6 Vrhniški razgledi Marija Oblak Čarni OB 15. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV Uvodni članek Alenke Auersperger Karoli- na C je posvečen sestri Ivana Cankarja Ka- rolini. Tridesetletno spremljamo na Dunaj, kjer si je našla službo kot služkinja. Tu se sreča z Ivanom. V tem času pride na Dunaj iz Sarajeva na avstrijski katoliški shod tudi brat Karlo. Karolina ne ostane dolgo ker jo »prašni Dunaj« duši, predvsem pa jo skrbi oče, za katerega so ji sporočili, da se čisto osamel potika po Vrhniki. Vrne se domov v siromaštvo, »ki ni hotelo od njih, za katerega je že nekoč dejala, da jo je sram, da bi ljudje vedeli zanj«. Dobila je službo, a jo je zaradi bolehnosti kmalu izgubila. Zlomljena je, ne vidi izhoda. Sklene končati življenje. Skoči v Ljubljanico. Avtorica Karolinino tragično zgodbo postavi v širok okvir dogajanja v stari monarhiji in širše. Ob virih, ki jih navaja (sicer brez citatov) je članek pravo literarno delo. Karolinina zgodba nas resnično pretrese. Janko Verbič v naslednjem prispevku pred- stavi Društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja ustanovljeno leta 1900. Prizadevanja za širitev pridelave kmetijskih pridelkov so znana tudi že prej. Kranjska kmetijska družba, (ustanovljena leta 1767) je npr. leta 1898 ustanovila Kmetijsko kemij- sko preizkuševališče za Kranjsko. Društvo je nato samo ustanavljalo taka preizkuševali- šča in preizkuse delalo tudi na kmetijah . Za nas zanimiv je preizkus s krompirjem leta 1912, ko je najboljši krompir pridelal vrhni- ški župan Franc Tršar. Po izvoru so krompir imenovali Vrhničan. Delovanje društva je pomembno, saj so bile z razvojem poljedel- stva in travništva dani pogoji za razvoj mle- karstva po letu 1904. Tržna pridelava hrane pa je pripomogla tudi k razvoju nekmetij- skih dejavnosti. Sledi prispevek Olge Pivk: Agrarna opera- cija: razdelitev menjevalnih senožeti med posestnike na Stari Vrhniki. Cerkvenice podružnic sv. Lenarta in sv. Nikolaja. Av- torica na podlagi agrarnih zakonov razloži način in potek delitve skupnih zemljišč. O cerkvenicah ugotavlja, da so naša notranjska posebnost, saj jih razpoložljiva ustrezna lite- ratura ne pozna. Janez Kos v članku Vrhniško lovsko društvo s podnaslovom Društvena pravila leta 1878 in 1909 ter oris delovanja do leta 1978 nava- ja, da je Vrhniško lovsko društvo najstarejše slovensko lovsko društvo in sploh ustanovlje- no med prvimi slovenskimi društvi. Njemu so sledila lovska društva leta 1883 v Novem 7 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA mestu, 1886 v Dolenjem Logatcu, 1894 v Ribnici in Idriji in 1910 v Horjulu. Vrhniško lovsko društvo je imelo v svojih vrstah člane, pomembne in vplivne v organizaciji sloven- skega lovstva. To sta bila Karl Mayer ml. čigar oče je bil pisec pravil in ustanovitelj Lovske družbe na Vrhniki in dr. Ivan Lovrenčič, ki je leta 1910 postal predsednik Slovenskega Lovskega društva. Dr Lovrenčič je bil pisec mnogih člankov o lovu in o kinologiji. Sledi nadaljevanje prispevkov o šoli. Tokrat je Aleksandra Serše pripravila četrti del pregleda Vrhniška šola skozi čas IV. Med obema vojnama 1918–1941. Oriše dogajanje po združitvi, v pričakovanju novega šolske- ga zakon. Zakon smo dobili šele leta 1929 in velikih sprememb ni prinesel. Nato slede poglavja o novih praznikih, učiteljih in uči- teljicah, zdravstvenem in socialnem stanju učencev, telovadbi in izletih. Zaključi z do- gajanjem na Vrhniki ob začetku druge sve- tovne vojne, ko na Vrhniko pride italijanska okupatorska vojsk. Tatjana Hojan nadaljuje z raziskavo o učite- ljih, ki so učili in vzgajali vrhniško mladino in vodili vrhniško šolo. Tokrat nam predstavi Antona Arka (1869-1914) iz Sodražice, ki je na Vrhniki učil v letih 1894-1899, v šolskem letu 1898/99 delno tudi na podružnični šoli v Bevkah. Učiteljica Darinka Franke(1881-1964) iz Kranja, hčerko znanega slikarja Ivana Fran- keta je učila na Vrhniki v letih 1905-1921. Leta 1911 je na Vrhniki poučevala tudi njena sestra Josipina. Sledi predstavitev učiteljice Angele Petrič (1881-1927), rojene v Ljubljani. Na Vrhniki je učila v letih 1911-1922 in je nekaj časa ure- jala tudi šolsko knjižnico. Učitelj Aleksander Dominko (1900-1966) iz Čezsoče je bil oče slikarja Milogoja Do- minka. Na Vrhniki je služboval v letih 1939- 1942. Septembra 1942 so ga italijanske oku- patorske oblasti aretirale in zaprle. Zdenek Mohar predstavlja življenje in delo Vrhničana dr. Matije Seligerja (1925-2012) dipl. ing. elektrotehnike in znanstvenega svetovalca v Razvojnem inštitutu Iskre. Leta 1950 se je, še predno je diplomiral, zaposlil v Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani Po združitvi inštituta z Iskro je delal v Iskri. Vrhničani se še spominjajo podjetja Ele- ktron, ki ga je v začetku 50tih let pomagal ustanoviti in je dolga leta aktivno spremljal njegov strokovni razvoj. Od leta 1980 je bil Matija Seligerizredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Smiljan Ogorelec je avtor prispevka Moji spomini na dr Matijo Seligerja. Katja Istenič je pod naslovom Zgodovino Industrije usnja Vrhnika so zaznamovali tudi optanti. Intervju s strojarjem Miho Markičem zapisala zgodbo delavca, ki je prišel v usnjarno še v njenem nastajanju leta 1947. Usnjarni je ostal zvest do upokojitve, ter za svoje delo prejel več odlikovanj. Stevo Dozet nam predstavlja Geologijo Pod- lipske doline. Predstavi njeno strukturno zgradbo, kameninsko sestavo, hidrogeolo- ške značilnosti ter opiše njene naravne vre- dnote, kot so soteska in slapovi Pečnikarice, Pajsarjeva jama, nahajališča železoboksitne rude, opuščeni rudnik železne rude v Celar- jih, glinokop v Žabji vasi. Marija Lukanc v Prispevku k etnološki podobi Bevk odkriva kar nekaj zanimivih starožitnosti lepe barjanske vasi. Prispevek je nastal kot seminarska naloga, ko je bila študentka etnologije pred tremi desetletji in marsičesa iz tedanjega vsakdana danes ne poznamo več. Katarina Oblak Brown nam pod naslovom Sončev mrk, opazovan leta 1664 blizu Vrh- nike - ob 350 letnici zapisa predstavi kako so videli Sončev mrk pred 350 leti menihi, ki 8 Vrhniški razgledi so potovali s Štajerskega preko naših krajev proti Goriški. Mrk so opazovali več kot pol- drugo uro, očitno brez zaščite, in videli na soncu čudne prizore. O videnju so napisali "poročilo o strašnem čudežnem znamenju". Njihov zapis o Sončevem mrku, ki so ga opa- zovali na poti nekoliko od Gorenje vasi pri Vrhniki (Stara Vrhnika) proti Logatcu, je ohranjen na dveh letakih. Sledi prispevek Janka Skodlarja: Kako smo gradili Kulturni center Vrhnika. Govor ob odprtju 10. septembra 2014. Podžupan Sko- dlar, ki je gradnjo vodil, je v svojem govoru podal pregled zbiranja finančnih sredstev za obnovo nekdanje šivalnice IUV. Nataša Oblak Japelj pa je pripravila prispe- vek Kako smo načrtovali novo knjižnico. Prispevek ki dokaj podrobno opisuje načr- tovanje nove knjižnice, je napisan v spomin Suzani Potočnik direktorici Cankarjeve knji- žnice, ki je imela jasno vizijo nove knjižni- ce - informacijskega, izobraževalnega, kul- turnega in socialnega središče kraja. O tej ideji je Suzana dolgo razmišljala, študirala in oblikovala je njeno podobo in se z never- jetno vztrajnostjo borila za njeno uresniči- tev. Projekt pa je zmogla voditi le do konca poletja 2013, ko se ji je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Vodenje knjižnice in zaklju- čitev projekta prenove v smislu koordinacije s projektanti iz Delavnice d.o.o., je takrat za- upala svojima sodelavkama. Septembra 2014 je bila knjižnica odprta in mesec za tem je bila vključena in predstavlje- na v okviru projekta Odprte hiše Slovenije. Gašper Tominc je sestavil Vrhniško kroni- ko za leto 2014. Poročilo o delu Muzejskega društva v letu 2013 je pripravila Marija Oblak Čarni. Zdenka Obal in Mojca Okorn sta sestavili Bibliografijo prispevkov v 15tih zvezkih Vrhniški razgledov, ki so doslej izšli. Janez Kos: Slika na naslovnici. Zapis o sve- tinji (medalji ali kolajni), ki jo je pred več kot štiridesetimi leti našel Verjan pri kopanju na območju antične poti za Retovjem v Verdu. Tudi ta zbornik je nastal na podlagi raziskav v arhivih, knjižnicah,muzejih, privatnih zbir- kah ter v veliki meri na podlagi spominov in izjav informatorjev. Vsem, ki so prispevali k njegovi pripravi in izidu, se iskreno zahva- ljujem. Marija Oblak Čarni, urednica Na Vrhniki, aprila 2015