GLASILO OBČINE HAJDINA
LetoXVII,št. 1, februar 2015 — Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA
Koranti in orači zavzeli občinski trg ^ Prvo srečanje predsednikov vaških odborov Protest za čisto pitno vodo v Skorbi Cecilija tudi Prešernovo podobo na ogled postavi Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina uspešno deluje že osem Članice DŽD Gerečja vas praznovale 15. rojstni dan Bo tudi Vincekov pohod postal tradicionalno srečanje hajdinskih občanov?
let
V hajdinskem vrtcu Najdihojca so v času pusta uprizorili nepozabno zimsko pustolovsko zgodbo o kraljičnah Ani in Elsi. Največ otrok se je obleklo v Olafa, snežnega junaka, in nad njihovo predstavitvijo je bil navdušen župan mag. Stanislav Glažar s sodelavci. Na pustni torek jih je pričakal na osrednjem občinskem trgu.
Šola zdravja okupirala hajdinskega župana in podžupana
Župana Stanislava Glažarja in podžupana Karla Svenška je na občinskem trgu poleg malih maškar iz vrtca navdušil še muzikant iz skupine ciganov.
Foto: TM
HAJDINCAN
Predvideni termini izida v letu 2015: številka 1: 26. februar številka 2: okrog 30. aprila številka 3: okrog 22. junija številka 4: okrog 15. septembra številka 5: okrog 30. oktobra številka 6: 16. december
Na pustni torek so hajdinskega župana zapustili vsi njegovi uslužbenci in odšli tja, kamor med letom ne morejo in ne smejo. V zameno za priden delovni kolektiv pa so ga obiskali številni napovedani in nenapovedani gostje. Delegacije najmlajših in tudi
večno mladih po srcu so se zvrstile pred fontano in s sv. Martinom v ozadju pozdravile vse, ki so jih prišli občudovat. In potem so si župana in podžupana, bila sta edina v službi, vzeli medse in jima v različnih jezikih ter na različne načine posredo-
vali želje in potrebe za v prihodnje. Problem je bil le v tem, da je županu ušla tudi tajnica in se je bati, da od danih obljub ne bo veliko haska.
Fotozapis: S. Brodnjak
Februar 2015
UVODNIK
Dnevi po kulturnem prazniku
Slovenci smo si na koledarje zapisali 8. februar z rdečo barvo, zraven pa bolj drobno napisali kulturni praznik. Država Slovenija ga praznuje z osrednjo državno proslavo, mi v naši občini pa vsako leto v enem od vaških domov. Letos je žal zaradi napovedanega snega in slabega vremena prireditev odpadla. Ob tem dnevu se navadno spomnimo na nekatere posamezne občane, ki so v minulih letih veliko prispevali s svojim delom na področju ljubiteljske kulture, in jim podelimo lepa priznanja. Imamo ljudi, ki veliko svojega prostega časa vlagajo v ljubiteljsko kulturno delo. Kaj pa tisti ljudje, ki si ne morejo ali nočejo vzeti uro ali dve časa, da bi obiskali kakšen naš koncert, kakšno našo gledališko predstavo, slikarsko razstavo, kakšno proslavo ali kaj podobnega, kar je ustvarjeno z veliko dobre volje naših domačinov, naših preprostih ljudi?Zavedati se moramo, da kultura ni samo to, kar vidimo na naših odrih. Kultura je tudi dober odnos do svojih najbližjih, do sosedov, do vaščanov in tako naprej. Je stisk roke najbližjemu na cesti, v družbi. Kultura je pomoč človeku v nesreči in stiski, je prijazen pozdrav znancu in tudi tistemu, ki ga sicer ne poznamo. Za vse našteto ne potrebujemo nobenih finančnih ali materialnih sredstev, pokažemo le to, da v svojih prsih nosimo kanček kulture. Spomnimo se, kako so nas nekoč naši starši, učitelji in kateheti učili, da moramo vse starejše povsod pozdravljati. To lepo navado so
pokopali računalniki, pametni telefoni, televizorji in še kaj.
Kultura so tudi naši stari običaji, ki jih gojimo in prikazujemo v našem okolju kakor tudi po vsej Sloveniji. Bodimo ponosni na svojo dediščino in na našo staro ljudsko pesem, na običaje naših prednikov. V našem okolju smo imeli veliko starih rokodelcev in obrtnikov, kot so kovači, kolarji, sodarji, čevljarji, špeharji in še kakšen, ohranjajo se le hajdoški pletarji. Žal v našem okolju ni nikjer prostora, da bi vsaj orodje iz starih časov ohranili za današnji čas in naše zanamce. Morda se bodo pristojni kdaj spomnili tega bogastva, saj so tudi te stvari naša kulturna dediščina. V naši občini imamo kar lepo urejena naselja. Ohranjenih je nekaj lepih starih kmečkih stavb s stanovanjskim in gospodarskim delom. Nismo pa ohranili nobene hiše kajžarjev ali manj premožnih, hiše s črno kuhinjo in slamo krito z vso bolj revno opremo, kar bi bilo za današnje čase veliko vredno. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi, ko pa država nima posluha niti za bogato kulturno dediščino gradov v naši bližini, kot so Borl, Dornava, Turnišče in popolnoma uničen grad v Kungoti.
Vrnimo se k ljubiteljskim kulturnikom v naši občini. Imamo štiri kulturna društva z mnogimi sekcijami in še nekaj sekcij pri drugih društvih, vsi smo združeni v Zvezo kulturnih društev občine Hajdina. Redno delujejo tudi kar štirje pevski zbori. Imamo tri odrasle gledališke skupine in
Ivan Ogrinc st.
več otroških gledaliških skupin, lutkovno skupino, skupine ljudskih pevcev, etnološke skupine kurentov, mautarjev, oračev in še kaj. Tu so še slikarska sekcija, razne recitatorske skupine, razne delavniške skupine in še kakšna. Žal pa že nekaj let v občini ne deluje folklorna skupina Sv. Martina občine Hajdina. Veliko sredstev občine nekaj let dobre folklorne skupine se je spremenilo v nič. Navadni občani ne vemo, zakaj, to bi nam morali javno povedati pristojni folklorne skupine in kakšno besedo reči tudi pristojni občine. Lepo bi bilo, če bi jih ponovno videli na odrih.
Kulturni praznik je minil. Spoštovani občani, spomnite se na ta praznik večkrat čez vse leto, ko boste na naših gledaliških predstavah za odrasle in otroke, koncertih, proslavah in drugih prireditvah prišli med nas v naše dvorane, nam ob koncu zaploskali, saj je to največ, kar nam lahko poklonite za naše ljubiteljsko kulturno delovanje. Se vidimo.
Ivan Ogrinc st.
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Leber, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj in Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
3
Januarja se je Občinski svet Občine Hajdina sestal na svoji 3. redni seji, ki je bila 28. 1.2015 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 2. redne seje.
2.	Odlok o proračunu Občine Hajdina za leto 2015.
3.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o protokolarnih obveznostih ob jubilejnih svečanostih občanov v Občini Hajdina.
4.	Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2016, s katerim se predlog proračuna za leto 2016 daje v javno razpravo do vključno 27. 2. 2015. Predlog proračuna z vsemi dokumenti je dostopen
Februar 2015
Z zasedanja občinskega sveta Hajdina
vsem zainteresiranim v času uradnih ur na sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina in na spletni strani Občine Hajdina www.hajdina.si. V času javne razprave se pripombe in predlogi k predlogu proračuna dajejo pisno tako, da se vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov ali pa se v času javne razprave po pošti pisno naslovijo na župana Občine Hajdina.
5.	Sklep o potrditvi stališč do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt Občine Hajdina.
6.	Sklep o financiranju političnih strank.
7.	Sklepa o imenovanju člana v:
a)	Odbor za javne finance, v katerega se imenuje Anton Cestnik, tako da Odbor za javne finance deluje v sestavi: Ivo Rajh - predsednik in člani Franc Krajnc, Jožica Lešnik, Uroš Gojkovič in Anton Cestnik.
b)	Odbor za okolje in prostor, v katerega se imenuje Janko Malinger, tako da Odbor za okolje in prostor deluje v sestavi: Uroš Matjašič - predsednik in člani Ivan Lešnik, Vladimir Abraham, Milan Brodnjak in Janko Malinger.
Občinska uprava Občine Hajdina
Nove pridobitve v infrastrukturi
Izvajalcu del je še pred sneženjem uspelo asfaltirati cestne priključke na že- Trenutno še pločnik s kolesarsko stezo ni odprt za prečkanje železniške proge, lezniškem prehodu Draženci. V sklopu teh del so asfaltirali tudi javno pot na saj je treba vgraditi nove zapornice, ki bodo zapirale celotno širino prehoda. odcepu »pokopališče—Dalmacija«.	Občinska uprava Občine Hajdina
4
Namen prispevka je predstaviti osnove za izračun komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina, saj glede na nenehno spremembo zakonodaje na tem področju občane upravičeno zanima, na kateri podlagi se obračunava višina komunalnega prispevka za delež kanalizacije.
Občina Hajdina tako kot v veliki večini vse slovenske občine odmerja komunalni prispevek. Ta je po zakonski definiciji »plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini«. Naloga občine je, da na svojem območju zagotavlja ustrezno (po možnosti čim višjo) raven komunalne opreme (sem spadajo cestno omrežje, kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, prostori za ravna-je z odpadki in javne površine), ni pa dolžna tega početi zastonj. Preko komunalnega prispevka si tako občina vrne vsaj del vložka v komunalno infrastrukturo.
Komunalni prispevek je v celoti občinski prihodek in predstavlja namenski vir, ki mora biti tako tudi prikazan v proračunu. Vsa sredstva, pridobljena s komunalnim prispevkom, se morajo obvezno porabiti za izgradnjo komunalne opreme, kar pomeni, da ta predstavlja tudi pomemben vir za bodoče infrastrukturne novogradnje. Pri odmeri komunalnega prispevka se vedno srečata dva nasprotujoča si vidika primerne višine le-tega: po eni strani je investitorjem ne glede na odmerjeno višino komunalni prispevek skoraj praviloma vedno previsok, po drugi strani je gradnja komunalne opreme povezana z velikimi stroški. Prav tako pa je višina komunalnega prispevka povezana z obsegom komunalne opreme v občini, kar pa se praviloma spregleda. Naloga občine oz. občinskega sveta je, da najde primerno višino komunalnega prispevka, ki bo dovolj nizka, da bo primerna za občane in bo delovala dovolj stimulativno tudi za potencialne investitorje. Po drugi strani pa mora biti dovolj visoka, da bo občini zagotovila vir za nadaljnje aktivnosti na področju urejanja stavbnih zemljišč. Velja pa ugotovitev, da je prenizek ko-
munalni prispevek za občino prav tako škodljiv kot previsok. Zakonske podlage za izračun komunalnega prispevka (v nadaljevanju je obravnavan le delež komunalnega prispevka za kanalizacijo)
Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, kot to določa Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZV01B, 108/09, 80/10
-	ZUPUDPP (106/10 - popr.)). Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Z odlokom ga sprejme občinski svet. Na podlagi programa opremljanja se izvaja tudi odmera oz. izračun komunalnega prispevka. Prav tako je tukaj treba omeniti Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07).
Od česa je pravzaprav odvisna višina komunalnega prispevka Izračun komunalnega prispevka se izračuna po dokaj na videz zapleteni formuli, ki je predpisana z zakonom in na večino parametrov občina pravzaprav nima velikega vpliva. Površina parcele in neto tlorisna površina objekta sta v domeni investitorja oz. občana, ki je ali bo tak objekt zgradil. Delež parcele in delež neto tlorisne površine sicer res določa občina, toda vedno je skupen seštevek 100 %. Faktor dejavnosti so določeni v intervalu od 0,7 do 1,3. Dejansko višino komunalnega prispevka določata dva parametra stroška na enoto, to sta:
-	Cpi: vrednost izgrajenega kanalizacijskega sistema/površina vseh parcel na obračunskem območju in
-	Cti: vrednost izgrajenega kanalizacijskega sistema/neto tlorisna površina objektov na obračunskem območju.
Oba sta določena tako, da je za po-
samezno obračunsko območje ugotovljen obračunski strošek vrednosti komunalne opreme, ki je deljen s površino parcel oz. neto tlorisnih površin objektov na območju (na podlagi veljavnega Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina (Prenova programa opremljanja v letu 2011) je celotna površina Občine Hajdina eno območje). Ker so površine (skoraj) fiksne (objektov v občini pač je, kolikor je), to pomeni, da je komunalni prispevek odvisen od vrednosti komunalne opreme. Ali se bo delež komunalnega prispevka za kanalizacijo še spreminjal
Občine so dolžne spremeniti oz. dopolniti Program opremljanja stavbnih zemljišč v dveh primerih: ob sprejetju novega OPPN in ob izvedbi novih gradenj kanalizacije.
V letu 2015 bo sprejet novi OPPN, kar bo imelo za posledico, da se bo morala izdelati prenova Programa opremljanja stavbnih zemljišč, izdelanega v letu 2011, v katerem se bo upoštevala povečana vrednost novozgrajenih kanalizacijskih odcepov. Zaključek
Višina deleža komunalnega prispevka za kanalizacijo se bo na območju Občine Hajdina povečevala v sorazmerju z vloženimi sredstvi občine v gradnjo kanalizacijskega sistema, saj se površine parcel in število stavb bistveno ne bodo več povečevale. Delež stroška bo ostal enak, ko bo izgrajen kanalizacijski sistem na celotnem območju občine.
Vir: Blaž Malenšek, Primerjava med programi opremljanja različnih občin glede na komunalno opremo, njeno vrednost in ostale parametre (splet)
5
Februar 2015
Protest za čisto pitno vodo v Skorbi
Tudi hajdinski kmetje opozorili na težave zaradi kmetovanja na vodovarstvenih območjih
Ob črpališču v Skorbi je 20. februarja potekal protestni shod za čisto pitno vodo v organizaciji civilnih iniciativ Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana. Okoli 300 kmetov, ki kmetujejo na ožjih vodovarstvenih območjih, se je protesta udeležilo z okoli sto traktorji in cisternami. V prvi vrsti so opozorili na svoj neenakopravni položaj v primerjavi z drugimi kmeti.
Kmetje so s transparenti zahtevali svoje pravice.
Kmetovanje na vodovarstvenih območjih je namreč omejeno tako na področju gnojenja, uporabe fitofar-macevtskih sredstev in gojenja kultur, pridelek pa je lahko tudi več kot polovico manjši. Posledično tako kmetovanje pomeni veliko manjši prihodek in povečanje stroškov. Zato so na protestnem shodu med drugim zahtevali menjavo kmetijskih zemljišč, višje odškodnine ali državni odkup teh zemljišč.
»Od pristojnih organov zahtevamo, da nemudoma pristopijo k reševanju, v najkrajšem času to uredijo s prizadetimi strankami, torej koncesionarji, kmeti in ministrstvom. Če ne, pridemo v Ljubljano,« je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Po njegovih podatkih je na najožjih vodovarstvenih območjih v Sloveniji okoli 1400 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma okoli 500 kmetij, zato zahtevano povišanje odškodnin po njegovih ocenah ne bo bistveno vplivalo na proračun mini-
strstva. »Predlagamo, da se to uredi tako kot v Avstriji. Tam so odškodnine tisoč evrov, kar bi znašalo 0,7 odstotka proračuna, ki je namenjen za kmetijske subvencije v tekočem letu,« je pojasnil.
Trenutno odškodnine na Štajerskem znašajo od 115 do 150 evrov. Med drugim naj bi letos začela veljati še ena sporna uredba, ki določa prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vseh površinah, če ima kmet le eno parcelo na vodovarstvenem območju. »To je za našo kmetijo praktično nemogoče, dohodki bi se nam bistveno zmanjšali, gnojnico pa bi morali voziti v čistilno napravo na Ptuj, kar bi predstavljalo še dodaten strošek,« je dejal Ivo Vogrinec iz Skorbe. Tudi Jože Meglič iz Skorbe se je udeležil protesta in poudaril, da so te omejitve zelo rigorozne. Po njegovem mnenju bi se morali zgledovati po sosednji Avstriji in to področje enkrat za vselej urediti. Njihova prizadevanja podpira tudi mag. Stanislav Glažar, župan Občine
Protesta so se udeležili z okoli 100 traktorji in cisternami.
Hajdina, ki je uvodoma pozdravil vse protestnike.
Predstavnik Civilne iniciative Dravsko polje Milan Unuk meni, da so se problemi kopičili desetletje in še niso rešeni. Lastniki zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju tudi ne morejo vstopiti v nobenega od okolj-skih ukrepov, čeprav jih morajo obvezno in brezpogojno izpolnjevati. Opozoril je tudi, da izredno nizke odškodnine za zelo zahtevne in obvezne ukrepe država šteje kot državno pomoč. Po Unukovih besedah je država kmetom izdala odredbo, kako morajo kmetovati na ožjih vodovarstvenih območjih, ni pa poskrbela za ustrezna denarna nadomestila ali nadomestna zemljišča.
Kmetje so na shodu zaman čakali kakšnega predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetijski minister Dejan Židan naj bi se s kmeti sestal marca, ko bodo proučili, kaj se da narediti. Pri čemer jim Židan sporoča, da je prioriteta zaščita vode in da morajo biti pričakovanja kmetov realna. Na tem področju je bil po njegovem mnenju v zadnjih letih narejen določen napredek. Na območjih, kjer so zaščitili vodo, kmetje sprva namreč niso bili upravičeni do odškodnine, nato pa so jo začeli izračunavati. A odškodnina ni stvar pogajanj med vlado in kmeti, ampak gre za strokovni izračun. Če se na nekem območju predpiše vodovarstveni režim, se kmetu zmanjša prihodek ali pa se mu povečajo stroški. »To se izračuna in ta razlika predstavlja odškodnino,« je povedal Židan.
Estera Korošec
6
Februar 2015
Ponovoletna zgodba na županovem sprejemu
V prostorih občine Hajdina je bil 7. januarja prvi dogodek v novem letu. Župan mag. Stanislav Glažar je v družbi svojih sodelavcev, tudi podžupana Karla Svenška in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl, pripravil že tradicionalni sprejem za predsednike zvez in društev, na katerem je strnil dogodke in dosežke minulega leta ter se posameznikom in društvom zahvalil za dobro sodelovanje.
Utrinek s prijetnega ponovoletnega druženja v prostorih občine, kjer so se zbrali številni predsedniki društev in organizacij.
Dosežkom minulega leta in dobremu sodelovanju z vsemi so tudi nazdravili.
Kulturni utrinek k prijetnemu druženju je dodala citrarka Lucija Tement.
Januarsko druženje je župan izkoristil tudi za predstavitev načrtov in pričakovanj v letu 2015. Minulo leto je označil za zelo uspešno na vseh področjih, veliko zaslug za to pa je pripisal tudi društvom v občini, ki so v ponos vsem.
Na sprejemu smo letos srečali predsednike domala vseh društev in organizacij v občini, predsednico Zveze kulturnih društev Hajdina Hildo Bedrač, predsednika Športne zveze Hajdina Sandija Mertlja, ravnateljico OŠ Hajdina Vesno Mesarič Lorber, farnega župnika naddekana Marijana Fesla in še nekatere druge domače goste. Lepe trenutke druženja so zbrani na sprejemu delili s citrarko Lucijo Tement iz Hajdoš, ki se je predstavila z zanimivim ljudskim strunskim glasbilom.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
7
Februar 2015
Prvo srečanje predsednikov vaških odborov
V prvih dneh novega leta se je župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar v družbi podžupana Karla Svenška, predsednika odbora za gospodarske dejavnosti Janka Malingerja, predsednika komisije za infrastrukturo Franca Krajnca in sodelavcev iz občinske uprave srečal z novoizvoljenimi predsedniki vaških odborov.
Manjkal je le predsednik VO Zg. Hajdina, drugih sedem pa je prišlo na delovno srečanje, na katerem jim je župan Glažar na kratko predstavil vlogo vaških odborov v lokalni skupnosti, njihov osrednji pomen in smernice razvoja občine, ki so zapisane v načrtu razvoja občine v novem mandatu. Poudaril je, da vsak vaški odbor letno prejme tisoč evrov za delovanje, vse drugo pa koordinira občina Hajdina s strokovnim timom, ki pa je po besedah župana že pripravil prioritetni
načrt razvoja občine, in glavnina zastavljenih nalog je bila v začetku leta že usklajenih.
Prvi mož občine je zbranim predstavil nekatere osrednje razvojne projekte, med katerimi ostaja v ospredju projekt sekundarne kanalizacije, in obljubil, da bodo do letošnjega septembra sekundarni vodi tudi izgrajeni. In kot je bilo slišati, se bodo znotraj vaških odborov osredotočili na nekatere njihove želje in potrebe, še bodo sedli za skupno mizo, tudi s svetniki iz
posameznih vasi, ter usklajevali delo in razvoj. Sicer pa je prvo srečanje pokazalo, da so povsod, razen v Gerečji vasi, kjer tudi v novem mandatu vaški predsednik ostaja Marjan Rozman, nastavili nova vodstva, mlade ljudi in kar v treh vaseh, v Skorbi, Hajdošah in Slovenji vasi, so vodenje vaškega odbora zaupali ženskam.
Besedilo in foto: TM
8
Februar 2015
V družbi odlične športnice Maje Bedrač
Že lanskega 18. decembra je v prostorih občine Hajdina župan mag. Stanislav Glažar sprejel atletinjo Majo Bedrač, članico AK Ptuj, doma z Zg. Hajdine, ki je na mednarodnih igrah šolarjev v mestu Lake Macquarie v Avstraliji osvojila kar dve medalji - zlato v skoku v daljino in srebrno v teku na 100 m. Za izjemen uspeh je Maji čestital tudi predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj.
Maja v družbi župana, direktorice občinske uprave, predsednika športne zveze, trenerja in očeta na svečanem sprejemu
Maja je v Avstralijo potovala v spremstvu vodje ekipe Anice Ternovšek in trenerja Aleša Bezjaka, na 48. športnih igrah mladih v Lake Macquarie pa je zastopala Mestno občino Ptuj v druž-
bi atletov Sare Serdinšek, Miha Kosta-njevca, Jake Kostanjevca, Žana Vihra in Saše Maučec. Znova je dokazala, da v skoku v daljino tri leta zapored ni imela prave konkurence, zlatemu
odličju pa je dodala še srebro in se tako vpisala v družbo najboljših. Majinega uspeha in kar dveh odličij ter številnih dobrih uvrstitev je bil vesel tudi župan Stanislav Glažar, ki je ponosno dejal, da je Maja občanka občine Hajdina, kar velja izpostaviti, ob tem pa tudi, da so njeni rezultati posledica truda vseh vpetih v to zgodbo, in končni rezultat je odličen. Maja je bila že štirikrat športnica leta v občini Hajdina, je poudaril Sandi Mertelj, ki je Majo opisal kot pozitivno in karakterno dekle. Zgodaj je posegla po odličnih rezultatih in odličjih, saj ima doma že bogato zbirko medalj in odličnih rezultatov. Sicer pa so bile za Majo to zadnje igre mladih športnikov, čaka jo namreč prehod v mladinsko konkurenco. Ta je še močnejša, je povedal trener Aleš Bezjak, ki se z Majo veseli njenih uspehov in verjame vanjo.
Besedilo in foto: TM
Županova čestitka odlični mladi športnici Maji Bedrač	Utrinek z mednarodnih iger šolarjev v avstralskem Lake Macquarie, kjer je Maja
osvojila kar dve medalji.	Foto: arhiv AK Ptuj
9
Februar 2015
Župan sprejel pevko Lano Varžič
V prvih dneh novega leta je bila prava priložnost za še en sprejem v občini Haj-dina. Župan mag. Stanislav Glažar je 7. januarja v prostorih občine na krajšem sprejemu gostil mlado pevko Lano Varžič iz Hajdoš, učenko 5. razreda OŠ Haj-dina.
Lana v družbi mame Brigite in očeta Ivana na sprejemu pri županu
Lana je namreč kljub svoji mladosti s svojim petjem in nastopi že velikokrat opozorila nase, še posebej pa v celotnem projektu družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Lana se je namreč uspešno
predstavila na predizborni prireditvi, potem pa ji je z dobrim petjem in celostnim nastopom uspelo prepričati žirijo ter se uvrstiti v finalni izbor. Pesti zanjo so držali njeni domači, prijatelji, sošolci z razredničarko Jožico Novak
Lani bo v lepem spominu ostal nastop na finalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Foto: Črtomir Goznik
in učenci OŠ Hajdina, Lana pa jih je na koncu lepo presenetila in s petjem na šolskih ter občinskih dogodkih dokazala, da veliko zmore. Petje je njena velika ljubezen, nam je Lana zaupala na obisku pri županu, zato petju posveča tudi veliko svojega prostega časa in si nekoč želi postati pevka. Župan Stanislav Glažar je v družbi podžupana Karla Svenška in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl Lani čestital za vse njene dosedanje glasbene dosežke ter ji zaželel še veliko uspehov na glasbeni poti.
TM
Koranti in orači zavzeli občinski trg
Že v prvih dneh veselega pustnega dogajanja so za prav poseben dogodek poskrbeli na osrednjem občinskem trgu na Hajdini. V sredo, 4. februarja, so trg zavzeli koranti in orači, prijeten sprejem pa je pustnim likom pripravil župan mag. Stanislav Glažar v družbi podžupana Karla Svenška, nekaterih svetnikov in sodelavcev iz občinske uprave.
Prvi so na občinski trg pohiteli ko-ranti Etnografskega društva Koranti Hajdina, za njimi so prišli koranti Te-De Korant kluba Draženci, po glasnem zvonjenju korantov pa sta se
že slišala harmonika in pozdrav oračev. Prvič so se predstavili orači Te-De Korant kluba, pridružili pa so se jim še poskočni orači iz Gerečje vasi.
Znameniti orači iz Gerečje vasi med svojim nastopom
10
Februar 2015
Vsako skupino posebej je pozdravil tudi župan Glažar, vsi po vrsti pa so prinesli dobre želje ob novem letu in obljubili, da bodo pregnali letošnjo zimo. Po sprejemu je bilo v družbi še lepše, saj so se koranti in orači posladkali s krofi, za dobro kapljico pa so poskrbeli hajdinski kletarji z aktualnim na čelu, Francem Kanclerjem.
Besedilo in foto: TM
Dobrodošlica in pozdrav pustnim likom župana mag. Stanislava Glažarja
Lepo je bilo videti tudi ples korantov Te-De Korant kluba iz Dražencev.
Prvič so za dobro letino zaorali tudi orači iz Dražencev.
11
Februar 2015
Še zadnji popravki na duhcih in korantovih kapah
Treba je bilo urediti tudi plug, ga lepo okrasiti, kar sta z veseljem spremljala tudi Drago Lesjak in Franc Drobnič (v ozadju).
Pri Lesjakovih zbrani koranti in orači
Sredi januarja smo v Dražencih, kjer je tudi sedež Te-De Korant kluba Turni-šče - Draženci, preverili, kako se člani pripravljajo na letošnje pustne dni. V garaži pri Lesjakovih je bila zbrana številna moška ekipa z gospodarjem Dragom.
Nekateri so naredili še zadnje popravke na korantovih kapah in nanje obesili nove trakove, drugi so izdelovali mini ježevke, ki so simbol skupine in jih radi podarjajo, spet drugi pa so pripravljali pisane trakove in pletli zelene venčke, ki so kasneje krasili plug draženskih oračev. V Dražencih so se namreč po dolgih letih odločili, da obudijo skupino oračev, ki je po vaseh hodila davnega leta 1956. Pri obujanju spominov jim je bil v veliko pomoč danes še edini živeči iz skupine Franc Drobnič, ki je tudi s fotografijo dokazal, da so v Dražencih orači nekoč zares obstajali. Spomini torej ostajajo, mladi pa danes te spomine obujajo in v Dražencih so ljudje spet veseli, da od hiše do hiše hodijo domači, lepo opravljeni orači.
Besedilo in foto: TM
Pustna skupina Te-De Korant kluba je zadnje pustne dni preživela na karnevalu v Splitu. Foto: arhiv kluba
12
Februar 2015
Gostje iz Splita v Martinovem hramu
Na pustno soboto, 14. februarja, so se v središču občine Hajdina za kratek čas ustavili gostje iz Splita, ki so bili na obisku pri prijateljih Te-De Korant kluba. Prijeten sprejem z zakusko so jim pripravili v Martinovem hramu, kjer jim je v družbi hajdinskih kletarjev dobrodošlico izrekel aktualni kletar Franc Kancler.
Goste so pozdravili tudi župan mag. Stanislav Glažar, naddekan Marijan Fesel, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc in predsednik FECC-a Slovenija, Ptujčan Andrej Klasinc. Ob tej priložnosti so si ogledali nekatere haj-dinske in ptujske znamenitosti ter posebnosti, v veliki meri pa so doživeli odlično pustno vzdušje na širšem Ptujskem.
TM
Foto: Nuša Kancler
Pust v Dražencih
V Kulturnem društvu Draženci smo aktivni in se srečujemo tudi izven prireditev in odrskih dogodkov. Pustni čas je omogočil, da se člani različnih sekcij povezujejo, družijo in srečujejo ter tako ohranjajo prijateljske odnose.
Člani gledališke sekcije ŠUS teater so se pod spretnimi prsti maskerke spremenili v krasna strašila in se skupaj odpravili pustovat, še prej pa je nastala skupna fotografija. Dobili smo tudi novo etnografsko skupino oračev, ki je nastala kot podsekcija Te-De Korant kluba. Združili so se člani, ki so že dolga leta aktivni koranti, a jih je pritegnil star običaj, ki je nekoč že obstajal v naši vasi. Odločitev, da obudijo ta običaj, jih je še bolj povezala, dala neko novo energijo in še dodatno obogatila etnografske like. Člani so seveda aktivni tudi izven pustnega časa in se srečujejo na različnih prireditvah in aktivnostih, ki jih povezujejo in s tem krepijo prijateljstva tudi izven naših meja.
Čestitke našim novim - starim članom za veselje in pogum pri obuditvi pustnega lika oračev.
Saška Serec Šijanec
13
Na delavnicah so izdelovali pisane rože za domače orače.
Tudi letos smo srečali male skorbske orače, ko so hodili od hiše do hiše ter orali za dobro letino.
Februar 2015
Priprave na pust, skorbski orači pa po vasi
Tudi letos so se skorbski orači ob pustu podali na pot po vasi in zaorali za dobro letino. Ker pa je treba najprej vse pripraviti, so v ta namen na vasi potekale ustvarjalne delavnice, na katerih smo izdelovali pisane trakove in rože iz krep papirja, da so lahko orači okrasili svoj plug in vprego.
Kar nekaj pridnih ženskih in otroških rok se je zbralo v domu krajanov Skorba v petek zvečer, kjer smo se lotili dela. Potrebno je bilo kar nekaj spretnosti in ustvarjalnosti in hitro so se začeli kazati rezultati dela. Ob prijetnem vzdušju in klepetu se je košara z rožami in trakovi hitro polnila. Tako kot se spodobi, smo si tudi mi ob zaključku dela privoščili malico in že načrtovali podobne ustvarjalne večere.
V naslednjih dneh so orači skrbno okrasili plug, plužnice in lojtrni voz, ki jih spremlja na poti. Na njem je spravljena malica, iz vaškega soda tudi nekaj domače kapljice, pa frakeljci z domačim likerjem, narejenim iz gemaja, ki so ga orači podarili pri vsaki hiši na vasi. Za otroke so bili pripravljeni bomboni, s sabo pa so nosili še dobre želje za obilno letino, za debelo repo.
Ko je bilo vse nared, so se na pustno soboto podali na pot in obiskali prav vsako hišo na vasi. S sabo so nosili srečo, veselje in dobre želje. Korantovi zvonci, pokanje biča, zven harmonike ter pesem so se razlegali po vasi vse do večernih ur. Tako skrbijo, da stari običaji in navade ne zamrejo in jih ohranjajo tako pristne, kot so, za kasnejše rodove.
Besedilo in foto: Renata Gabrovec
Nikjer ni manjkalo dobre volje, povsod, kamor so prišli, so bili z veseljem sprejeti ter tudi postreženi s pijačo in jedačo.
Za debelo repo so na pustno in valentinovo soboto zaorali po Hajdošah in Skorbi tudi mladi orači Lan, Aljaž, Jure, Valentin, Urban in Aljaž L. Ob željah za dobro letino so vsem zaželeli še veselo valentinovo in delili rožice.
14
Februar 2015
V Skorbi v novo leto z veselo pesmijo
Konec lanskega leta je v organizaciji Kulturnega društva Skorba potekal tradicionalni božično-novoletni koncert. Na odru doma krajanov so uvodoma zapele ljudske pevke iz Skorbe, na flavto pa je zaigrala Lina Malinger.
Tokratni gost večera je bil Moški pevski zbor Frankolovo.
Pihalni orkester je izbral bogat božični repertoar.
Lana in Nuša sta navdušili občinstvo.
Med nastopajočimi so bile tudi mlade tekmovalke, ki so se uvrstile v finale prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Drugo mesto je dosegla Nuša Bezjak in s svojim glasom navdušila tudi obiskovalce koncerta v Skorbi. Na finalni prireditvi se je odlično odrezala tudi petošolka Lana Varžič iz Hajdoš, z veseljem pa se je odzvala tudi vabilu organizatorja božično-no-voletnega koncerta. Veselo pesem so v Skorbo prinesli tudi člani moškega pevskega zbora s Frankolovega.
Božično vzdušje je obiskovalcem tokrat pričaral Pihalni orkester Talum Kidričevo, ki je bil ustanovljen leta 1948 v takratni Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Ustanovilo ga je le 12 godbenikov, takrat zaposlenih v tovarni. Orkester je v svojih 66 letih delovanja prerasel v veččlansko zasedbo, ki nastopa tako doma kot v tujini. Pohvali se lahko z več priznanji, ki jih je prejel na domačih in tujih festivalih in tekmovanjih. Orkester vodi dirigent Tom Hajšek, prof. klavirja na Glasbeni
šoli Karola Pahorja Ptuj. Zbranim so predstavili bogat repertoar, predvsem božičnih pesmi.
Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli Sveto noč, sledile so zahvala predsednice društva Renate Gabro-vec in prijazne besede župana mag. Stanislava Glažarja. Občina Hajdina je namreč že tradicionalno pokrovitelj božično-novoletnega koncerta v Skorbi.
Estera Korošec Foto: arhiv društva
15
Februar 2015
Koledniške pesmi slišali tudi v naših krajih
Koledniki Lovro, Luka in Simon, oblečeni kot Sveti trije kralji, so se na predvečer praznika Svetih treh kraljev odpravili na pot od hiše do hiše, in to z dobrim namenom, da s pesmijo voščijo dobro v novem letu. Ta lepi običaj ljudje še danes zelo spoštujejo, zato so koledniki povsod dobrodošli.
Koledniki Lovro, Luka in Simon so s koledniško pesmijo najprej razveselili nad-dekana Marijana Fesla.
Prihod Svetih treh kraljev sta na predvečer praznika dočakala tudi farni župnik naddekan Marijan Fesel in župan mag. Stanislav Glažar. Lovro, Luka in Simon so s pesmijo pred župnijskimi vrati presenetili naddekana Marijana Fesla, ki je tistega večera gostil še nekaj koledniških skupin,
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev so koledniki »presenetili« tudi Gla-žarjeve.
župana in njegovo družino pa so že po tradiciji obiskali v Hajdošah, na njegovem domu, potem pa so v hladnem januarskem večeru pot nadaljevali od hiše do hiše.
Besedilo in foto: TM
Petnajstič S pesmijo v novo leto
Dvorana gasilskega doma na Hajdini je bila v nedeljo, 11. januarja, nabito polna, saj se je povabilu Ljudskih pevcev KPD Stane Petrovič in DU Hajdina odzvalo dvanajst pevskih skupin, ki so sodelovale na 15. prireditvi S pesmijo v novo leto.
Na odru so se zvrstili: kot gostitelji Ljudski pevci s Hajdi-ne, Ljudski pevci KD Cirkulane, Podgorski vaški pevci DU Podgorci, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudske pevke Šentjanževke KD Ivan Lončarič Trniče, Ljudske pevke TD Podgorci, Ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, Ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, Ljudske pevke PD Ruda Sever Gorišnica, Ljudski pevci s harmonikarjem DU Grajena, Pevci FD Pobrežje in Ljudski godci FD Lancova vas. Zahvalo so si prislužile tudi Ljudske pevke s Hajdine, ki pa zaradi smrtnega primera niso nastopile. Tudi tokrat je program povezovala Nataša Štumberger in svojo nalogo odgovorno opravila.
Aplavzi v dvorani so nagrada vsem, ki svoj prosti čas posvečajo petju in druženju na pevskih odrih. Vsakič se najde
Ljudski pevci so ob petnajsti prireditvi prejeli priznanje Društva upokojencev Hajdina. V imenu predsednika Antona Cestnika ga je vodji skupine, Janku Kirbi-šu, izročila tajnica Marica Kaučevič.
med besedili tudi kakšno, ki ga še nismo slišali in mu občinstvo še posebej z zanimanjem prisluhne. V družabnem delu so udeleženci srečanja ob igranju Ljudskih godcev FD Lancova vas tudi zaplesali, v dvorani pa so posamezne pevske skupine ubrano zapele. Pritegnil jim je marsikdo od poslušalcev, ki ima rad tovrstno petje, a ne zbere poguma, da bi se pridružil pevcem, čeprav si marsikje zelo želijo, da bi se pevske vrste tudi malo pomladile.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
16
Februar 2015
Zajček išče mamico
Moram priznati, da doslej nisem hodila na lutkovne predstave, zato sem bila vesela, ko smo se na UO KPD Stane Petrovič Hajdina, kamor spada sekcija lutkarjev, dogovorili, da bomo v Likovno-fotografski sekciji poskrbeli za fotozapis s premiere najnovejše lutkovne igrice za otroke z naslovom Zajček išče mamico.
Predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina Ida Markež je ob koncu čestitala in se zahvalila mladim igralcem, njihovi mentorici Danici Serdinšek ter izdelovalcu lutk Ivanu Serdinšku.
Slabo vreme je bilo 28. decembra 2014 krivo, da je bila dvorana le delno zasedena. A tisti, ki so prišli kljub snežni odeji, so pripeljali s seboj otroke, ki so budno spremljali dogodke na odru. Na srečo je bilo ob ponovitvi, 4. januarja, vreme bolj naklonjeno. Vsi so držali pesti za zajčka, ki je ušel ljudem, ko so ga hoteli privaditi na življenje v
okolju, nenaravnem zanj. Odpravil se je iskat mamico in med potjo naletel na ježevko in lisico, ki bi bili pripravljeni biti njegova mama, če bi se hranil z mesom. A on si je želel najti svojo mamico, ki bi ga hranila z zajčjo dobroto - korenjem. Po več srečanjih mu je s pomočjo lovca uspelo najti svojo mamo in zgodba se je srečno končala
na veselje vseh v dvorani. Z navdušenim ploskanjem so otroci in njihovi starši nagradili četverico tistih, ki so občinstvo popeljali za nekaj časa v svet otroštva, in dva, ki si najbolj prizadevata za to, da lutkovni oder na Hajdini vsako leto uprizori novo predstavo. Nina, Miha in Katja Bedrač iz Hajdoš ter Hajdinčan Tadej Murko so posodili glas zajčku, logarju, ježevki, lisici, volku in zajklji. Danica in Ivan Serdinšek pa sta bila tudi tokrat zaslužna, da so se nastopajoči lahko vživeli v živalski svet. Petošolec Tadej Murko je povedal, da ga lutke privlačijo že od malih nog, z njimi pa se je srečal tudi v šoli. Je najmlajši v igralski skupini in pravi, da so mu Bedračevi pravi vzorniki, saj se z lutkami ukvarjajo že dolga leta. »Katja je nastopila kar v treh ženskih vlogah, Miha pa ni le logar, ampak skrbi tudi za glasbo. Zelo se veselim priložnosti, ko bomo spet začeli vaje in priprave na tekmovanje.«
Po predstavi so mamice pripeljale na oder svoje malčke in ti so z zanimanjem jemali v roke lutke, da so pod njihovimi prstki oživele. Nekateri pa so radovedno stopili za lutkovno sceno in si ogledovali, kaj se skriva tam, kjer lutkarji oživljajo lutkovne like. Za lutkovni podmladek na Hajdini se torej ni treba bati.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Zdaj pa gre skoraj že zares .
Bodoči lutkarji
17
Februar 2015
Cecilija tudi Prešernovo podobo na ogled postavi
Naj mi ne zamerijo, če sem si v dneh, ko se spominjamo največjega slovenskega pesnika, dovolila naslov ene njegovih zelo znanih pesmi prirediti za napoved prispevka o odprtju samostojne likovne razstave Cecilije Bernjak, ki je bilo 28. januarja 2015 v razstavišču PSC na Hajdini.
Župan mag. Stanislav Glažar je po pozdravnem nagovoru odprl samostojno likovno razstavo Cecilije Bernjak, ki je Občini Hajdina poklonila eno svojih del v oljni tehniki.
»Pod Prešernovo glavo« so se ustavili tudi nekateri hajdinski občinski svetniki in si ogledali motive, ki so na Cecilijin način likovno posvečeni največjemu slovenskemu poetu.
Avtorica se hajdinskemu občinstvu tokrat predstavlja že drugič, odkar se je leta 2006 s Ptuja preselila »na deželo« in tu na novo poganja korenine. Tisti, ki jo poznamo še iz časov, ko je bila še Večerovka, čutimo, da se Prekmurka iz Dolnje Bistrice ob Muri med nami prijetno počuti, saj se je vključila v več aktivnosti in povsod deluje s srcem in dušo. Krog njenih prijateljev se širi tudi na Hajdini, kar se je čutilo ob pogledu na prisotne. Zato so nam bile besede župana mag. Stanislava Glažarja, da bo treba razstavišče povečati, zelo všeč. Še bolj pa nam bo všeč, če bodo na stenah tega prostora vedno viseli motivi ali pa razstavljeni izdelki iz našega življenja in dela, ki jih bodo ustvarjali domačini pa tudi gostujoči avtorji iz drugih društev in krajev, s katerimi sodelujemo.
O delu Cecilije Bernjak sta po nastopu Ljudskih pevcev KPD Stane Petrovič Hajdina, kamor sodi tudi Likovno-fo-tografska sekcija občine Hajdina, spregovorili strokovna mentorica sekcije, likovna pedagoginja z OŠ Hajdina in OŠ Breg Romana Kiseljak ter njena nekdanja učenka Irma Brodnjak, prof. umetnostne zgodovine in univ. dipl. pedagoginja, kustodinja v Galeriji Murska Sobota. Romana Kiseljak: »Cecilija Bernjak se izraža v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki jih nenehno raziskuje in spretno prilagaja različnim motivom, ki so raznoliki, od beleženja videnih stvari okoli sebe, pripovedovanja zani-
mivih zgodb in dogodkov do izražanja močnih čustev. V njenih likovnih delih je moč zaznati močno doživetost in energijo. Rada opisuje žalostne kot tudi vesele dogodke. Dela hitro, sproščeno, tako da svoja trenutna doživetja in ideje hitro likovno udejanji. Njena poteza čopiča je odločna, barvne kombinacije pa primerne razpoloženju, ki ga umetnica želi izraziti.
Cecilija je tudi predsednica Likovno-fotografske sekcije in svoje znanje ter bogate izkušnje nesebično prenaša na člane in skrbi za dobro vzdušje ter delo v skupini.« Irma Brodnjak: »Cecilija Bernjak je likovnemu ustvarjanju intenzivneje predana zadnjih dvajset let. Če bi jo označili kot ljubiteljsko likovno umetnico, bi ji zlahka naredili krivico, saj slikanje zanjo ne predstavlja zgolj prostočasne dejavnosti, temveč nujo, način, s katerim komunicira z okoljem. Podobno velja za drugo plat njenega umetniškega ustvarjanja, poezijo, ki se rojeva sočasno z njenimi risbami in slikami.
Razstava je preglednega značaja, saj zajema izbor likovnih del, ki so nastajala v zadnjih dvajsetih letih. Jedro razstave tvorijo risbe in slike, razstavljene pa so tudi panjske končnice, ki jih je avtorica poslikala ali okrasila s tehniko piro-grafije (žganja v les). Motivno so dela izjemno raznolika, saj zaobjemajo tihožitja, krajine, vedute, portrete in avtoportrete ter sakralne motive.
18
Februar 2015
Avtorici so izjemno ljuba tudi njena žanrska dela, ki prikazujejo različna kmečka opravila. Slednja avtorica doživlja s posebno nostalgijo in sentimentom, saj prikazujejo dejavnosti, ki so danes skorajda izumrle, saj je človeške roke nadomestila mehanizacija, s tem pa se je tudi zrahljala vez med generacijami, ki jih je delo poprej močno povezovalo. S tega vidika imajo omenjena dela tudi pomembno etnografsko in kulturnozgodovinsko vrednost. Opozoriti je treba tudi na vsebinsko izjemno prepričljiva dela, ki slikajo razpoloženje, občutenja v danem trenutku (npr. delo Avtoportret) in dela z očitnimi simbolnimi pomeni (npr. simbol materinske ljubezni v delu Materin objem in delu Lastovičji zarod).
Glede na izrazito narativnost likovnih del avtorice bi pričakovali, da bo izbrala realistični likovni izraz, a je ta bliže impresionizmu in ekspresionizmu. Slikarska poteza je hitra, krokijevsko sproščena, umetnica se velikokrat izogne obraznim nadrobnostim, s čimer doseže, da lahko naslikan anonimen obraz postane obraz vsakega izmed nas.
Točka poistovetenja je v polju umetnosti izjemno pomembna, saj omogoča, da se nas umetnina dotakne, naj si bo to slika, poezija ali glasbena kompozicija. Prepričana sem, da bo razstava likovnih del Cecilije Bernjak s svojo univerzalnostjo omogočila, da se bo na tej točki znašel vsak izmed nas.«
Likovno-fotografska sekcija, ki je skupaj z Občino Hajdina organizirala razstavo, jo je posvetila tudi bližajočemu se 8. februarju, prazniku slovenske kulture. Svoj del je k temu dodala tudi avtorica razstave, ki je z Zdravljico in pesmijo Kam? v vseh prisotnih vzbudila domoljubna in rodoljubna
Romana Kiseljak (levo) in Irma Brodnjak, nekoč v vlogi učiteljice in učenke, na odprtju razstave pa kot strokovna dvojica, v kateri je vsaka s svojega zornega kota predstavila razstavljena dela.
čustva. Iz svoje literarno-likovne elektronske knjige (unikatni izvod je tudi natisnjen) Čopič in pero, ki sta jo oblikovala Jana in Igor Kraševec, je prebrala med drugim tudi nekaj verzov v materni prekmurščini. Po uradnem delu so se gostje še dolgo zadržali v razstavišču in ob ogledu motivov prijetno kramljali, to pa je, ne nazadnje, tudi namen tovrstnih prireditev.
Razstava, ki je tudi prodajna, bo odprta do 15. marca in vsi, ki bi si jo želeli ogledati pod vodstvom avtorice, se lahko po telefonu (041 932 401) dogovorijo za vodenje.
Besedilo in fotografije: Silvestra Brodnjak
Cecilija s svojimi likovnicami ter Čopičem in peresom v roki - natisnjeno elektronsko knjigo z njenimi likovnimi deli in zbirko pesmi. Foto: Liljana Vogrinec
19
Februar 2015
Mitra, Delfin in kaki - trije izzivi Ljudskih pevcev s Hajdine za leto 2015
Lanski november je za Ljudske pevce KPD Stane Petrovič in DU Hajdina pomenil nekajdnevno menjavo okolja.
spet
Če so na dosedanjih gostovanjih v izolskem Delfinu na koncertih pevsko in govorno zabavali hotelske goste, so letos svoje stike navezali tudi v Stru-njanu, kjer so zapeli v prireditvenem šotoru ob promociji kakija. Vodja skupine Janko Kirbiš je povedal, da so bili povsod zelo lepo sprejeti, zato so se dogovorili že tudi za letošnje leto. Mogoče pa bi se jim na obiranju kakija pridružil še kdo iz naše občine in bi turistično-kulturno povezali obe področji.
S. Brodnjak
Maks Kampl, donedavni vodja skupine ljudskih pevcev, je na koncertu povezoval program, v katerem je predstavil tudi Občino Hajdina in njene turistično-zgodovinske znamenitosti, med katere poleg sv. Martina spada tudi bog Mitra. Foto: arhiv ljudskih pevcev
Družabni vaški večer v Skorbi
V Skorbi smo 30. januarja pripravili peto družabno vaško srečanje, ki nam daje priložnost, da se srečamo, poklepetamo in poveselimo, ozremo po prehojeni poti ter z dobro voljo, veseljem, novimi cilji in smernicami zakorakamo v leto, ki je pred nami.
				
	Bpl	Pl mh m	Bir^^a lat I* [■■H	
		V " * 1	ll	^__.—■
				
m. ■ ^k		Ki 'J ■		
Zapele so tudi svečanske kolednice.
Ob kratkem kulturnem programu, v katerega nas je z melodijo harmonike popeljal domačin Jaka, so nam v nadaljevanju zapele domače pevke in ljudski pevci iz Pobrežja. Ob koncu sta nas nasmejali še domači pevki Dragica in Andreja, ki sta se predstavili v skeču o dveh naglušnih ženskah. Skeč je spisala Terezija Filipaja. Obiskale pa so nas tudi svečanske kolednice in nam zapele.
Skupaj smo preživeli lep večer, obdan z dobrimi sosedi, prijatelji in znanci vseh generacij. Ob zvokih mladih glasbenikov, sošolcev iz Elektro šole Ptuj, med katerimi igra tudi naš Jaka Purg, smo se tudi zavrteli. S skupnimi močmi smo poskrbeli, da so bile obložene tudi mize. VO Skor-ba in vaški kletarji so poskrbeli za pogostitev, pridne roke naših gospodinj pa za vso pripravo in lep pogled na obložene mize, na katerih niso manjkale dobrote iz njihove domače kuhinje. Veliko je bilo tudi sladkih dobrot, kletarji pa so nam postregli z domačo kapljico. Dobro razpoloženje je ob klepetu, veselju, dobri družbi, plesu in smehu trajalo še dolgo v noč.
Besedilo in foto: Renata Gabrovec
20
Februar 2015
Pletarji pletejo že drugi krog
Tako kot lani v tem času poteka tudi letos (ob torkih ob 18. uri) pletarska delavnica, ki jo v Osnovni šoli Hajdina organizira TD Mitra Hajdina pod vodstvom pletarjev iz Hajdoš. Lanski pletarski par Anton in Hilda Žumer sta letos štafe-tno palico predala Francu in Mariji Žunkovič, ki skrbita za to, da imajo učenci na voljo pravi material, in koordinirata delo celotne skupine.
PREGLEDNIK
Marija in Franc Žunkovič dajeta bodoči pletarki Idi Janžel osnovne napotke, kako izdelati dno košarice.
Marija in Franc Žunkovič sta takole strnila svoje misli: »Vsi udeleženci so zelo pridni, vidi se, da imajo interes učiti se in nekaj narediti. Vedno je treba pač konkretno razložiti stvari. Zdaj smo na manjših košaricah, naslednje leto bi šli na večje, da vidijo, kako se je treba potruditi za večji izdelek, za katerega je potrebno tudi več dodatne fizične moči. Zadnja učna ura bo namenjena izdelavi držajev. Zelo prav je bilo, da smo končno začeli obujati pletarstvo. Med ljudmi obstaja želja, da si znajo sami doma nekaj narediti. Povprašujejo tudi, kje lahko najdejo šibje. Imajo interes, da bi si tudi sami znali nabrati material in narediti izdelek. V naravi je še precej vrb, treba jih je le videti in vedeti, kdaj
je primeren čas za rezanje šib, kako jih obdelati in shraniti, da so ob začetku pletenja primerne za delo. S sedanjimi »učenkami in učenci« bomo šli kakšen popoldan v naravo, da bi videli, katera šiba je vrba in kaj je pintovec, da bi si znali tudi sami nabrati material.« Tretji par pa predstavljata Anica in Franc Tekmec. Udeležba je zadovoljiva, včasih kdo manjka, pa zato naslednjič bolj pridno poprime za delo in ob nasvetih mentorjev nadomesti zamujeno. Udeleženci, ki že drugo leto prihajajo v delavnico, se lotevajo že zahtevnejšega dela. Kakšni bodo njihovi izdelki, boste videli v naslednjem Hajdinčanu.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
28. 12. 2014 so pripravili premiero lutkovne igrice Zajček išče mamico in jo čez en teden tudi ponovili. Ljudski pevci in pevke so v domu upokojencev na Ptuju in v Kidričevem pripravili koncert. Ljudski pevci so pripravili tudi koledovanje. Ljudske pevke so nastopile na prireditvi Zveze kmetic Slovenije v Hrvatinih pri Kopru.
Predstava Tajnica Lolita je bila odigrana v Mariboru in Markovcih.
11. 1. 2015 je bila prireditev S pesmijo v novo leto, ki jo vsako leto organizirajo ljudski pevci. 23. 1. 2015 je bila stand up komedija Matjaža Javšnika in dramske sekcije Sonus.
V	prostorih PSC Hajdina je na ogled razstava del Cecilije Bernjak, članice likovno-fotografske sekcije.
KDSKORBA
Leto so v kulturnem društvu zaključili z božično-novole-tnim koncertom, na katerem je po nekajletnem premoru ponovno sodeloval Pihalni orkesterTalum Kidričevo, sodelovali so tudi MoPZ Frankolovo in mlade glasbenice Lana Varžič, Nuša Bezjak in Lina Malinger.
V	zimskih mesecih se na vajah redno srečuje odrasla gledališka skupina, ki pripravlja novo gledališko predstavo Denar, denar.
Na vajah se redno srečuje tudi mlajša otroška gledališka skupina, ki skupaj z mentorico že pripravlja novo igrico. Dejavna je tudi starejša otroška gledališka skupina, ki pripravlja novo predstavo.
Pevke so ob rednih vajah nastopile doma in na gostovanjih. Sodelovale so na košicenbalu v Slovenji vasi, na domačem družabnem vaškem srečanju, občnem zboru, imajo pa še nekaj povabil za v prihodnje. Ob petju so našle čas še za pripravo skeča, s katerim so se pevke predstavile na družabnem vaškem srečanju. Januarja so sodelovali na vaškem sankanju in družabnem vaškem večeru, na katerem so pripravili kulturni program.
V	pustnem času se je pripravljala etnološka skupina oračev, da v spremstvu korantov zaorje po vasi za dobro letino. Na pot so se podali na pustno soboto.
V	ta namen so potekale 6. 2. 2015 ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali rože in trakove iz krep papirja za okrasitev pluga in vprege.
5. 2. 2015 so izvedli redni občni zbor društva.
KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
Decembra so organizirali ustvarjalne praznične delavnice. Mautarji so se pripravljali na pust. Kot orači so obiskali vse hiše v vasi in vaščanom zaželeli dobro letino. Frajtonarji vadijo v gasilskem domu in nastopajo na prireditvah, kamor jih povabijo.
Plesna skupina pod vodstvom Doroteje Trčko vadi plese in se pripravlja na nastope.
21
Februar 2015
Leto je naokrog in enega od januarskih večerov so Hajdinčanke izkoristile za košicenbal.
Veselo je bilo tudi na odru, kjer so nekateri na šaljiv način obujali spomine.
Poleg Angele Mlakar, podpredsednica DŽDOH, je zbrane na košicenbalu posebej pozdravila tudi predsednica društva Marija Pulko. Posebej je bila vesela obiska žensk iz sorodnih društev izven hajdinske občine, tudi iz Markov-cev, Dornave in Zavrča so prišle, pa tudi obiska dornavskih ciganov. Dejala je, da je lepo obujati običaje in navade ljudi, se spominjati, kako je bilo nekoč; ko je bilo delo opravljeno, je prišlo na vrsto veselje in druženje. S košicenba-lom jim to uspeva že vrsto let, zato bodo to tradicijo tudi nadaljevale.
Za ohranjanje te lepe tradicije jim je čestital tudi občinski svetnik Uroš Matjašič, ki je hkrati izrazil zadovoljstvo, da imamo v občini take dogodke in jih z leti še bogatimo. Prijeten zimski dogodek so s pesmijo obogatile pevke iz Skorbe ter pevci in pevke s Hajdine, za dobro voljo pa sta skrbela tudi domača muzikanta.
Besedilo in foto: TM
Nova zgodba hajdinskega košicenbala
Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so prijeten zimski januarski večer posvetile tradicionalnemu dogodku - košicenbalu, s katerim že nekaj let obujajo ta prijetni kmečki običaj luščenja bučnic. Tudi letošnji dogodek je v dvorano slovenjevaškega gasilskega doma privabil staro in mlado, pevce in godce, ki so druženje naredili še bolj veselo in prijetno.
Spet so se luščile bučnice, spet je bilo luštno in veselo.
Brez muzikantov bi bil večer kar dolgočasen.
22
Februar 2015
Denar, denar
Si lahko predstavljate, da bi odprli svoj kovček, da bi ven vzeli rokavice, in v njem najdete 735.000 evrov? Kaj bi storili vi? Bi kovček pustili, bi ga nesli na policijo ali bi ga obdržali? To je dilema, s katero se sooča glavni junak predstave Andrej, ki na avtobusni postaji po pomoti vzame napačen kovček, v katerem je bogastvo.
V predstavi Denar, denar igrajo: Janko Turnšek, Tanja Furek, Tilen Abraham, Matjaž Podhostnik, Nejc Lazar, Neža Katarina Mlakar in Patricija Greif. Režiser je Janko Turnšek, za zvok in ton skrbi Andrej Horvat.
Ker je vse življenje garal za majhen denar, meni, da je to enkratna priložnost v življenju in jo je treba izkoristiti. Vse to pa se zgodi na njegov rojstni dan in z ženo pričakujeta obiske. Zadeve okrog denarja in kovčka se začnejo zapletati. Majhna laž vodi do druge laži, vse dokler se vsi ne zapletejo v klobčič izmišljotin, ki jim niti sami več ne morejo slediti.
VABILO NA PREMIERO IN PONOVITVE PREDSTAVE
Ekipa odrasle gledališke skupine Skorba
vas vabi, da se nam pridružite in se skupaj z nami nasmejete. Premiera bo v nedeljo, 15. marca 2015, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov v Skorbi. Ponovitev predstave bo v soboto, 21. marca 2015, ob 19. uri in v nedeljo, 22. marca 2015, ob 19. uri. Lepo vabljeni na prijetno druženje z nami. Mi se že veselimo. Kaj pa vi?
V odrasli gledališki skupini Skorba smo se odločili, da vam pripravimo komedijo, polno zapletov, z originalnim naslovom Funny Money Raya Co-oneya. Naslov smo poslovenili v Denar, denar. Režiser je domačin Janko Turnšek, ki se je že lani izkazal s predstavo Punči. Igralci, ki smo lani igrali v dveh gledaliških skupinah, smo se letos združili, da bi vam pripravili res zanimivo in smešno gledališko predstavo.
Andrej, ki se zaradi denarja precej spremeni, žena Jana, ki zaradi stresa začne piti, dva kriminalistična policista, prijatelja Viktor in Betka, ki si nekaj obetata od tega denarja, in ta-ksistka, ki dogajanju komaj sledi, vas bodo prav gotovo nasmejali in spravili v dobro voljo.
Besedilo in foto: Tanja Furek
PREGLEDNIK
TURISTIČNO DRUŠTVO MITRA HAJDINA
Člani Turističnega društva Mitra Hajdina so decembra največ pozornosti namenili oblikovanju občinskega novoletnega protokolarnega darila in potem 140 daril tudi izdelali. Pred prazniki so ob voščilih naše člane že obvestili o datumu začetka pletarskega tečaja 2015. Prvo srečanje je bilo 6. 1. 2015.
Društveno ekskurzijo so izvedli v soboto, 17. 1. 2015. Tudi letos jim je vreme še polepšalo lep in zanimiv dan, ki so ga preživeli ob spoznavanju Sombotela in Monoštra ter življenja porabskih Slovencev. Veselo druženje je povsem odgnalo misli na zimsko sivino. Pletarski tečaj so nadaljevali ob torkih in ob učenju osnovnih pletarskih veščin preživljali zabavne ure druženja.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so bile 4.
12.	2014 na zaključku bralne značke v knjižnici na Ptuju. 11. 12. 2014 so sodelovale na mednarodni konferenci programa Svit.
Ob prihodu Božička so 17. 12. 2014 sodelovale pri pogostitvi.
16. 1. 2015 so organizirale že tradicionalno prireditev Ko-šicenbal v Slovenji vasi.
19. 1. 2015 so pripravile ustvarjalno delavnico, kjer so iz usnja oblikovale prstane in broške.
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
V Društvu žensk Hajdoše se članice redno srečujejo na rekreaciji v gasilskem domu.
Sodelovale so pri pripravi pogostitve ob prihodu Božička na Hajdini.
16. 1. 2015 so povabile medse znanega onkologa dr. Petra Frasa, ki je predaval o raku pri ženskah in tudi o raku prostate pri moških. Predavanja se je udeležilo več kot 60 ljudi.
13.	2. 2015 so imele redni letni občni zbor, pregledale so delo in si zadale načrte za naprej.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Decembra so članice društva zaključevale lanski projekt »Barvanje tekstilij z naravnimi barvili« in se pripravljale na njegovo predstavitev. Združile so ga s praznovanjem 15-letnice delovanja društva in ga slovesno predstavile skupaj z MePZ 23. 1. 2015.
Februarja so začele potekati priprave na redne mesečne delavnice, kjer so pekle in bodo v prihodnjih mesecih spoznavale različne vrste gibanic.
Zbrala in uredila: Hilda Bedrač
23
Februar 2015
NAPOVEDNIK
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Ljudski pevci in pevke se bodo udeležile revije ljudskih pevcev Pozdrav sosedu. Anton Gojkovič in še trije člani likovno-fotografske sekcije bodo razstavili svoja dela. Z monokomedijama Tajnica Lolita in Čistilka Marija ter stand up komedijo Lolita bodo gostovali v različnih krajih. Pripravili bodo novo dramsko delo.
Lutkovna sekcija bo gostovala v sosednjih krajih in se udeležila revije Dober dan, lutka. Marca bodo izvedli občni zbor društva.
Likovno-fotografska sekcija ustvarja na likovnih delavnicah, ki potekajo v OŠ Hajdina.
Na voljo bodo tudi presmeci, po katerih je bilo že lani veliko povpraševanja.
Medtem bodo pripravljali vse potrebno za izvedbo letnega zbora članov, ki bo v petek, 10. 4.
2015, v dvorani gasilskega doma PGD Slovenja vas.
Glede na veliko zanimanje med člani bodo pred poletnimi dopusti ponovno organizirali zanimivo ekskurzijo, prej pa še marsikaj zanimivega, o čemer bodo občane pravočasno obvestili.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Februarja se bodo članice pripravljale na občni zbor, ta bo 7. 3. 2015. Organizirale bodo tudi turnir v pikadu.
KD SKORBA
Marca bodo skupaj z VO Skorba pripravili proslavo ob materinskem dnevu in dnevu žena, v okviru katere bo tudi premiera otroške gledališke skupine. Otroška in odrasla dramska skupina se bosta marca predstavili z novima predstavama, ki bosta nato imeli še nekaj ponovitev doma in na gostovanjih. Aprila bodo v dveh zaporednih vikendih organizirali Gledališke urice za otroke, na katere bodo povabili lutkovne in gledališke skupine.
Sodelovali bodo tudi na čistilni akciji, ki bo potekala po vaseh v okviru vseslovenske akcije.
KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
28. 2. 2015 bodo imeli redni letni občni zbor.
Frajtonarji in plesalke bodo nastopili na prireditvah v domači občini in tudi drugod.
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
Ob 8. marcu, prazniku žensk, se bodo srečale na zabavi s kulturnim programom. Vsak četrtek bodo telovadile v gasilskem domu.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
6. 3. 2015 se bodo članice zbrale na 15. rednem občnem zboru članic v dvorani gasilskega doma v Gerečji vasi,
19. 3. 2015 bodo skupaj z MePZ odšle na tridnevno gostovanje v Izolo, kjer bodo člani MePZ predstavili svoj glasbeni repertoar na samostojnem koncertu. Prav tako bodo tudi v marcu pekle gibanice.
Aprila bo ponovno na sporedu tradicionalni glasbeni večer Pesem druži nas v organizaciji MePZ DŽD Gerečja vas.
ZKD OBČINE HAJDINA
V začetku aprila bodo pripravili zbor članov.
TURISTIČNO DRUŠTVO MITRA HAJDINA
24. 2. 2015 so zaključili letošnji pletarski tečaj. Do nedelje, 22. 3. 2015, bodo dorekli vsebino
letošnje razstave izdelkov v župnijski cerkvi in jo tudi postavili.
Na cvetno nedeljo bodo tudi letos organizirali mini velikonočni bazar, ki bo letos še bolj pester.
DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI
28. 2. 2015 bodo izvedli 16. občni zbor društva.
8. 3. 2015 se bodo članice družile v Portorožu.
Marca bodo organizirali predavanje na temo zdrave prehrane.
Zbrala in uredila: Hilda Bedrač
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
PE VRTEC NAJDIHOJCA
Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina
https://sites.google.com/site/vrtechajdina/
tel.: 02 788 1272 tel.: 02 788 1260 fax: 02 788 1261 vrtecnajdihojca.hajdina@gmail.com o-hajdina.mb@guest.arnes.si
JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo od 2. 3. 2015 do 3. 4. 2015 potekalo zbiranje prijav za vpis otrok v Vrtec Najdihojca Hajdina za šolsko leto 2015/2016.
Vloga za vpis otroka v vrtec je objavljena na spletni strani vrtca Hajdina, lahko pa ga dobite v tajništvu šole oz. v vrtcu.
VLOGO ZA VPIS JE MOGOČE ODDATI: - PO POŠTI
-	V PISARNI VRTCA vsak dan med 8. in 13. uro,
-	V TAJNIŠTVU ŠOLE vsak dan med 8. in 14. uro. Poslovalni čas vrtca je vsak delovni dan od 5.30 do 16.30.
Vloge, ki bodo oddane do 2. 3. 2015, se pri razpisu upoštevajo in jih ni treba ponovno vlagati. Javiti je treba le spremembe, ki vplivajo na
točkovanje (zaposlitveni status, sprememba bivališča, socialni status).
Lepo vabljeni!
24
Februar 2015
Norčavi pust v vrtcu Najdihojca Hajdina
Za nami je norčavi pustni čas, ki je otrokom in zaposlenim v vrtcu prinesel pestro in zanimivo dogajanje. Vsak dan je bil nekaj posebnega, predvsem pa je bil vsak dan razlog za smeh in veselje. Aktivnosti so bile posvečene pustnemu vzdušju: otroci so ustvarjali zanimive pustne figure in prave male umetnine. Veliko se je plesalo, pele so se pustne pesmi ter poslušale pravljice in zgodbe s pustno vsebino. Hajdinski kurenti so tudi letos z zvoki zvoncev napolnili prostore vrtca. Predstavili so nam značilen ples kurentov in bili pri tem deležni občudovanja. Nekaj otrok je sicer med obiskom iskalo varno zavetje v bližini vzgojiteljic, a prav vsi smo se pred slovesom ojunačili in se postavili pred fotografski objektiv. Kakšno je bilo življenje ciganov, so nam slikovito pokazali dornavski cigani iz Turistično-etnografskega društva Lukari. Ob spremljavi muzikantov so se nam predstavili s petjem in plesom, nekateri so se pred našimi očmi »preobrazili« iz civilnih oblačil v pisana oblačila, značilna zanje. Otroci so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju zgodbe in ob živahni glasbi zaplesali z gosti.
Skoraj polovica otrok, vključenih v vrtec, se je v spremstvu vzgojiteljic odpravila na otroško pustno povorko na Ptuj. Letos so predstavljali Olafa - malega snežnega junaka iz animiranega filma Ledeno kraljestvo. Za pomoč pri šivanju in izdelavi pustnih preoblek se zahvaljujem mamicam in babicam otrok, ki so se odzvale našemu povabilu in preživele popoldan v »šiviljski delavnici vrtca Hajdina« oz. so delo šivanja opravile doma.
V zeleni igralnici smo v pustnem času spoznavali etnografske pustne like. Tako so nastali kurenti in ruse.
Otroci vijolične igralnice smo izdelovali klovne in kurentove maske.
Pustno vzdušje v modri igralnici
25
Februar 2015
Najmlajši smo si s pomočjo vzgojiteljic izdelali pustne klobučke.
Prav tako hvala vsem sodelavkam, ki so na kakršen koli način pomagale pri izdelavi pustnih kostumov - od idejne zasnove do končnega izdelka. Na pustni torek smo se sprehodili do občinske zgradbe, kjer nas je sprejel župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar s člani občinske uprave. Srečanje je potekalo v veselem, sproščenem vzdušju, kot se za pustni čas spodobi. Upamo, da se bomo drugo leto na takšno prijetno srečanje odpravili v večjem številu, saj nas je bilo zaradi zimskih počitnic tokrat nekaj manj. Norčavi pustni čas je za nami, v vrtcu pa ostajamo veseli, nasmejani in ustvarjalni otroci in zaposleni.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec
26
Februar 2015
Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina, na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku
Dragi sodelavci, drage učenke, dragi učenci!
Z današnjim nastopom ste učenci in učenke obogatili čas pred slovenskim kulturnim praznikom. Z ustvarjanjem, nastopanjem, znanjem, kulturnim obnašanjem, s spoštovanjem svojih sošolcev, učiteljev, staršev ... skrbite za kulturo in s tem ustvarjate lepše in prijetnejše počutje v šoli in gradite kulturno bogat svet. Ravno takšen svet potrebujemo, svet, kjer bodo zavladale vrednote odgovornosti, zaupanja, prijateljstva, spoštovanja in strpnosti. In to so vrednote naše mavrice in sama si želim, da bi zavladale med nami in v naši šoli. Več ko bo lepih stvari, lepše in bolj bogato bo naše življenje. Danes bi želela reči nekaj o spoštovanju. Kaj je spoštovanje? To je čustvo, ki ga čutimo do druge osebe. Tako lahko človeka spoštujemo, ker je delaven, natančen, dobro obveščen, pameten
... Lahko spoštujemo človeka, ki nam veliko pomeni, kot tudi človeka, ki nam ni najbolj pri srcu. Vsakega človeka, ne glede na to, kakšen je in kaj je naredil, je treba spoštovati že samo zato, ker je človek. Vsi smo radi spoštovani. Podobno kot čutimo to do drugih ljudi, čutimo to tudi do sebe. Bolj ko cenimo nekatere svoje lastnosti, bolj se bomo spoštovali in si prizadevali, da se še izboljšamo. Spoštovanje je žal v današnjem času vse preveč spregledana vrednota. Sicer se spoštujemo, kadar se poslušamo, kadar drugemu pomagamo, se znamo vživeti v drugega, ko smo prijazni, se znamo zahvaliti za kaj in še in še, ko lahko polepšamo dan doma, v šoli, med prijatelji, na vsakem koraku. Kako bomo pokazali, da se medsebojno spoštujemo mi? Še posebej bomo pozorni na besede PROSIM, HVALA, IZVOLI, OPROSTI. Imajo čudežno moč in izražajo spoštovanje. Za različne stvari se bomo
" ' 171
medsebojno pohvalili. To je včasih težko, pa vendar vsi radi slišimo, da smo nekaj dobro naredili, rekli, da imamo kaj lepega. Ko bomo srečali sošolce, učitelje in druge v šoli, na hodnikih, se bomo pozdravili. Torej lepe besede in pozdravi! Tako ustvarjamo našo šolsko kulturo.
Nastopajočim se zahvaljujem za pripravo današnjega kulturnega programa, prav tako tudi vsem sodelavcem, ki ste pri tem sodelovali. Vsem želim, da s pesmijo, lepo mislijo, s kulturnim dejanjem . prijetno preživite nedeljski kulturni praznik.
Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica
Dvigujemo knjižni prah
Knjiga je naša večna spremljevalka. Ob prazničnem februarju to toliko bolj občutimo. Pa ne mislim samo na goro učbenikov, ki se jim res ni moč upreti. Delček našega časa posvetimo leposlovni knjigi, knjigi za dobrega bralca, predvsem pa knjigi dobrega ustvarjalca.
ku Prešernu, letos pa smo del proslave namenili tudi 100. obletnici rojstva Frana Milčinskega - Ježka, ki je bil sin
avtorja Butalcev in prav tako mojster besede. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval je z radiem in leta 1938 dobil angažma igralca v ljubljanski Drami in po vojni še v Operi. Objavljal je pesmi. Bil je urednik Pavlihe. Njegov vzdevek Ježek pa se je »prijel« iz zabavljaškega tandema Ježek in Jo-užek, v katerem je nastopal na začetku svoje ustvarjalne poti. Zavedajoč se pomena slovenstva si mojster besede Ježek ni dovolil, da bi se resnica skrila. To je zapisal tudi v svojih delih. Jo še poznate, Cinco Marinco? Če ne
Strune Rie Ane Hotko so ubrano zazvenele.
Zato utripu na šoli ob kulturnem prazniku namenjamo našemu kulturnemu in ustvarjalnemu navdihu, pesni-
Takole se je Luka Svenšek Pišek vživel v Ježkovo Cinco Marineo.
te, pa gotovo Zvezdico Zaspanko. Tudi scenarij za film Kekec in Ne čakaj na maj, pesmi iz zbirk Preprosta ljubezen, Sončna ura so le nekateri izmed najodmevnejših naslovov velikega satirika Frana Milčinskega - Ježka (1914-1988).
27
Februar 2015
V ozadju sta naša voditelja programa Mia Molnar in Lovro Pišek Svenšek.
Med najmlajšimi so se z recitacijo o Pedenjpedu predstavili tudi (od leve) Lia Jerot, Mihael Furek, Eva Kozel in Timi Lajh.
ga. A projekt Bralne pismenosti nas je ovil v knjižni prah in verjamemo, da je nadaljevanje tega velika naložba. Posebna pozornost na tej prireditvi velja ravnateljici, ki podkrepi naša dejanja s svojimi globokimi mislimi o vrednotah, ki smo jih letos vzeli kot prioriteto vzgojnega procesa na šoli.
Silva Hajšek Foto: fotografski krožek OŠ Hajdina (Tomas Veber)
Prvošolki Neža Angel in Ana Zara Papež sta nas popeljali v svet Mačka Murija.
Tudi glasba nas spremlja in spreminja naša dejanja. Otroški pevski zbor pod vodstvom Marije Meklav nas je ob tej priložnosti nagovoril s pesmicama Dežniki in marela in Muce, mladinski pa je zapel Ježkovo Kekčevo pesem in Ne čakaj na maj.
Najmlajši so se nam na prireditvi ob kulturnem prazniku predstavili z de-klamacijami o Mačku Muriju, ki letos praznuje 40 let, Pedenjpedu in njegovem Korenjaku, ki je prav tako legenda naših malčkov, slišali pa smo tudi deklamacije Nika Grafenauerja in Fe-rija Lainščka.
Marsikaterega izmed nas je težko prepričati, da bi sedel s knjigo v naročju. Sam, pravzaprav v dvoje - on in knji-
Dnevnik, 8.1.2015
Danes, 8. 1. 2015, sem se zbudila ob 7. uri. Malo sem še počivala, nato pa smo si »cimre« uredile sobo. Lepo smo jo uredile, saj nam je učiteljica ocenila sobo s 6 točkami, kar je najvišja ocena. Ko smo se uredile, smo odšle na zajtrk. Po zajtrku smo se v sobah uredili za smučanje. Nato smo se smučali dve uri. Po smučanju smo se uredili in odšli na kosilo. Na kosilu smo se imeli super, pa tudi hrana je bila dobra. Po kosilu smo imeli počitek, imeli smo se prima, gledali smo televizijo, se pogovarjali ... Po počitku smo se uredili in se odpravili smučat. Ampak smo bili čisto na trnih, saj je sledila tekma. Malo smo se še ogreli, nato smo se z vlečnico odpeljali do proge. Izvlekla sem številko ena, kar pomeni, da sem se na progo spustila prva, šlo mi je dobro, ampak še nismo izvedeli rezultatov. Po smučanju smo imeli malico, nato pa smo hitro odtekli v sobe in vzeli zvezek ter pisalo. Imeli smo namreč učno uro. Po njej smo imeli zabavo, izvedeli pa smo tudi, kateri smo bili na tekmovanju. Bila sem tretja.
Karin Gojkošek, 6. r.
Vid
Pravijo, da je oko ogledalo srca,
a srce očesu ni ogledalo, saj oko srcu ne pride do dna, to bije le za srce, ne za ostalo.
Kar srce čuti, to čuti, tega se ne da spremeniti. Oči si zakriješ, če prizori so kruti, a srca pred čustvi ne da se zakriti.
In enkrat se bo našel nekdo, ki ti bo pospešil bitje srca, takrat pomembno ne bo več oko, ampak v ritmu bitja le dva.
Spremembe
Vse se začne, vse se konča, vsaka stvar ima svoj potek. Četudi ob koncu se žalost pozna, z njim začne se nov vek.
Naše življenje sprememb je polno,
te so naša edina konstanta. Četudi po njih srce včasih je bolno, so časovnega teka poanta.
Četudi vse teče in se oblikuje,
čas za trenutke obstane. Četudi se konec kdaj objokuje, spomin na trenutek ostane.
Mraz
Obstaja mraz, ki gre do kosti, ki se na mrzel zimski dan te oklene. Ko prideš na toplo, spet popusti, sonce vedno ga lahko prežene.
Obstaja pa mraz, ki ga sončni žarki ne bi stalili,
ki ga ogenj ne poruši, edino ljubezen ga lahko omili. To je mraz v duši. Nina Štumberger, 9. r.
28
Februar 2015
MI
Mi smo 3. a na seznamu, ki vse znamo. Zgodbice nam pripoveduje Lia, v b-razredu pa Pia. Zoja je videla dva noja. Janja zna toliko kot Vanja. Val je enako kot pokal. Pokal nam Teo priskrbi, ki nogomet igra za tri. Se Luka rad z žogico igra in k igri povabi še prijatelja. Jure lepo riše, Simon pa v našem razredu najlepše piše. Ardit se pridno uči, Alja pa vsem pomagati želi. Ana Marija se že zdaj veseli, da k njej na obisk prišli bomo mi. Lara harmoniko igra in o glasbi res veliko zna.
Tilen igra kitaro, ki je brenkalo. Konec je zdaj pesmice, ker imamo vsi v šolskih torbah peresnice. Učenci 3. a z učiteljico Karmen
Projekt Lahkotni svet
V okviru projekta Lahkotni svet v sodelovanju s tovarno Talum so vsi učenci OŠ Hajdina in otroci dveh skupin vrtca Najdihojca v začetku novembra 2014 prejeli svoj izvod brošure Kolo v žepu (za mlajše učence in vrtec) in Lahkoten svet (za starejše učence). V njih so na način, primeren njim, izvedeli veliko novega o aluminiju, še več informacij in zanimivosti pa so bili deležni
na srečanju s pisateljico Janjo Vidmar, ki je avtorica obeh omenjenih brošur. Pisateljica je srečanje popestrila tudi z nagradnimi nalogami, v katerih so otroci dokazali, da so brošure res prebrali.
Decembra se je nekaj učencev OŠ Hajdina udeležilo krasitve božičnih dreves v Talumu z okraski iz aluminija, otroci iz vrtca Najdihojca pa so
talumovce presenetili z voščilnico velikanko.
Januarja smo z učenci izpeljali še tehniški dan na temo aluminij. Mali in veliki so izkazovali svojo ustvarjalnost in spretnost; nastalo je veliko različnih izdelkov iz odpadnega aluminija in alu folije. Še več fotografij si lahko ogledate v galeriji na spletni strani šole.
Tatjana Habjanič
29
Februar 2015
Izpod Markovih čudežnih prstkov
Takšen je bil naslov vabila, s katerim smo bili povabljeni na odprtje razstave risb portretov zdravnikov in medicinskih sester bolnišnice Maribor. Pod vabilom pa pripis: Bom z vami - MARK.
Mark s sošolci in učiteljicama
Mark Antonij Žumer iz Hajdoš je deček, ki je že od malega risal in risal, barval in barval, pravi njegova mama, in ob tem kar pozabil, da je treba jesti, piti, spati. Četrtošolec OŠ Hajdina, fant s skrivnostnim nasmehom in prijaznim pogledom, o katerem lahko z gotovostjo trdimo, da je pravi likovni
umetnik, je imel v začetku januarja v Mariboru na Kliniki za pediatrijo svojo prvo razstavo portretov. Obkrožen z novinarji, fotografi, sorodniki, medicinskimi sestrami, zdravniki, sošolci in likovno pedagoginjo je ta dan ponosno pokazal svoja umetniška dela. Po kratkem kulturnem programu je Mark
Mark se je posebej posvetil gospodu Pivcu, direktorju mariborske bolnišnice.
pogumno odgovarjal na novinarska vprašanja in izvedeli smo, da mu je izmed vseh razstavljenih portretov najljubši portret direktorja bolnišnice dr. Pivca. Vsi, ki smo njegova dela občudovali, smo bili enotnega mnenja, da so njegovi prstki res čudežni, in da so portreti, ki jih je narisal, ne samo dosežek, ampak presežek za desetle-tnika, kar je na otvoritvi poudarila tudi njegova likovna pedagoginja. Ponosni smo, da je Mark učenec naše hajdinske šole, še posebej pa smo nanj ponosni učiteljica in njegovi sošolci, učenci 4. razreda. V čast nam je bilo, da smo lahko prisostvovali odprtju njegove razstave. Zahvala velja tudi staršem učencev, da so jim omogočili ogled tega enkratnega dogodka. Marku iskreno čestitamo z željo, da njegovi čudežni prstki ustvarijo še mnogo likovnih izdelkov.
Nataša Štumberger
Portreta medicinskih sester
Mark z družino
Foto: Suzana Žumer
31
Februar 2015
Državno tekmovanje iz astronomije
Gostitelj državnega tekmovanja, ki je potekalo 10. januarja 2015, je bila Gimnazija Murska Sobota. Državnega tekmovanja so se iz naše šole udeležili Matevž Vaupotič iz 8. b ter Nina Štum-
berger, Tilen Kropfl in Mitja Koderman iz 9. razreda.
Tilen Kropfl, Mitja Koderman in Matevž Vaupotič so prejeli zlata priznanja, Nina Štumberger pa srebrno
priznanje. Učenci so tako osvojili štiri srebrna in tri zlata priznanja. Iskrene čestitke za ta izjemni uspeh.
Učitelj Damjan Kobale
Mladi in alkohol - cool tudi brez
Leta 2012 se je skupina učencev v okviru projekta Zdrava šola lotila raziskave o alkoholu, kjer smo s pomočjo ankete v sedmem razredu želeli izvedeti, kdaj, kje in kako se učenci prvič srečajo z alkoholom, kakšna sta njihov odnos in ozaveščenost. Podatki, ki smo jih takrat dobili, so opozarjali na to, da so poleg mnogih dejavnikov največkrat prvič srečajo z alkoholno pijačo na raznih družinskih praznovanjih in zabavah. Na splošno pa se učenci dobro zavedajo nevarnosti pitja alkohola in s tem tudi posledic, ki jih ta pušča na počutju in zdravju. Naša razmišljanja smo predstavili drugim učencem, staršem na skupnem roditeljskem sestanku ter na dveh konferencah o alkoholu v Mariboru in na Bledu. Glavni namen pa je ozave-ščati učence o škodljivosti pitja, iger na spletu, ki spodbujajo opijanjanje med mladimi ... in seveda, da je lahko brez alkohola tudi odlično. Ker je letošnja rdeča nit Zdrave šole duševno zdravje, smo se odločili, da pripravimo nekaj tem tudi o alkoholu, ki so
obvezen del razrednih ur. Seveda nas je zanimalo, kakšno je razmišljanje o alkoholu po dveh letih - v devetem razredu. Da bi lahko presodili, koliko smo bili uspešni v doseganju ciljev, smo se v letošnjem šolskem letu odločili za ponovitev ankete in primerjavo dobljenih odgovorov, s katerimi smo bili zelo zadovoljni. Naše delo smo že predstavili na eni izmed razrednih ur v devetem razredu, za vse druge učence pa bomo to storili ob svetovnem dnevu zdravja v aprilu. Mnogi starši se bojijo, da bodo njihovi otroci preizkusili drogo. Toda ob tem nemalokrat pozabijo, da je tudi alko-
hol droga, ki je mnogo bolj razširjena, kot so tako imenovane nedovoljene droge, in mlademu človeku lahko povzročijo veliko težav in nepopravljivo škodo. Zato je zelo pomembno, da vzgajajo s svojim vzgledom in naučijo, kako imeti do alkohola zdrav odnos.
Avtorji projekta: mentorici Marija Meklav, Tatjana Pačnik in učenci Nina Štumberger, Nuša Steiner, Jure Drevenšek, Nik Volgemut
9. a OŠ Hajdina Marija Meklav
Predstavitev projekta na tržnici MOSA na 3. Nacionalni konferenci o alkoholni politiki (Ljubljana, 15. 1. 2015)
32
Februar 2015
Zimska šola v naravi 6. a razreda OŠ Hajdina na Treh kraljih
Tik pred božično-novoletnimi počitnicami smo zaradi neugodnih vremenskih razmer bili prepričani, da bo zimska šola v naravi najverjetneje prestavljena. Nato pa se je sredi počitnic zgodil preobrat in razmere so postale ne samo ugodne, temveč idealne.
Poziranje z dvignjenimi smučmi je nekatere stalo ravnotežja.
Ponosni, veseli, nasmejani, uspešni in prijetno utrujeni.
Učitelj Rok pri žrebanju startnih številk
Bilo je dovolj hladno, da ni pobralo snega, in dovolj toplo, da nas ni zeblo. Z učenci 6. a razreda OŠ Hajdina smo tako med 5. in 9. januarjem 2015 prebili pet prekrasnih dni na Treh kraljih v Hotelu Jakec. Dopoldnevi so bili namenjeni učenju smučanja in prav tako še dve uri po kosilu. Po počitku in malici je sledil pouk. Po večerji pa smo uživali v različnih dejavnostih: igrali
smo se activity, prisluhnili zelo zanimivemu predavanju o Pohorju, igrali bovling, se udeležili nočnega pohoda z baklami ... Skratka, imeli smo se lepo. Najbolj razburljiv je bil četrtek, saj je ta dan potekala čisto prava smučarska tekma, na kateri so učenci staršem ponosno pokazali, kaj vse so se naučili. Ni jim bilo toliko pomembno, kdo bo prvi - večina si je le želela,
da tisto strmino »zvozi« brez padca. In vsem je uspelo! Čestitke! Na koncu še zahvala učitelju Roku Ma-riniču, ki ne samo, da je naše otroke naučil smučati, temveč je pomagal tudi pri popoldanskih in večernih dejavnostih ter nočnih dežurstvih.
Besedilo in foto: Andreja Novak, razredničarka 6. a OŠ Hajdina
Učenci se pripravljajo na svoje prve »korake« na snegu in spoznavajo svoje učitelje smučanja.
Nočni pohod z baklami
33
Februar 2015
Indija
Našo šolo so 5. decembra obiskali trije doktorski študentje in dva profesorja iz Indije. Do obiska je prišlo na pobudo dr. Vanje Kokol, predavateljice na Fakulteti za strojništvo in nosilke projekta »Promotion of Health through Research, Applied Technology, Education and Science in India« v okviru programa Erasmus Mundus, ki omogoča mobilnost na področju visokega šolstva EU.
Program podpira sodelovanje držav članic EU z državami tretjega sveta, in sicer na ravni magistrskega in doktorskega študija. Poudarek je na atraktivnosti in večjem zanimanju izobraževalnih institucij, profesorjev in študentov držav tretjega sveta za sodelovanje z EU. Program omogoča študentom omenjenih območij štipendiranje študija v eni od držav EU, prav tako pa so štipendije namenjene tudi državljanom držav članic EU, ki se odločijo za študij na eni od partnerskih institucij.
Najprej je goste nagovorila ravnateljica in jih predstavila kolektivu, nato pa so jim učenci 9. razreda razkazali šolo. Učenci 8. razredov so pri uri angleščine predstavili Slovenijo in njene znamenitosti, 6. šolsko uro pa je bilo v šolski jedilnici srečanje z učenci 2. in 3. triade. Gostje so se predstavili, nato pa so odgovarjali na vprašanja učencev; učenci so bili sprva zadržani, a so se kmalu razživeli in vprašanja so kar deževala.
Po kosilu je gospa Sujata Dake nekaterim učiteljem predstavila poseben program izkustvenega učenja naravoslovja »Sunday Science School«, ki že nekaj let uspešno poteka od 1. do 8. razreda.
Kljub temu da ima Indija kar petsto-krat več prebivalcev kot Slovenija in za naše razmere nepojmljivo število jezikov, ras, barv, različnih kultur in religij, smo ugotovili, da se soočamo s podobnimi problemi v izobraževanju. Indijski šolski sistem je po celem svetu znan kot zelo uspešen in ka-
kovosten. Morda vas bo presenetilo, ampak zelo redki so tisti iz zahodnega sveta, ki jim uspe narediti sprejemne izpite na njihovih šolah in univerzah. Znano je dejstvo, da večino mednarodnih znanstveno-raziskovalnih nagrad dobijo prav Indijci. Hkrati pa to pomeni, da je šolski sistem zelo ostro naravnan na uspeh ter da otroci globoko doživljajo uspehe in neuspehe.
V	osnovnih in srednjih šolah imajo sistem izpitov, ki je podoben našemu ek-sternemu preverjanju znanja. Tudi finančna obremenitev indijskih družin je zelo velika, saj je mesečna šolnina v povprečni šoli enaka tedenskemu zaslužku povprečne indijske plače. In ker je znano, da so družine v Indiji številčne, so problemi in finančni pritiski kmalu preveliki. Zato se tudi dogaja, da ogromno otrok ostane brez možnosti za izobraževanje.
V	Indiji je šolski sistem razdeljen na
predprimarno, primarno, srednjo, sekundarno in terciarno šolstvo. Predprimarno izobraževanje (predšolsko) je sestavljeno iz nižje in višje stopnje vrtca, kjer se pri otrocih razvijajo prve sposobnosti branja in pisanja. Primarno izobraževanje (osnovna šola) zajema otroke, stare med petim ali šestim in enajstim ali dvanajstim letom, ki so razvrščeni od prvega do sedmega razreda; od 1. do 4. razreda traja nižja, od 5. do 7. razreda pa višja osnovna šola.
Sekundarno izobraževanje (srednje šole) vključujejo učence, stare med trinajstim in petnajstim letom, ki so organizirani od osmega do desetega razreda.
Višje sekundarno izobraževanje (višje srednje šole) vključujejo študente, stare med šestnajstim in sedemnajstim letom, torej sta to enajsti in dvanajsti razred.
34
Februar 2015
Višje (visoko) izobraževanje v Indiji je namenjeno specializaciji na določenem področju in vključuje tehnične šole (kot je indijski inštitut za tehnologijo), kolidže in fakultete. Za pridobitev diplome traja študij medicine pet let, splošna profesionalizacija štiri leta, umetnost in komercialna področja pa tri.
Indija, druga največja država po številu prebivalcev na svetu, leži na indijski podcelini. Ima bogato zgodovino najstarejših civilizacij na svetu. Ime je dobila po staroperzijski besedi Hindu, kakor so poimenovali reko Ind in ljudi ob njej. V svoji zgodovini je slovela po gospodarskem in kulturnem bogastvu. Tukaj so se razvile velike svetovne religije, kot so: hinduizem, budizem, džainizem in sikhizem. Indija je bila dolga leta britanska kolonija, sredi 20. stoletja pa je z nenasilnim uporom postala svobodna demokratična država. Čeprav se v Indiji v življenju zelo odražata vera in tradicionalni način življenja in čeprav je veliko revščine, nepismenosti in nedohranje-nosti, ima danes najhitreje rastoče gospodarstvo. Gospodarski razvoj se je začel v devetdesetih letih 20. stoletja, ko je država dala prednost tržni ekonomiji.
Tatjana Lukovnjak Fotografije: člani foto krožka OŠ Hajdina
35
Februar 2015
Povorka in sprejem malih maškar
Na osrednjem občinskem trgu na Hajdini je bilo živahno tudi na pustni petek. Sredi dneva se je tam ustavila pustna povorka malih maškar iz OŠ Hajdina, ki pa je po sprejemu pot nadaljevala nazaj do šole.
Ob lepem vremenu in dobrem vzdušju je bilo na občinskem trgu nadvse zanimivo. Srečali smo korante, hudič-ke, robotke, pikapolonice, kavbojce, princeske, klovne ... Maškaram sta dobrodošlico izrekla podžupan Karl Svenšek in direktorica občinske upra-
' ¥
ve Valerija Šamprl, skupaj s sodelavci iz občinske uprave pa so maškaram razdelili majhna sladka presenečenja, da je bila potem pot nazaj v šolo lažja in bolj prijetna.
TM
36
Februar 2015
Vrtičkarji na pustnem sprehodu
Na pustni ponedeljek so se v sončnem dopoldnevu odpravili na raziskovanje bližnje okolice šole najmlajši gojenci Vrtca Najdihojca s Hajdine. Ustavili so se, pozdravili smo se in malo poklepetali. Povedali so, da so srečali nekaj pustnih šem, med njimi tudi dva manjša kurenta. Maske si bodo nadeli v torek, ko se bodo starejši vrtičkarji odpravili na Hajdino pozdravit gospoda župana. Oni pa bodo šli na Hajdino naslednje leto, »ko bodo že bolj veliki«. Prijazno so pomahali v slovo in četica se je odpravila novim izzivom naproti.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
Druga izvedba Šole smučanja za četrtošolce s Hajdine
Od petka, 9., do nedelje, 11. januarja, je na Arehu potekala Šola smučanja za učence četrtih razredov iz občine Hajdina, ki se je je udeležilo devet učencev. Preko izvajalca, Smučarskega kluba Ptuj, se jim je pridružilo še 18 otrok s ptujskega območja.
Občina Hajdina in Športna zveza občine Hajdina sta v sodelovanju s Smučarskim klubom Ptuj tudi letos združili moči v projektu Šole smučanja, kjer so ta šport ponovno želeli približati učencem četrtih razredov iz občine Hajdina. Projekt sta pripravila Damijan Cebek, član UO Športne zveze občine Hajdina, in Bojan Kocjan, predsednik Smučarskega kluba Ptuj, ob podpori predsednika Športne zveze občine Hajdina Sandija Mertlja in občinskega vodstva z županom mag. Stanislavom Glažarjem na čelu. Za cenovno ugoden projekt je poskrbel Smučarski klub Ptuj. Del stroškov so nosili starši, za preostanek financiranja pa sta poskrbeli Občina Hajdina in Športna zveza občine Hajdina. Smučarski klub Ptuj je poskrbel za prevoz, izposojo smučarske opreme, malico in topel čaj za udeležence. V lepem, sončnem vremenu so udeleženci v petek in soboto uživali ob učenju smučanja in spoznavanju osnov pri nas najpopularnejšega zimskega športa. Nedeljska smuka je potekala v pravem zimskem vremenu, šest strokovno pod-
kovanih učiteljev smučanja pa je poskrbelo za zanimivo dogajanje na snegu.
Pred začetkom tečaja so udeležencem predstavili pravila obnašanja na smučiščih, izvedli testiranje in jih razdelili v dve večji vadbeni skupini. V prvi so izvajali začetno šolo smučanja, kjer so bili otroci, ki so prvič stali na smučeh in so lahko s pomočjo projekta Šole smučanja spoznavali smučanje. V drugi, nadaljevalni skupini so bili udeleženci z nekaj smučarskega predznanja. V začetni šoli smučanja so se udeleženci prilagajali in spoznavali smučarsko opremo, učili so se drsenja po smučišču, zaustavljanja, spremembe smeri ... Udeleženci s predznanjem so v nadaljevalni šoli smučanja izvajali niz vaj prehajanja iz klinastega v paralelni položaj s koordinacijo z vbodom palice. Nato so se razdelili še v manjše skupine, s šest do osem člani, in nadaljevali vadbo pod vodstvom enega ali po potrebi dveh učiteljev. SPOZNAVALI OSNOVE SMUČANJA IN UŽIVALI NA SNEGU Temeljni namen projekta je bil, da se otrokom 4. razreda omogoči spoznavanje osnov smučanja po sprejemljivi ceni, v Smučarskem klubu Ptuj pa so ponovno pokazali, da se znajo prilagoditi potrebam udeležencev. Glede na pozitiven odziv otrok in staršev, dobro sodelovanje in podporo ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesarič Lorber ter ravnatelja OŠ Breg Milana Fakina sta želja in cilj organizatorjev iz Športne zveze občine Hajdina, da bo Šola smučanja za učence 4. razredov tudi v prihodnjih letih reden dogodek v občinskem koledarju dogodkov. Tako bodo lahko otroci spoznali smučanje in utrjevali znanje ob druženju v naravi.
David Breznik
37
Februar 2015
Posveti
JAVNA AGENCIJA A%f> REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA

mm
i pozornost.

Priporočila za večjo varnost pešcev
1.
2.
5.
6.
7.
Hodite po pločniku. V primerih, ko ni pločnika, hodite ob levem robu cestišča, tako da vidite nasproti vozeča vozila. Cesto vedno prečkajte na označenih ali semaforiziranih prehodih za pešce (ob zeleni luči). Če v bližini ni prehoda, bodite dodatno pozorni na bližajoča se vozila. Vedno se prepričajte, preden prečkate cesto - poglejte levo in desno ter še enkrat levo.
Bodite vidni - vozniki vas morajo opaziti pravočasno, da bi lahko ustrezno ravnali:
izogibajte se voznikovemu mrtvemu kotu, ker vas ne vidi (še posebej problematično pri tovornih vozilih in avtobusih); z voznikom vzpostavite očesni stik - tako se prepričate, da vas je opazil;
nosite svetla oblačila in odsevnike;
uporabite lučko ali mobitel, če hodite ob cesti ponoči izven
naselja.
Odrasli vedno držite otroke za roko, ko hodite ob cesti. Otroci se ne smejo igrati ob cestišču. Pešačenje in alkohol? Tudi pri pešcih je alkohol dejavnik tveganja, saj zmanjšuje spodobnost pešca za ustrezno presojo, zaznavne in fizične sposobnosti. Če pijete alkohol, raje uporabite taksi, varen prevoz prijatelja ali javni prevoz. Prav tako bodite pozorni na učinke dovoljenih in nedovoljenih drog. Upoštevajte predpise - pešci nimajo absolutne prednosti, upoštevajte rdečo luč na semaforju, prepoved pešačenja itd. Na avtocesti ne smemo pešačiti ali se zadrževati izven vozila ob cestišču. V primeru kritičnega dogodka poskrbimo za svojo varnost in se umaknimo na varno za zaščitno ograjo. Prav tako vedno uporabimo odsevni telovnik.
VOZNIKI
1.	Bodite strpni do ranljivejših udeležencev (pešcev, kolesarjev, starejših, otrok) v prometu in pokažite prometno kulturo.
2.	V naseljih in v bližini prehodov za pešce zmanjšajte hitrost
in bodite pripravljeni, da nenadoma ustavite.
3.	Pešce je težko opaziti v temi ali mraku, še posebej, če ne uporabljajo odsevnikov, zato morate biti dodatno pozorni in zmanjšati hitrost.
4.	Pešce lahko pričakujete ob vseh priložnostih, tudi tam, kjer je prepovedano (na AC, izven naselja).
5.	Pešcem pri prehodu za pešce vedno ustavite, saj imajo prednost, in jim tako omogočite varno prečkanje ceste.
6.	Ne prehitevajte ali vozite mimo vozila, ki je ustavil pešcu za prečkanje ceste.
7.	Pri zavijanju bodite vedno dodatno pozorni na pešce in kolesarje, ki prihajajo s strani, saj jih zlahka spregledate.
8.	Še posebej bodite previdni v bližini šol, vrtcev in igrišč ter drugod, kjer so pogosto otroci in starejši, ki so še posebej ranljivi.
V zimskih razmerah dobro očistite stekla na vozilu in prilagodite svojo hitrost in vožnjo razmeram na cesti.
9.

■
M
Posveti mi pozornost.
ré ir»:-]ii
38
Februar 2015
Utrinki iz vrtca Vijolica
Z veseljem smo se odzvali povabilu uredništva Hajdinčana k ponovnemu sodelovanju. Vrtec Ptuj, enoto Vijolica, obiskujejo tudi otroci občine Hajdina, zato sem prepričana, da bomo z našimi prispevki marsikoga razveselili.
V šolskem letu 2014/2015 izvajamo v Vrtcu Ptuj projekt Po babičinih receptih Evrope, ki se nanaša na kulinariko Evrope. V okviru tega projekta smo v vrtcu Vijolica izbrali sosednjo Italijo in podprojekt poimenovali Naviti špageti. Italijo bomo prepotovali po dolgem in počez in spoznavali njene arhitekturne, naravne, kulturne in kulinarične značilnosti. Otroci so se januarja zelo razveselili snega in uživali v kepanju, izdelavi iglujev, snežakov, dričanju po bregu, sankanju ... Svoja doživetja so izražali v glasbi, plesu snežink, petju pesmi, slikanju in risanju zimske idile. Poslušali so zgodbe, rime, uganke in se zabavali ob šaljivkah. Spremljali smo tekmovanja zimskih športov in navijali za naše športnike. Zima je zakon, menijo tudi naši otroci. Nikakor pa ne smemo pozabiti na kulturo, zato kulturi in slovenskemu jeziku posvečamo veliko pozornosti. Kulturni praznik smo v vrtcu obeležili z lutkovno predstavo Mali kurent.
Beneške maske pod spretnimi rokami gospe Božičko
Kulturni praznik malo drugače -Mali kurent
lutkovna predstava Južina z dornavskimi cigani, mmm, kako dober je ta kruh.
39
Februar 2015
Vesele maškare ... Imate kaj za pusta hrusta?
Starše ozaveščamo o pomenu branja za otroke v predšolskem obdobju in tako knjižni nahrbtnik potuje od družine do družine. K sodelovanju smo
povabili knjižničarko Lilijano Klemen-čič in si s starši ogledali knjižnico Ivana Potrča Ptuj, doživeli čudovito pravljično uro ter se seznanili z izposojo
Bobek krofek po babičinem receptu
gradiva in možnostjo vpisa. Norčavi pust razveseljuje tako otroke kot odrasle. Ustvarjalnost otrok in vzgojiteljic v tem času nima meja. Otroci so izdelovali maske, klobuke, očala, slikali ... in se pri tem neizmerno zabavali ter s svojimi izdelki okrasili vrtec. Z našo pomočjo so stavbe in izložbe na Ptuju v pustnem času prijetno vabile obiskovalce. Na pustni ponedeljek smo se udeležili otroške pustne povorke in rajanja v šotoru.
Vzgojiteljica Sonja Munda
Kurenti Poetovio Ptuj na obisku ... Mi se jih prav nič ne bojimo.
40
Februar 2015
Mladi forum Hajdina
Na Hajdini je lani 8. decembra potekala ustanovitvena konferenca Mladega foruma Hajdina. Na mesto predsednice smo predlagali in izvolili Aleksandro Gašljevič, podpredsedniško mesto je pripadlo Davorju Lampretu, za sekretarja smo imenovali Janjo Bračko.
Mladi forum Hajdina je mladinska organizacija, prostor zabavnega učenja, kjer pridobivamo izkušnje za življenje. Mladi forum smo posameznice in posamezniki, ki sooblikujemo svet, v katerem živimo. Politiko razumemo kot umetnost ravnanj z emocijami in občutki ljudi, zavračamo vsakršno nasilje in ne vsiljujemo svojega mišljenja. Oblikovati želimo družbo, utemeljeno na vrednotah socialne demokracije.
-	V mladi forum Hajdina se združujemo mladi med 15. in 32. letom starosti.
-	S svojim združevanjem želimo aktivno oblikovati življenja mladih.
-	Ustvarjamo projekte, da bi bilo življenje mladih zanimivo, pestro, bogato: seminarji, neformalna izobraževanja, dobrodelne akcije, srečanja, okrogle mize, potopisna predavanja, športni dogodki ...
- Verjamemo, da je mladost čas, ko se izobražujemo, zabavamo, potujemo in odkrivamo nove stvari. Člani MF Hajdina se zavzemamo za aktivno reševanje problematike brezposelnosti mladih, za zagotavljanje socialne varnosti in za kakovostno javno izobraževanje, ki bo dostopno za vse ljudi. Prav tako se zavzemamo za socialno varnost, nova delovna mesta, za priznavanje neformalnih izkušenj, za mlade družine, za dostojne bivalne razmere ter za nova in raznolika znanja, saj se bomo le tako bolje vključili v družbo in zgradili boljšo prihodnost. Ker se pogoji za »jutri« kreirajo že »danes«, se moramo mladi angažirati na vseh področjih družbenega življenja in aktivno sodelovati v vseh procesih odločanja na vseh ravneh. Sprejemanje odločitev, ki bistveno determinirajo življenje in razvoj mladostnika, ne
Aleksandra Gašljevič, predsednica MF Hajdina
sme potekati brez nas mladih, saj lahko le tako zagotovimo mladim prijazno okolje. Pridružite se številnim projektom Mladega foruma Hajdina, ki potekajo tako v Sloveniji kot v tujini. Med nami je še prostor. Pridružite se nam!
Ob koncu se člani MF Hajdina za vso pomoč zahvaljujemo predsedniku Občinske organizacije SD Hajdina Urošu Gojkoviču. Iskrena zahvala je namenjena tudi županu Občine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju za vso podporo, spodbudne besede in pomoč, ki jo namenja mladim v Občini Hajdina. Hvala.
Janja Bračko, sekretarka MF Hajdina
Draženske gospodinje pustne ciganke
Draženske gospodinje se rade veselijo, še posebej, ko jih Cvetka Kirbiš obvesti, da se bliža pustni čas. Iz leta v leto so ideje zelo zanimive. Prikazale so že dimnikarje, črnke, čarovnice, Pike Nogavičke in zeliščarice.
Hitro strnejo skupaj glave, saj je idej za maskiranje veliko, predvsem pa si želijo vsaj za en dan pozabiti na vsakdanje obveznosti ter se poveseliti z vaščani, prijatelji in znanci. Letos so izbrale že tradicionalno masko cigana, ki so nekoč radi zahajali tudi v Dražence.
Na pustno soboto zjutraj je bil zbor pred Domom vašča-nov Draženci. Cigani in ciganke so prišli iz cele vasi. Ciganke so skuhale kavo, se malo »porihtale«, skupaj z otroki, kurami in vso opremo na malem vozu pa so se podale od hiše do hiše prerokovat, kakšno leto nas čaka. Bile so zelo
Draženske ciganke so se srečale z domačimi orači in nastal je skupni posnetek na kmetiji Tomija Gojkoška.
lepo sprejete in obljubile so, da se drugo leto ponovno vrnejo. Srečale so se tudi z domačimi orači.
Besedilo in foto: ZG
41
Februar 2015
Vstop v novo leto in sankaški dan v Skorbi
Na silvestrovo smo se vaščani Skorbe v lepem številu zbrali v domu krajanov Skorba, kjer smo skupaj pričakali novo leto. Z dobrotami, ki smo jih prinesli s sabo, smo obložili mizo in ob sproščenem vzdušju, preprosto, po domače pričakali novo leto.
Ob polnoči smo skupaj nazdravili in si ob stiskih rok zaželeli veliko dobrega v letu, ki je pred nami. S skupnimi močmi smo poskrbeli tudi za ognjemet in po ogledu se je prileglo še kuhano vino. Sproščeno vzdušje se je nadaljevalo in nekateri so tudi zaplesali. Z obljubo, da to še ponovimo, smo se dobre volje in nasmejani razšli. TRETJI DAN NOVEGA LETA V ZNAMENJU SANKANJA Veselo druženje vaščanov smo nadaljevali 3. januarja, ko smo priredili sankaški dan za staro in mlado. Čeprav je narava skoraj poskrbela, da snega ne bi bilo dovolj, je ekipa moških v soboto zjutraj stopila skupaj in s pomočjo dveh strojnikov, ki sta vozila sneg iz bližnjih kupov na breg, začela pripravljati progo. Ni bilo zaman rečeno, da se počutijo, kot da pripravljajo progo za Zlato lisico, saj so se res trudili z lo-
patami in s tapkanjem s smučmi. Na koncu so pripravili odlično progo, ki je bila nared za prvi spust. In ravno naši moški so bili prvi tekmovalci, ki so jo preizkusili.
Takoj po eni uri popoldan se je začelo zares. Iz vseh koncev vasi so prihajali otroci, starši, babice, dedki in s sabo nosili sanke, vreče, polne sena, gume, »pležuhe« in veselje na snegu se je začelo. Na startu je bila vedno gneča, ni manjkalo smeha, tudi ponesrečenih spustov, kotaljenja, prevračanja in raznih vragolij, ki so se zmeraj srečno iztekle. Za spust so se opogumili tako
mladi kot stari, slednji na trenutke še celo bolj kot otroci. Poskrbeli smo tudi za okrepčilo: naše pridne gospodinje so prinesle sladke dobrote, ob kuhanem vinu in čaju so šle hitro v slast. Polno mizo dobrot smo postavili kar ob bregu, da je bilo vse na dosegu. Še s pico smo bili pogoščeni. Ob sproščenem in veselem vzdušju, ob smehu se je dan hitro prevesil v večer, ko se je sankaški dan v Skorbi zaključil. Razšli smo se z željo, da se takšen dan ponovi. Zdaj držimo pesti, da nas narava ponovno obdari z belo odejo.
Besedilo in foto: Renata Gabrovec
42
Februar 2015
Ponovoletno druženje z ONŠ Golgeter Hajdina
Vodstvo Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina je 22. januarja v prostorih Bara Kavalo na Sp. Hajdini organiziralo ponovoletno druženje z županom, svetniki, sponzorji, trenerji in predstavniki klubov iz občine Hajdina. Druženja, ki je bilo že drugo po vrsti, so se udeležili praktično vsi tisti, ki igrajo pomembno vlogo pri delovanju nogometne šole.
Namen dogodka je bil predvsem pregled delovanja šole v letu 2014 in pogledi za naprej. V letu 2014 se je najbolj izkazala ekipa starejših dečkov U-15, ki je osvojila naslov prvaka v ligi MNZ Ptuj in se, žal neuspešno, udeležila kvalifikacij za 1. SNL v tej starostni kategoriji. Seveda so tudi druge ekipe šole odigrale pomembne vloge, predvsem z vidika zagotavljanja mlajših selekcij za nogometne klube iz občine Hajdina. Osnovni namen šole pa ni le doseganje dobrih rezultatov, ampak predvsem vzgoja mladih nogometašev, pozitivno oblikovanje njihovih osebnosti in povezovanje mladih ljudi v vseživljenjska prijateljstva. V razpravi po videoprezentaciji delovanja šole v preteklem letu sta sodelovala župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar ter predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj
Strokovni kader ONŠ Golgeter Hajdina in logotip šole - hajdinski bikec Foto: Matija Brodnjak
in predsednik Nogometne šole Drava Ptuj Fredi Kmetec. Župan je pohvalil delovanje šole in njene rezultate ter ponudil pomoč občine tudi v prihodnosti, tako na področju razvoja športne infrastrukture kot tudi na finančnem področju, seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi občine. Tudi F. Kmetec ni skoparil s pozitivnimi besedami na račun delovanja šole, ne nazadnje se to vidi tudi v prehodih nekaterih igralcev ONŠ Golgeter Hajdina v vrste NŠ Drava Ptuj oz. v višje range tekmovanja.
Druženje je potekalo v pozitivnem vzdušju, vsi pa so si bili enotni, da je treba z delovanjem šole nadaljevati tudi v prihodnjem obdobju.
Sandi Mertelj
Skupinska slika udeležencev ponovoletnega druženja z ONŠ Golgeter Hajdina
43
Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina uspešno deluje že osem let
Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina deluje že osmo leto. V vseh teh osmih letih delovanja je šoli uspelo realizirati številne merljive cilje, ki so si jih predstavniki nogometnih klubov iz občine Hajdina zadali ob ustanovitvi šole, avgusta leta 2007.
Eden izmed številnih uspešnih projektov ONŠ Golgeter Hajdina za najmlajše - Poletna šola nogometa Foto: Matija Brodnjak
Povečevanje števila otrok, vključenih v nogomet
Na osnovi letnih podatkov vključenosti otrok v vse selekcije ONŠ Golgeter Hajdina ugotavljamo, da se je število otrok po letih precej povečevalo, tihi cilj na začetku je bil priti do številke 100, trenutno pa je v ONŠ vključenih že več kot 130 otrok vseh starostnih kategorij, od najmlajših (5, 6 let) do najstarejših (18, 19 let). V tekmovalnih sistemih ONŠ tekmujejo v vseh starostnih kategorijah, od U-7 (najmlajši cicibani) vse do U-19 (mladinci). Prijava nogometnih klubov iz občine Hajdina v tekmovalne lige MNZ Ptuj
Nogometni klubi iz občine Hajdina (NK Gerečja vas, NK Hajdina, NK Skor-ba, NK Hajdoše, NK Slovenja vas) nimajo več nobenih težav z zagotavljanjem števila mlajših selekcij za prijave v tekmovalne sisteme MNZ Ptuj. Vloga ONŠ Golgeter Hajdina je namreč ravno ta, da te mlajše selekcije zagotovi
šola, posledično se klubi lahko osredotočijo le na delovanje članskega moštva, ponekod tudi veteranskega. Pred ustanovitvijo ONŠ je bilo stanje na tem področju precej težje, klubi so se ukvarjali s številnimi organizacijskimi težavami z mlajšimi selekcijami, ogromno energije je bilo potrebne za izpeljavo vseh zastavljenih ciljev. Kakovost dela z otroki Glede na dejstvo, da so otroci v ONŠ razdeljeni po starostnih skupinah in da so te skupine polne, je seveda tudi kakovost dela z otroki večja. Iz leta v leto so pozitivnejši tudi rezultati, v sezoni 2012/2013 so 1. mesto v ligi MNZ Ptuj osvojili mladinci U-19, v sezoni 2013/2014 starejši dečki U-15, tudi za letošnjo sezono imamo precej »železa v ognju«, predvsem ekipa starejših dečkov U-15 je tista, ki bi lahko dosegla najboljši rezultat. Drugi pozitivni pokazatelj strokovnega dela z otroki pa je prehod naših igralcev v boljše klube v naši okolici. Kar precej naših
Februar 2015
mladih nogometašev je namreč zanimivih za nogometne šole v neposredni bližini občine Hajdina, kot sta NŠ Drava Ptuj in NŠ Aluminij, nekateri izmed njih so celo že državni reprezen-tanti (Jaka Mesarič). Pomembno pa je še nekaj: ko igralci starostno prerastejo okvire ONŠ, zapolnijo vrzeli v članskih moštvih nogometnih klubov iz občine Hajdina, kar je seveda bil tudi eden izmed začetnih ciljev šole. Organizacija dogodkov ONŠ Golgeter Hajdina
Poslanstvo ONŠ Golgeter Hajdina je tudi organiziranje vsakoletnih dogodkov, kot so turnir ONŠ Golgeter Haj-dina, Poletna šola nogometa, ogledi reprezentančnih tekem, udeležba na drugih turnirjih, skupni izleti s starši in otroki ... Šola je tako organizirala že sedem poletnih turnirjev, prav lanski je bil največji, ko je sodelovalo kar 44 ekip v šestih starostnih kategorijah. Drugi viri financiranja Dogovorjeno je bilo, da se bo ONŠ Golgeter Hajdina financirala tudi iz drugih virov, ne samo proračunskih. V zadnjih letih se delež financiranja občine Hajdina povečuje, seveda pa brez staršev otrok in nekaterih sponzorjev delovanje te šole ne bi bilo možno. Drugi pozitivni učinki šole Osnovni namen šole ob ustanovitvi ni bil le doseganje dobrih rezultatov, ampak predvsem vzgoja mladih nogometašev, pozitivno oblikovanje njihovih osebnosti in povezovanje mladih ljudi v vseživljenjska prijateljstva. Morda je ta cilj še najpomembnejši pri celotni zgodbi, zagotovo pa je prisoten pri našem delu. Glede na dejstvo, da projekt ONŠ Golgeter Hajdina dosega pozitivne učinke praktično pri vseh zastavljenih ciljih, je seveda popolnoma nerazumljivo, da te pozitivne zgodbe, ki je izključno namenjena otrokom in mladini, v njem ne vidijo določeni »vidni izbranci hajdinskega naroda«. Še dobro, da potrebuje današnja demokracija za udejanjanje določenih besed tudi zadostno število dvignjenih rok.
Sandi Mertelj
44
Februar 2015
Gerečja vas želi ostati na vrhu
Nogometaši Gerečje vasi prezimujejo kot jesenski prvaki Superlige, najimenitnejšega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj. Priprave na spomladanski del sezone so pod vodstvom trenerja Igorja Voriha začeli v začetku februarja.
Nogometaši Gerečje vasi so v začetku februarja začeli priprave na spomladansko sezono. Foto: arhiv kluba
KMN Draženci - prvaki lige malega nogometa MNZ Ptuj v sezoni 2014/2015
MNZ Ptuj je tudi v letošnji sezoni 2014/2015 v športni dvorani Center organizirala zimsko ligo malega nogometa. Letos je v tej ligi nastopalo deset ekip, od tega tudi štiri ekipe z območja občine Hajdina. Ekipi NK Hajdina Bar Kavalo in ŠD Skorba sta v tej ligi odigrali povsem obrobno vlogo, saj sta osvojili mizerno število točk (Hajdina 1 točka, 10. mesto, Skorba 6 točk, 9. mesto).
Morda lahko rečemo, da sta letos ekipi nabirali potrebne izkušnje za preboj na sam vrh v naslednjih letih. Naša tretja ekipa, ŠD Draženci, je osvojila 10 točk in 7. mesto, kar je v tem trenutku morda tudi realnost te ekipe. Ekipa KMN Draženci pa je v rednem delu tekmovanja po 9. krogih osvojila 17 točk in tretje mesto ter se tako
uvrstila v končnico tekmovanja. Tam pa je, tudi nekoliko presenetljivo, a na koncu povsem zasluženo, osvojila prvo mesto in tako postala prvak zimske lige malega nogometa v sezoni 2014/2015.
Blaž Jazbec - najboljši strelec zimske lige MNZ Ptuj v sezoni 2014/2015
Ekipa ima visoke ambicije, cilja namreč na vrh ob koncu tekmovalne sezone, s čimer bi si priigrali pravico nastopa v višjem rangu tekmovanja, v 3. ligi sever. V igralskem kadru je prišlo do manjših sprememb. Klub so zapustili Jernej Repina (ASK Eichkogel, Avstrija), Adedoja Sulaimon Fatai (SV Wolfau, Avstrija) in Miha Lešnik (Brunšvik). V klubu so poskrbeli za njihove zamenjave, zato so ekipo okrepili igralci: Vojko Tominc (Apače), Marko Dobaj in Primož Ademovič (oba Duplek).
Trener Igor Vorih ima s svojima pomočnikoma Romanom Kaisersber-gerjem in Romanom Intiharjem ter
kondicijskim trenerjem Francem Zu-paničem na razpolago 20 nogometašev. Trenirajo štirikrat tedensko na stadionu Aluminija, enkrat tedensko uporabljajo telovadnico, odigrali pa bodo tudi sedem pripravljalnih preizkušenj.
Ob tej priložnosti se zahvaljujejo NK Aluminij iz Kidričevega, ki jim vsako leto omogoči treniranje na umetni travi in igranje prijateljskih tekem.
JM
45
Februar 2015
Morda še ta podatek: za mladimi Dra-ženčani sta se uvrstili ekipi ŠD Rim in KMN Poetovio Ptuj, obe legendarni ekipi malega nogometa na območju MNZ Ptuj. Najboljši strelec celotne lige je bil Blaž Jazbec (KMN Dražen-ci), ki je dosegel 14 zadetkov. Za KMN Draženci je bil tako to že 2. naslov prvaka lige malega nogometa MNZ Ptuj, saj so podoben uspeh dosegli tudi pred dvema letoma. Čestitamo!
Sandi Mertelj
KMN Draženci - zmagovalci zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj v sezoni 2014/2015 Foto: SM
Navijači Borussie odlično organizirali Supporters Cup Ptuj 2015
Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija je v soboto, 24. januarja, v športni dvorani Campus na Ptuju organiziral nogometni turnir navijačev tujih navijaških skupin, ki so uradno registrirane na območju Slovenije. Ti se v zadnjih letih (od leta 2010) redno družijo in nastopajo na podobnih turnirjih na prostem, tokrat pa je bil turnir prvič izveden v dvorani.
Klub podpornikov Bayern München ima na našem koncu številno podporo.
Na turnirju je bilo prisotnih vseh 12 uradno registriranih klubov v Sloveniji, kar se doslej še ni zgodilo. V osnovi je bil turnir namenjen druženju in navezovanju novih prijateljstev ter izmenjavi mednarodnih izkušenj, turnirsko igranje malega nogometa je bilo le še dobrodošla nadgradnja in popestritev.
Prisotne ekipe na turnirju:
1.	Klub navijačev Tottenham Hotspur
2.	Klub navijačev Real Madrid
3.	Klub navijačev AC Milan
4.	Navijaški klub Arsenal
5.	Klub podpornikov FC Bayern München
6.	Navijaški klub Chelsea
7.	Društvo navijačev FC Barcelona
8.	Klub navijačev FC Juventus
9.	Klub navijačev Liverpool FC
10.	Klub navijačev Manchester United FC
11.	Navijaško društvo Real Madrida (Madridismo)
12.	Klub navijačev Borussia Dortmund Končni vrstni red:
1.	Navijaško društvo Real Madrida (Madridismo)
2.	Klub podpornikov FC Bayern München Slovenija
3.	Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija
4.	Klub navijačev Liverpool FC Slovenija
Udeleženci so bili z organizacijo turnirja izjemno zadovoljni, saj so gostitelji poskrbeli za praktično vsako malenkost: od žreba v slogu Lige prvakov, natančnega urnika igranja, skupnega fotografiranja, hrane in pijače ter uradne končne razglasitve.
46
Februar 2015
»Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija, ki domuje na Ptuju, se v osnovi zaveda poslanstva kluba - podpiranje svojega kluba. Istočasno pa gledamo tudi širše in želimo ob druženju somišljenikom predstaviti tudi domače kulturne in naravne znamenitosti, pri tem pa spodbujamo razvoj športnega turizma, ki postaja vse pomembnejši segment dejavnosti našega okolja,« sta po turnirju povedala Niko Robinščak in Matija Brodnjak. Turnirja se je kot gost udeležil tudi Dejan Zavec, ki mu je Klub navijačev Liverpool FC Slovenija podelil častno članstvo v klubu. Dejan je namreč simpatizer kluba z Anfield Roada.
JM, Štajerski tednik
Člani Kluba navijačev Borussia Dortmund so odlično organizirali tekmovanje.
Mag. Stanislav Glažar ponovno izvoljen za podpredsednika Nogometne zveze Slovenije
Našo najbolje organizirano in najštevilnejšo športno asociacijo bo tudi v prihodnih štirih letih vodil Aleksander Čeferin, kot podpredsednik pa mu bo pomagal mag. Stanislav Glažar, ki vodi Medobčinsko nogometno zvezo Ptuj.
Mag. Stanislav Glažar, podpredsednik NZS, skupaj s predsednikom Aleksandrom Čeferinom (peti z leve) in Fernando Gomes, predsednik portugalske nogometne zveze (četrti z leve)
V sredo, 18. februarja 2015, je na Brdu pri Kranju potekala volilna skupščina Nogometne zveze Slovenije za obdo-
bje 2015-2019. Našo najbolje organizirano in najštevilnejšo športno asociacijo bo tudi v prihodnih štirih letih
vodil Aleksander Čeferin. Razveseljuje pa dejstvo, da je bil za podpredsednika ponovno izvoljen mag. Stanislav Glažar, ki vodi Medobčinsko nogometno zvezo Ptuj. Izvolitev vsekakor pomeni priznanje za celotno ptujsko nogometno sfero, saj je S. Glažar s tem zakorakal v tretji mandat kot podpredsednik, član izvršnega odbora naše krovne nogometne organizacije pa je že od leta 1997. Omenjene skupščine se je zraven številnih gostov iz Slovenije udeležil tudi posebni odposlanec predsednika UEFE Michaela Platinija Fernando Gomes, ki je predsednik portugalske nogometne zveze. Župan Glažar se mu je ob tej priložnosti zahvalil za pomoč pri izgradnji športnih igrišč ob Osnovni šoli Hajdina.
Maja Leber Foto: arhiv NZS
47
Februar 2015
Druženje v klubu mentorjev mladine
Več kot 800 mladih gasilcev, nekaj deset mentorjev mladine in številni dogodki skozi leto 2014 so dovolj zgovoren podatek o izjemno uspešnem letu v OGZ Ptuj na področju dela z mladimi gasilci. Analizo opravljenega dela so skupaj z nepozabnimi spomini na lanske dogodke prvič predstavili na ponovoletnem srečanju, kjer je imel glavno besedo Janko Fišinger, vodja mladine v OGZ Ptuj.
Mentorji mladine z vodstvom OGZ Ptuj prvič skupaj na ponovoletnem druženju, kjer so že naredili načrte za letošnje leto.
Poudaril je, da so organizirali lutkovno predstavo za otroke, mlade spodbujali na mladinskem kvizu, navijali zanje na državnem mladinskem tekmovanju v Ormožu, mladinski ekipi iz Zavrča in Gerečje vasi sta se v družbi najboljših slovenskih ekip pomerili na izbirnem tekmovanju v Šentjurju, v velikem številu so se udeležili dneva gasilca, tabora mladine v Spuhlji pri Ptuju, nekateri so se podali na poletno letovanje, spet drugi pa so se veliko družili, tudi
ob koncu leta, ko so prvič v ptujskem gasilskem domu pripravili praznične ustvarjalne delavnice. »Za nami je zares zelo uspešno leto, ki si ga delim z vsemi zavzetimi mentorji, saj so prav oni zaslužni za tako dober odziv mladih na širšem ptujskem območju. Veseli smo bili tudi pohval našega predsednika, poveljnika, občinskih poveljnikov, srečanje ob začetku novega leta pa je nagrada za vse nas. Mladi so naše upanje,
naša prihodnost, zato se bomo tudi v prihodnje zelo trudili z njimi in jim gasilstvo približali na čim bolj zanimiv način.«
Mentorje je za opravljeno delo zelo pohvalil tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar in jih uvrstil kar v klub mentorjev, ob tem pa poudaril, da imajo mladi najboljše mentorje, ki jim zavida njihovo znanje. Z dobrimi željami jih je pospremil v novo sezono.
Besedilo in foto: TM
Hajdoške gasilke v vrhu zimske lige
Letošnja druga januarska sobota je bila rezervirana za uvodno tekmo v novi tekmovalni sezoni Gasilske zveze Slovenije. PGD Starše je namreč gostilo prvo od letošnjih šestih tekmovanj za prehodni pokal GZS v spajanju sesalnega voda, hkrati pa je bilo to tudi pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega voda za članice in člane.
Kot je pojasnil Branko Sel, predsednik tekmovalnega odbora in poveljnik PGD Starše, se je letošnjega tekmovanja udeležilo 35 moških in 22 ženskih ekip, šest od teh ekip pa so gostili iz sosednje Hrvaške: iz DVD Ribnica, Pustakovec, Virje, Mala Subotica in Žiškovec.
Tudi tokrat je bila konkurenca precej močna, na uvodni tekmi pa je med člani tudi letos slavila ekipa PGD Hmeljčič,
Članice A in članice B (na fotografiji je le del ekipe) PGD Hajdoše v ligi posegajo po najvišjih stopničkah.	Foto: Bedrač
v konkurenci članic pa ekipa PGD Hajdoše 1. Sicer pa članice A in članice B PGD Hajdoše zmagujejo tudi na drugih tekmovanjih v zimski ligi in kmalu se nadejamo novega društvenega uspeha.
TM
48
Februar 2015
Hajdoški gasilci na 61. občnem zboru
Minulo leto je bilo leto jubilejev, tako moškega pevskega zbora, ki je praznoval 40-letnico, kot društva, ki je obeležilo 60 let. Društvo je uspešno organiziralo gasilsko taktično vajo, tekmovanje za pokal Hajdoš in eno od tekmovanj za pokal GZS, hajdoški gasilci so s številnih tekmovanj domov prinesli odlične dosežke, vrhunske uvrstitve in kar 70 pokalov.
Starejši gasilci so postali državni prvaki v zimski ligi v spajanju sesalnega voda, v kateri sta ekipi članic A in članic B dosegli 1. in 2. mesto, članice A in B ter člani B so jeseni dosegli trojno
zmago v ligi GZS, mladi tekmovalci pa so se izkazali na gasilskem kvizu. Novo vodstvo s predsednikom Davorinom Vidovičem na čelu in poveljnikom Sta-netom Žumrom je v svojem prvem letu
Po letu jubilejev in dosežkov v PGD Hajdoše je bil novi predsednik Davorin Vidovič ponosen na člane in skupno delo v društvu.
Občni zbor v Hajdošah je bil zelo dobro obiskan, med gosti pa smo v družbi župana srečali še podpoveljnika GZS Zvonka Glažarja, predsednika OGZ Ptuj Marjana Megliča, občinskega poveljnika Ivana Glažarja, nadde-kana Marijana Fesla in druge.
Starejši gasilci so prejeli društveno priznanje.
delovanja upravičilo pričakovanja, poseben poudarek dalo izobraževanju in usposabljanju članov, podrobneje pa so dogodke, dosežke in uspehe hajdoški gasilci predstavili na 61. rednem občnem zboru, ki je bil 24. januarja. Poleg rednih članskih in drugih sestankov je poveljnik lani organiziral 12 operativnih vaj, izvajali so tri požarne straže, leta 2014 so zabeležili pet intervencij: dvakrat črpanje vode v Hajdošah, podrto drevo v Skorbi, požar gospodarskega objekta na Zg. Hajdini in zalito stanovanjsko hišo v Skorbi. Sicer pa se je vodstvo društva ob zaključka občnega zbora zahvalilo tudi občini Hajdina in županu mag. Stanislavu Glažarju za dobro sodelovanje in finančno pomoč pri adaptaciji gasilskega doma v lanskem letu kot tudi vaškima odboroma Skorba in Hajdoše ter vsem društvom v domačem okolju.
Župan Glažar se je gasilcem v Hajdo-šah zahvalil za dobro in uspešno delo v preteklem letu, spomnil na dogodke, na katere so v občini ponosni, kot tudi vse prostovoljne gasilce, ki delajo organizirano in predvsem strokovno. Obljubil je, da bo občina tudi v prihodnje v pomoč gasilskim društvom, posebej pa se je zahvalil tistim, ki skrbijo za podmladek.
49
Da na mladih svet stoji, so v Hajdošah dokazali tudi z vpisom velikega števila novih članov v gasilsko organizacijo.
Da je lepo imeti društvo, ki je vzor v zvezi in izven države, kot je PGD Haj-doše v OGZ Ptuj, pa je dejal predsednik območne zveze Marjan Meglič in dodal, da je po slišanem dolgem in bogatem poročilu težko še kaj dodati. V območni zvezi poskušajo takim društvom čim bolj slediti, velik poudarek dajejo mladim, izobraževanju in lani je bilo v zvezi veliko presežkov na
vseh področjih, tudi na tekmovalnem. Dosegli so nadpovprečne številke na večjih gasilskih dogodkih, uspešno izpeljali vajo Markovci 2014, je še povedal Meglič, ki si želi, da bi naši gasilci v slovenskem gasilstvu predstavljali le dobro. Gasilcem v Hajdošah pa je za uspešno delo na vseh področjih posebej čestital občinski poveljnik Ivan Glažar.
Februar 2015
NOVI ČLANI DRUŠTVA IN DOBITNIKI ZAHVAL, PRIZNANJ IN NAPREDOVANJ
V	Hajdošah so v gasilske vrste sprejeli lepo število novih članov in svečano izjavo so prejeli: Patrik Amon, Maša in Vita Belič, Urban Dobrajc, Urban Emeršič, Ajda Fajfar, Manca Matja-šič, Lovro Mirkovič Zver, Nika, Manca in Filip Sitar, Nuša Vaupotič, Vita Žumer, Larisa Toš, Urška Polanec in Kristjan Sitar.
Društvene zahvale so prejeli: Hilda Bedrač, Tatjana Mohorko, Drago Fu-rek, Nina Bedrač in Boštjan Mikuž, društveno priznanje pa so podelili ekipi starejših gasilcev, ki je na lanskem državnem tekmovanju v Ormožu postala državni prvak. Priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu so prejeli: Robert Matjašič za 10 let, Gabrijel Žumer in Matič Bedrač za 20 let, Davorin Vidovič za 30 let in Ivan Glažar za 50 let.
V	višji čin so napredovali: Hilda Bedrač, Klavdija Paveo, Nina Bedrač, Drago Brumec in Danijel Gojkošek.
TM
Foto: Stanko Kozel
Dobitniki društvenih zahval v družbi pomembnih gostov
50
Februar 2015
44. občni zbor PGD Slovenja vas
Na pustno soboto in na Valentinov dan so se člani PGD Slovenja vas sestali na 44. rednem letnem občnem zboru, ki ga je z glasbo začel mladi glasbenik Matevž Vaupotič, nadaljeval pa predsednik društva Uroš Matjašič z uvodnim pozdravom gostov, med katerimi so bili župan mag. Stanislav Glažar, predstavnik OGZ Ptuj Martin Verbančič, občinski poveljnik Ivan Glažar, naddekan Marijan Fesel, nova vaška predsednica Janja Bračko in drugi.
Gasilcem v Slovenji vasi je za uspešno delo v lanskem letu čestital tudi župan mag. Stanislav Glažar.
Novi člani PGD Slovenja vas v družbi predsednika in poveljnika društva
V minulem letu so v PGD Slovenja vas uspešno izpeljali devet rednih sej, ki so bile dobro obiskane, večkrat so se dobili tudi na čistilnih akcijah in se z veseljem vključili v modernizacijo nekaterih prostorov gasilskega doma. Slovenjevaški gasilci so skozi leto sodelovali na vseh večjih gasilskih in drugih dogodkih v občini Hajdina, udeležili so se Florjanove povorke, organizirali so društveno gasilsko tekmovanje, oktobra pa so zelo uspešno organizirali še dan odprtih vrat. »V dobrem letu, od lanskega do letošnjega občnega zbora PGD Slovenja vas, se je v našem društvu zvrstilo veliko pomembnih dogodkov. Dosegli smo zastavljene cilje, uspešno zaključili eno od investicij v gasilskem domu, bili smo uspešni tudi na tekmovalnem področju in na občnem zboru v gasilske vrste sprejemamo nove člane,« je uvodoma poudaril Matjašič ter dodal: »Za nami je torej uspešno leto, zato tudi z veseljem predstavljam poročilo o dosedanjem delu, dosežkih in uspehu gasilskega društva Slovenja vas, hkrati pa se posebej zahvaljujem upravnemu odboru, članom poveljstva in vsem drugim članom našega društva za konstruktivno sodelovanje in podporo. Zahvala gre tudi občini in gospodu županu, ki sta nam veliko pomagala pri napredku v društvu. Prepričan sem, da bomo gasilci s takim tempom nadaljevali in samo s skupnim ter dobrim sodelovanjem tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate v društvu in širše.« NA 25 TEKMOVANJIH IN 12-KRAT NA STOPNIČKAH Poveljnik PGD Slovenja vas Ignac Skaza je na občnem zboru podrobneje predstavil vlogo prostovoljnega gasilca, osebe, ki je strokovno usposobljena za gašenje, za nudenje pomoči in izobražena. Poudaril je, da je delo prostovoljnih gasilcev včasih nevarno, a pogum, predanost in želja pomagati so v ospredju, gasilci pa so pripravljeni tudi na skupinsko delo.
51
Februar 2015
Gasilci, ki so napredovali v višji čin.
Predstavil je delo in uspešnost poveljstva skozi leto 2014, ko so posebno pozornost namenili izobraževanju, rednim mesečnim vajam, tekmovanjem, na katerih so bili zelo uspešni, in tudi preventivi, ki ima v gasilstvu pomembno mesto. S pionirji, starejšimi gasilci in člani A so bili na 25 tekmovanjih in 12-krat so stali na stopničkah, je še dodal Skaza, ob tem pa tudi, da so v gasilstvu pustili veliko prostovoljnega dela in še enkrat dokazali, da so za dobro sodelovanje, na nove priložnosti pa bodo čakali tudi letos.
Za uspešno delo v lanskem letu je gasilcem čestital tudi župan Glažar, ki je dejal, da je to odraz dobrega in strokovnega dela, ki ga ne manjka v PGD Slovenja vas. Gasilcem je obljubil, da gasilska služba v občini tudi v prihodnje ne bo prikrajšana za sredstva, predsedniku in poveljniku pa je dejal, da imata srečo, da imata dobro ekipo. K dosežkom je gasilcem čestital tudi občinski poveljnik Glažar, ki je prepričan, da bi težko naredili še več, kot je bilo slišati v poročilih, in za slovenje-vaške gasilce je prepričan, da bodo
to poslanstvo nadaljevali tudi v prihodnje. Martin Verbančič je zbranim predstavil lansko zelo zahtevno delo za gasilce, zaznamovano s poplavami in žledom, izpostavil je vajo Markovci 2014, se gasilcem zahvalil za sodelovanje, ob tem pa predstavil letošnje naloge in cilje v OGZ Ptuj.
V	Slovenji vasi so v gasilske vrste sprejeli lepo število novih članov, ki so prejeli svečane listine in majhne sladke pozornosti. Novi člani so postali: Ana in Tia Pleteršek, Mihael Furek, Ivana in Antonio Pintarič, Aljaž Fostnarič, Lina Wolf, Jan Kopše, Tjaša Vratič, Marko Tomčič, Laura Jambrovič, Vid Kokol in Marjan Zupanič ml.
V	višji čin so napredovali: Danilo Furek, gasilec II. st., čin višji gasilec pa so pridobili: Tomaž Kokol, Aleksander Ščavničar, Srečko Sagadin in Uroš Matjašič.
Matevž Pleteršek in Primož Skaza sta
prejela priznanje OGZ Ptuj III. stopnje za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu.
Predsednik in poveljnik, Uroš Matja-šič in Ignac Skaza, pa sta podelila še bronaste plakete društva, med prejemnike pa so se vpisali: Danilo Furek, Maksimiljan Zupanič in Zvonimir Pintarič.
Besedilo in foto: TM
Predsednik in poveljnik, Uroš Matjašič in Ignac Skaza, sta podelila še bronaste plakete društva Danilu Fure-ku, Maksimiljanu Zupaniču in Zvonimirju Pintariču.
Z uvodno pesmijo je občni zbor obogatil violinist Matevž Vaupotič.
52
Februar 2015
Bo tudi Vincekov pohod postal tradicionalno srečanje hajdinskih občanov?
Ko smo se na UO TD Mitra Hajdina predlani prvič pogovarjali o tem, da bi organizirali Vincekov pohod, se je našel tu in tam kakšen skeptik, ki ni verjel, da bi bili ljudje pripravljeni v mrzlem januarju pešačiti po vaseh hajdinske občine.
A zagnani planinci s predsednikom Jožetom Majerhofer-jem in Jakobom Kokolom na čelu so se odločili, da poskusijo svojo zamisel izpeljati. Na spisku prvega pohoda, na katerem so lani opravili tudi rez trte, je bilo vpisanih 61 udeležencev, letos pa jih je bilo 24. januarja na startu že 72.
Pred odhodom smo jih ujeli v objektiv pred Domom krajanov v Skorbi. Nekaj po deveti uri so se po pozdravnem nagovoru predsednice Vaškega odbora Skorba Renate Gabrovec in napotkih prvega planinca Jožeta Majerhofer-ja okrepčani z aperitivom, pecivom, čajem ali kavo podali na šesturni »sprehod« v stilu hitre hoje. Med pohodniki sta bila tudi dva seniorja, Rudi Čelan in Zdravko Veldin, ki se kljub osmim križem in nekaj črticam nista »dala dol« mlajšim dolgoprogašem.
»Res je, da je bilo med potjo več polurnih postankov, toliko, kolikor vasi smo prehodili,« je povedal Slavko Burjan in tako opisal celotno pot: »Iz Skorbe, kjer so nas prijazno pogostili in zaželeli prijetno pot, smo se usmerili proti Zg. Hajdini, kjer nas je pred Hramom hajdinskih kletarjev sprejel predsednik VO Zg. Hajdina Zlatko Kondrič s člani VO in občinskimi kletarji. Na Zg. Hajdini preko proge nas je pozdravil predsednik VO Andrej Tumpej s člani VO. Po prijazni pogostitvi in predstavitvi kraja smo zavili proti Dražencem. VO Draženci s predsednikom Damijanom
Cebekom in članicami Društva gospodinj nas je po obilni pogostitvi s čajem, kavo in pecivom presenetil s kuhanim celim krompirjem. Točno opoldne smo krenili v primestno četrt Turnišče, kjer nas je v »ženski družbi« v gasilskem domu pričakal predsednik primestne četrti Turnišče Vilko Pešec. Ob zvokih frajtonarice kletarja Branka Sitarja -Miša in trobente smo tudi zaplesali. Na Sp. Hajdini sta nas pogostila predsednik VO Vlado Šamperl s člani vaškega odbora in kletar aktualnega letnika Franc Kancler. Mišo in bobnar Zlatko Kondrič sta nam dajala takt, da smo spet vzeli pot pod noge in ob 15. uri prispeli na cilj v Skorbo.« Da je v slogi moč, so dokazali predsedniki in člani vaških odborov, kletarji, ženska društva ter občinski svetniki po vseh vaseh, ki so jih povsod tudi na kratko turistično in gospodarsko predstavili. Prireditev je bila organizirana predvsem zato, da tudi v zimskih mesecih spodbudi naše občane, da gredo na svež zrak, se do sitega naklepetajo, zapojejo in v prijetnem druženju pozabijo na vsakdanje skrbi in težave. Hvala Jožetu in Jakobu, da sta vztrajno sledila svojemu notranjemu glasu. V tretje gre rado in takrat bo število udeležencev trimestno.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
53
Februar 2015
Hajdinska turistična odprava na Madžarskem
V zaspanem sobotnem jutru, 17. januarja, se je ekipa TD Mitra Hajdina odpravila na novo turistično popotovanje. Tokrat smo si izbrali sosednjo Madžarsko, Sombotel z okolico, spoznali del Martinove poti in se srečali s porabskimi Slovenci v Monoštru. Sonji Brlek Krajnc, predsednici TD, ki je tudi poskrbela za organizacijo in vodenje, so se na veselem druženju pridružili številni člani društva in turistični zanesenjaki, med katerimi sta bila tudi župan mag. Stanislav Glažar in naddekan Marijan Fesel.
Z gospo Marijo Mukič Kozar, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem, smo naredili skupni posnetek pred cerkvijo sv. Martina.
Zanimiv je bil tudi sprehod po lepo urejenem mestnem trgu, kjer smo se za trenutek ustavili.
Na pot s parkirišča pri Mercatorju na Zg. Hajdini smo se podali z udobnim avtobusom, na katerem je bilo že zjutraj čutiti prijetno vzdušje. Pot do Szombathelya, slovenskega Sombo-tela, ni bila dolga in naporna, a vseeno se je bilo med potjo treba tudi okrepčati z domačimi dobrotami. V Sombotelu, ki je tudi rojstno mesto sv. Martina, smo najprej obiskali cerkev sv. Martina in si ogledali tudi razstavo o njegovem življenju, skupaj z gospo Marijo Mukič Kozar, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem, ki se nam je pridružila pri Martinovi cerkvi, pa si z zanimanjem ogledali še znamenito katedralo in se peš podali na lepo urejen osrednji mestni trg. Sombotel, najstarejše madžarsko mesto, nekoč glavno mesto rimske province Panonia Superior ob jantarjevi trgovski poti, danes šteje približno 80.000 prebivalcev, nam je že med potjo zaupala vodička Sonja, ob tem pa tudi, da so v mestu lepo ohranjeni ostanki templja boginje Isis, kar smo si ogledali z velikim zanimanjem kot tudi ostaline rimske ceste in izkopanine, ki jih hranijo v lepo urejenem arheološkem muzeju. Ob tem smo kaj hitro pomislili, da bi tudi na Ptuju lahko imeli tak sodobno urejen arheološki muzej, v katerem bi lahko pokazali veliko več.
Vtise prvega dela izleta smo strnili ob toplem okrepčilu v madžarski gostilni, ob madžarskem golažu in štrudlju, potem pa smo se podali v Monošter, zgodovinsko središče slovenskega Porabja. Tam nas je pričakala prijazna Marijana Sukič, urednica časopisa po-rabskih Slovencev, ter nam povedala in pokazala veliko zanimivega o mestnem središču z ohranjenimi sledovi iz rimskih časov, srednjeveškega obdobja in obdobja baroka, glavnega trga in baročnega parka. Ogledali smo si cistercijanski samostan s cerkvijo sv. Gottharda, nato pa smo se zapeljali še do Narodnega doma porabskih Slovencev, kjer delujejo tudi Slovenski kulturno-informacijski center, Radio Monošter in Zveza Slovencev na Madžarskem.
54
Februar 2015
Pogledali smo si film o Porabju, spoznali tamkajšnje po- tniki se je zaobljubil, da se po tej poti še kdaj poda. Bilo
sebnosti, ljudi in narečja, ob koncu pa se gospe Mariji zahvalili za prijazen sprejem in dobrodošlico. Poslovili smo se od slovenskega Porabja, kajti na slovenski strani sta nas že čakali odlična večerja in dobra družba. Pot domov je bila polna lepih vtisov in marsikdo med po-
je zares odlično, zato zahvala Sonji in njeni ožji ekipi, ki je poskrbela, da so vtisi o prvi letošnji hajdinski turistični ekskurziji enkratni in vredni spomina.
Besedilo in foto: TM
S silvestrskim pohodom na Boč zaključili uspešno leto pohodov
Planinci PD Hajdina smo z zadnjim silvestrskim pohodom na Boč uspešno sklenili minulo leto. Od načrtovanih 31 pohodov ali vzponov smo jih uspešno izvedli 25, drugi so bili odpovedani zaradi slabih vremenskih razmer.
Silvestrski pohod na Boč
Udeležba na pohodih je bila zelo dobra, saj se je pohodov udeležilo 117 različnih pohodnikov.
Najbolj obiskana sta bila Vincekov pohod po občini Hajdina in nočni pohod na Donačko goro v okviru praznika
občine Hajdina. Tudi drugi pohodi in udeležba v visokogorje so bili zelo dobri, vendar sta tukaj že prisotni večja vzdržljivost in solidna oprema. Po mnenju članic in članov društva je bil najbolje doživet vzpon na Košutnikov turn (2133 m).
Po društvenem načrtu so se največ pohodov udeležili Helena Ferš, Angela Skaza, Silva Paveo, Dragica Kozel, Silva Purgaj pri članicah ter Jože Ma-jerhofer, Jakob Kokol, Zdravko Veldin, Jože Voh in Slavko Burjan pri članih. OBČNI ZBOR V PETEK, 27. FEBRUARJA
Planinsko društvo Hajdina organizira v petek, 27. februarja 2015, ob 18. uri v hotelu Roškar v Hajdošah 14. občni zbor društva, zato vsi ljubitelji planin in pohodništva prijazno vabljeni, da se nam pridružite, se včlanite, da bomo lahko skupaj doživljali lepote narave in krepili svoje zdravje za boljše počutje in premagovanje vsakodnevnih težav.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
Več informacij in foto galerije vseh pohodov kot tudi načrt pohodov v letu 2015 si lahko ogledate na spletni strani društva www.pdhajdina.com.
55
Februar 2015
Članice DŽD Gerečja vas praznovale 15. rojstni dan
Tokratna prireditev je bila nekoliko drugačna - v obliki modne revije, saj so tekstilije, ki so jih v preteklem letu obarvale z naravnimi barvili, dobile svojo obliko. Posvetovale so se o izbiri barv in modelov oblačil ter modnih dodatkov, ki so si jih za predstavitev nadeli domače članice, člani mešanega pevskega zbora in drugi nastopajoči. Predstavili so se v okusno urejenem ambientu -prav za to priložnost so ga pripravile članice v dvorani gasilskega doma v Ge-rečji vasi.
NEKAJ VSAKDANJEGA NA DRUGAČEN NAČIN
Oblačila so tista, ki nas v prvi vrsti spremljajo vse od rojstva in jim skozi življenje predvsem ženske posvečajo veliko pozornosti. Tokrat so jih članice ob predstavitvi svojega projekta predstavile na drugačen, svojstven način - iz naravnih materialov, obarvana z naravnimi barvili iz sadja, zelenjave, začimb in čajev. Iz obarvanih tkanin so nastala osnovna oblačila za vse generacije, od majhne punčke do odrasle, poslovne ženske, gospodinje ..., ki jih je z lastno domišljijo moč spreminjati in dopolnjevati.
Tako sta se na modni brvi sprehodila najmlajša, še ne dveletna Lia v čudoviti rožnati oblekici s čipkami in njen spremljevalec Anej v lanenih hlačah svetlo olivne barve, poletno ruto ali pareo je nosila najstnica Kaja, Maja pa se je predstavila v bogato pisanem krilu v kombinaciji z džinsom in nakitom iz das mase. Ženske lanene hlače v kombinaciji s preprosto bluzo in klekljano verižico je oblekla članica Simona, večno klasičen kostim s krilom in vši-timi barvnimi dodatki pa je predstavila Mojca. Po modni brvi sta se sprehodili tudi članici Mojca I., ki se je odlično počutila v svečani koktajl obleki borovničeve barve z všito klekljano čipko, in Nataša, ki je za to priložnost oblekla dolgo plesno obleko v nežno oranžni barvni in si nadela svečan klekljan nakit. Ob koncu se je predstavila še članica Marjana v nepogrešljivem članskem oblačilu, predpasniku. Poleg oblačil so članice predstavile tudi nekaj gospodinjskih tekstilij - posteljnino, dekorativne blazine in namizne dekorativne dodatke. Predstavitev sta v celoto povezala Maja Štager in zborovodja Peter Krajnc z glasbeno spremljavo, popestrili pa so jo domači MePZ, mladi pevec Jure Drevenšek in dve plesni skupinici OŠ Hajdina, vsi odeti v obarvana oblačila ali pa so njihova oblačila krasili obarvani modni dodatki. Zagotovo pa to ni bila edina predstavitev, saj bodo članice svoj projekt postavile tudi na ogled, predvidoma junija v razstavnem prostoru PSC na Zgornji Hajdini.
56
PREPLETANJE S PRIDOBLJENIM ZNANJEM IZ PRETEKLOSTI
Kot je bilo razbrati že iz predstavljenih oblačil, ki so jim klekljarice Darja, Jelka in Marija dodale svoj okras, ne gre zanemariti tudi ročno izdelanega nakita iz das mase in drugih dodatkov, ki so jih članice izdelovale na preteklih delavnicah in izobraževanjih skozi vsa leta. Vsem oblačilom je moč dodati oz. spremeniti videz z dodatki iz ročno poslikane svile, dodatkov iz volne v obliki pletenin ali dodatkov iz polstene volne, prav tako iz projekta volna. Predpasnik je zagotovo nujen dodatek na kuharskih delavnicah in družabnih projektih, zagotovo pa so v pomoč tudi znanje in majne skrivnosti ličenja in urejanja pričeske in še bi lahko naštevali. Skratka, pester izbor uporabnega znanja, ki se je prepletal skozi celotno predstavitev projekta. POHVALA IN ČESTITKA ŽUPANA GLAŽARJA Omeniti velja tudi zahvalo predsednice Magde Intihar vsem članicam, ki so pripravljale projekt in so se skozi vsa
pretekla leta trudile in sodelovale na kakršen koli način, vsem nastopajočim tega večera in predvsem profesionalcem, ki so ob tej priložnosti članicam priskočili na pomoč, gospe Majdi za pomoč pri šivanju, mentorici Ani za ličenje in frizerskemu studiu Elza za oblikovanje pričesk. Ob koncu je tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Gla-žar pohvalil idejo in predstavitev projekta ter se zahvalil za vsa pretekla leta odličnega delovanja z društvom na vseh področjih, še posebej za promocijo in prepoznavnost kraja in celotne občine. Županu se je s čestitkami in pohvalo pridružil tudi predsednik VO Gerečja vas Marjan Rozman, po koncu prireditve pa sta sledili, kot se za to priložnost spodobi, še zakuska in zdravica.
DŽD Gerečja vas z MePZ želimo ob 15-letnici delovanja še veliko ustvarjalnih let tudi člani uredniškega odbora.
MI
Foto: Tatjana Mohorko
57
Februar 2015
Delovno srečanje hajdoških žensk
V petek, 13. februarja, so se v dvorani hajdoškega gasilskega doma na rednem 16. občnem zboru sestale članice Društva žensk Hajdoše. Uvodni pozdrav je imela predsednica Majda Turnšek. Posebej je pozdravila goste, med njimi tudi svetnika Slavka Burjana, predsednico VO Hajdoše Hildo Bedrač, naddekana Marijana Fesla, predsednico TD Mitra Hajdina Sonjo Brlek Krajnc ter predstavnice domačih in sorodnih društev.
Babica Nežka vzor marsikomu
Ko jo videvam ob polurnih razgibalnih vajah na športnem igrišču na Sp. Hajdini, si mislim, da jo bom naslednji dan posnemala tudi sama in se priključila jutranjikom. Ko jo opazujem v Likovno-fotografski sekciji, kjer skoraj nobeno sredo ne manjka na naših delavnicah, si rečem, da je zadnji čas, da vzamem tudi sama v roke čopič in začnem končno delati poteze z barvami po risalnem listu.
Delovno srečanje je s pesmijo obogatil moški pevski zbor PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, svojo drugo pesniško zbirko in pesmi iz nje pa je predstavila domačinka Olga Vidovič. Potem se je srečanje nadaljevalo s predstavitvijo glavnih poudarkov o delu in dosežkih društva v minulem letu 2014, ko je Turnškova podrobno predstavila delovanje in druženja hajdoških žensk skozi leto. Poleg rednih srečanj vsak prvi četrtek v mesecu so se Haj-došanke podale na ogled Maribora, obiskale so Madžarsko in glavno mesto Budimpešto, Ormož, Kozjansko, na pikniku so se srečale ob aninem, sodelovale so pri srečanju pri vaški lipi, praznovale s članicami jubilantkami, ob tem pa se izobraževale, zbirale nova znanja, tudi na področju zdravstva, sodelovale pri pripravi prireditev v domačem kraju, s ponosom pa so predstavile tudi projekt Fižol, grah, bob. Turnškova je povedala, da so redna srečanja začele tudi v novem letu, saj jim druženja vsem veliko pomenijo, posebej zanimivo pa je bilo tudi na letošnjem srečanju z onkologom Petrom Frasom.
Sicer pa se je Turnškova, ki bo društvo v Hajdošah vodila tudi v prihodnje, tako je odločil občni zbor, zahvalila vsem članicam za sodelovanje in jim dejala, da bodo zgodbo delovanja društva dopolnile ob letu. Nove naloge jih namreč čakajo tudi v tem letu, saj so si zastavile bogat in pester program.
Uspehov in odličnega sodelovanja tudi v prihodnje pa sta jim posebej zaželela vaška predsednica Hilda Bedrač in predstavnik PGD Hajdoše Ivan Brodnjak.
Besedilo in foto: TM
Prijateljev čebelnjak je bil pravi izziv za Nežkino oko in roko. Nastale so lepe panjske končnice.
Ko jo opazujem kot altistko med pevci Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas, pa vem, da ji tja zagotovo ne bom sledila. Imam namreč le »veselje do posluha«, kot se včasih pošalim. Zato pa sem z užitkom prisedla h kavi, ki nam jo je prijazno postregla njena dru-gorojenka Petra. Ker sva obe članici Društva žena in deklet občine Hajdina, se poznava že zelo dolgo, saj dobra prijateljstva ne zarjavijo.
Obiskala sem Nežko Kurnik, Slovenjevaščanko iz Unukove družine s sedmimi otroki. »Tri sestre še živimo,« je dejala neutrudna sodobna babica Matica, Nuše, Lane, Aljaža in Mihaele, ki v tretjem življenjskem obdobju odlično uravnava svoj prosti čas in ji nihče ne bi prisodil bližajočih se osmih križev. Če sede za volan svojega železnega konjička, je pred njo vedno kakšna zanimiva pot. Nikoli ne zamuja, saj se zaveda dragocenosti časa v življenju. Tega se je naučila tudi v svojem poklicu, ko je kot knjigovodkinja vedno imela opravka s številkami in roki. »Upokojila sem se leta 1988, po opravljenih 32 letih delovne dobe. Žal sem pred šestnajstimi leti izgubila skrbnega moža Štefana (spomnimo se ga kot vsestransko aktivnega predsednika PGD Slovenja vas, ki je bil povsod pripravljen tvorno sodelovati, op. a.), a sem se zahvaljujoč svoji družini začela posvečati tistim stvarem, za katere prej nisem imela časa.
58
Februar 2015

n ' ■



Nežka kot najstarejša članica Likovno-fotografske sekcije in najmlajša Ajda Fajfar sta v imenuvseh članov čestitali Ceciliji Bernjak ob samostojni likovni razstavi.
Posebej so me pomlajevali vnuki in me vedno znova spodbujali, da sem jim poskusila po svoje slediti v njihovem prinašanju novih znanj.«
Če povem, da Nežka obvlada tablični računalnik in komunicira po mobitelu, bo vsakomur jasno, da so mladi Mo-horiči (Petrini in Jožetovi) ter Bandurji (Matejini in Vladovi otroci) dosegli to, da so s svojo babico povezani prav tako kot s svojimi starši. »Sedaj, ko vnukinja Nuša že več mesecev živi v Angliji, je računalnik nadomestilo za najine siceršnje pogovore v živo,« pove in hkrati doda, da že težko čaka konec junija, ko bosta spet lahko neovirano pokra-mljali o vsem, kar si imata zaupati babica in vnukinja. Kar predstavljam si njeno presenečenje ob pogledu na uokvirjene motive krajev, v katerih je Nežka minulo leto ustvarjalno preživljala počitnice s svojimi »ta mladimi«. »Ob zaključku nižje gimnazije me je učiteljica Šentjurče-va navduševala, da bi šla v Ljubljano na šolo za umetno obrt, a pri tako veliki družini ni bilo možno niti pomisliti na to,« pojasni sogovornica Nežka in doda: »Nadvse sem bila vesela, ko nam je Cecilija (Bernjak, op. a.) pri jutranji telovadbi povedala, da bo na Hajdini zaživela Likovno-fo-tografska sekcija. Zelo rada prihajam k uram in tudi domačo nalogo dosledno naredim. Veliko mi pomeni tudi to, da se tudi izven naših ur družimo z nekaterimi članicami, kjer se pogovor pogosto vrti okrog slikarstva. Če le lahko, si grem ogledat tudi kako razstavo na Ptuju, veselim pa se, da bomo obiskali Galerijo v Murski Soboti ter Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.«
Nežka je že od vsega začetka tudi članica Šole zdravja, ki poteka v Športnem parku na Spodnji Hajdini: »Zaradi trenutnih zdravstvenih težav nekaj časa nisem mogla prihajati vsako jutro ob osmih na Hajdino, zato zelo pogrešam svojo skupino in težko čakam zeleno luč svoje zdravnice, da spet lahko vsakodnevno opravim naših tisoč gibov.« Da so zdravila hitro učinkovala, je nedvomno pripomogla tudi Nežkina ob jutrih utrjevana kondicija.
Pogrešali so jo tudi njeni pevci in pevke v Gerečji vasi: »Petje in glasba sta moja ljubezen že iz mladih let. Uživam, ko spremljam glasbeno udejstvovanje svojih vnukov, še posebej Petrine starejše hčerke Lane, ki študira flavto. Rada poslušam, ko ob njenih učnih urah doma vadi svoj inštrument. Vesela sem, da so me pevci v Gerečji vasi sprejeli v svojo sredino, saj se med njimi zelo dobro počutim. Učenje besedil terja od mene tudi trening spomina, da mi ne odmrejo sive celice.« Najljubša pesem? »Večerni ave nas je v zboru tesno povezal, saj smo ga želeli zapeti tako, kot ga tudi čutimo. 19. marca bomo pesem predstavili tudi na našem koncertu v izolskem hotelu Delfin.« Nežka si rada zapoje, ko je sama, ko se loti risanja ali slikanja, ko kuha, ko pripravlja odlična peciva in »sladke grehe« za prijatelje in tudi, ko uživa na svojem zelenjav-no-okrasnem vrtu. Njena prijateljica je tudi dobra knjiga. Kaj je prebrala nazadnje? »Čopič in pero, elektronsko pe-sniško-likovno zbirko predsednice Cecilije Bernjak, ki sta jo uredila naša članica likovne sekcije Jana Kraševec in njen mož Igor. Jana je tudi moja prijazna kritičarka, ki si pozorno ogleda vse, kar spravim na papir, prinaša pa mi tudi strokovno literaturo o slikarstvu. Posebej me je navdušila knjiga o slovenskih panjskih končnicah.« Moram pa poudariti, da Nežka ni le ljubeča babica. Vse od leta 1961 je skrbna mama, ki je skupaj z možem Štefanom hčerkama Mateji in Petri z vzgledom podarila delovne navade, ki jih vsaka po svoje razvijata in jih prenašata tudi na svoje otroke. »Imam tudi pozorna zeta, Vlada in Jožija, ki mi nikoli ne odrečeta pomoči, če začutita, da mi česa ne uspe narediti tako, kot bi si želela. Družina je to, kar me drži pokonci. Seveda pa imata z menoj več opraviti Petra in Joži, saj živimo pod isto streho. Sta moja gonilna sila. Ob njima sem se naučila uporabljati rek: Ne sekiraj se za jutri, ker če bo hudo, bo takrat hudo, ne si že danes delati problemov. Hvala vsem!«
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
59
Februar 2015
Župan obiskal najstarejšo občanko
Lanskega 24. novembra je najstarejša občanka občine Hajdina Katarina Petrovič praznovala že 95. rojstni dan. V Domu upokojencev Ptuj, v enoti Park v Kidričevem, jo je 16. januarja obiskal župan mag. Stanislav Glažar v družbi najstarejšega občana Maksa Kampla in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl.
Župan je obiskal svojo najstarejšo občanko Katarino Petrovič.
Slavljenki Katarini so čestitali ob visokem življenjskem prazniku ter ji zaželi še na zdrava in srečna leta, ki jih nekaj zadnjih let preživlja v dobri družbi
upokojencev v Kidričevem. Tam je Katarina našla svoj drugi dom, prijatelje in prijazno osebje, ki zanjo lepo skrbi, nam je zaupala ob obisku. Četudi ji
Še majhna pozornost za najstarejšega občana, 95-letnega Maksa Kampla
noge že malo ponagajajo, je to ne ovira pri njenem vsakodnevnem gibanju, v roke rada vzame knjigo in časopis, pogosto tudi Hajdinčana, vesela je tudi obiskov dobrih ljudi, ki nanjo niso pozabili, še najbolj pa je vesela klica in obiska hčerke, ki živi v Nemčiji. Tudi Sonja Repec je v imenu osebja doma upokojencev slavljenki čestitala in izročila šopek rož, ob tem pa dejala, da je gospa Katarina druga najstarejša stanovalka v domu v Kidričevem. Čestitamo slavljenki, gospe Katarini Petrovič, in ji želimo veliko zdravih let!
Besedilo in foto: TM
95 let Hajdinčana Maksa Kampla
Najstarejši hajdinski občan Maksimiljan Kampl z Zg. Hajdine je 18. januarja 2015 dopolnil 95 let; vsi ga najbolj poznamo pod imenom Maks, zato ga bomo tako tudi imenovali. Številnim obiskovalcem, ki so mu prišli voščit, sta se pridružila tudi predsednik in tajnica Društva upokojencev Hajdina Anton Cestnik in Marica Kaučevič.
Našli smo ga v njegovem »kabinetu«, za pisalnim strojem, ki mu zvesto služi in s katerim je natipkal že nešteto dopisov, povezanih tudi z njegovim delovanjem na kulturnem področju v minulih več kot šestdesetih letih. »Za računalnik se nisem navdušil, ker mi, če je potrebno, to prepišejo vnukinje, najbolj se zanesem na to, kar vidim na papirju,« se je pošalil, ko smo mu predlagali, da bi se tehnično posodobil.
»Uporabljam pa mobitel, da me tisti, ki me potrebujejo, lahko najdejo tudi takrat, ko sem na »terenu«,« je povedal še vedno vitalni član Ljudskih pevcev DU in KPD Stane Petrovič Hajdina, ki je bil v letih 1980-1990 tudi predsednik Društva upokojencev Hajdina. Teh let se rad spominja, predvsem pa tega, da se je tudi v upokojenskih vrstah krepila kulturniška zavest, da so člani radi prepevali, se udeleževali
različnih dogodkov in so čutili pripadnost svojemu društvu. Seme je padlo na plodna tla, saj že več kot dve desetletji delujeta kar dve skupini ljudskih pevcev. Pobudi Maksa Kam-pla so sledile tudi Marta Sitar in njene pevske prijateljice, Hajdinske frajlice, ki jih je na začetku vodila Ljuba Cafu-ta. Nekajkrat smo jih slišali nastopiti tudi v mešani zasedbi in priznati moramo, da so ubrano zapeli.
60
Februar 2015
Na proslavi ob 60-letnici DU Hajdina je bil jubilantu Maksu Kamplu podeljen naziv častni član Društva upokojencev. To je do sedaj edini tovrstni naziv v več kot petstočlan-skem združenju, ki povezuje vse tiste, ki spadamo v tretje
življenjsko obdobje. Častni član je tudi v KPD Stane Petrovič Hajdina, kjer je leta 2014 prejel zlato Maroltovo značko Javnega sklada za kulturne dejavnosti - OE Ptuj, drugi pevci pa so prejeli srebrne značke. Želimo si, da bi bil še dolgo vzor vsem mlajšim, saj je eden redkih, ki se udeleži skoraj vsakega kulturnega dogodka v občini. Srečali smo ga tudi na premieri lutkovne igrice Zajček išče mamico. »Pradedek mora biti na tekočem, kaj se dogaja tudi na lutkovnem odru,« je povedal z iskricami v očeh. Spomnil se je namreč svojih petih vnukinj in sedmih pravnukov in tega, kako radi so prisluhnili njegovim pripovedkam, ki na ta način po ustnem izročilu prehajajo iz roda v rod. Včasih jim je - kot dolgoletni ljubiteljski gle-dališčnik in režiser - kako osebo tudi odigral in se z vlogo Bartolomeosa živo zapisal v spomin svojih nečakov in njihovih otrok.
Maksu Kamplu ob jubileju čestitamo tudi v uredništvu Haj-dinčana in želimo, da bi obiskal še mnogo predstav, da bi še velikokrat strumno stopil na pevski oder ter zapel s svojimi prijatelji, predvsem pa, da bi skupaj s svojo biserno življenjsko sopotnico Marto še mnogo let skupaj ustvarjala vsak svoja ročna dela, dedek Maks gobeline, babica Marta pa unikatne kvačkane prte in prtičke.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Anton Cestnik, Maks Kampl in Marica Kaučevič so ob 95. rojstnem dnevu obudili mnoge skupne spomine.
Delovno-slavnostna seja UO in NO Društva upokojencev Hajdina
Člani upravnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Hajdina so se 20. decembra 2014 zbrali pri Čelanu in na kratko pregledali delo, opravljeno v letu 2014.
Z rezultati so bili zadovoljni in nadzornemu odboru so zaupali, da bo na seji v začetku marca pregledal uradne dokumente in pripravil poročilo za redni zbor članov, ki bo 13. marca 2015 v Domu vaščanov v Dražencih.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
Zadovoljni z iztekajočim se letom se hajdinski upokojenci pod vodstvom predsednika Antona Cestnika pripravljajo na novo sezono druženj v tretjem življenjskem obdobju.
61
Tretje leto Šole zdravja na Hajdini
Mi smo četica hajdinska, ki zjutraj telovadi. Svojih tisoč gibov vsak lahko opravi ...
Tako so na melodijo Naša četica koraka zapeli le nekateri iz hajdinske skupine udeležencev Šole zdravja, ki že tretje leto krepi telo in duha na
vsakodnevnih razgibalnih srečanjih ob osmih zjutraj. »Odločili smo se za osmo uro, čeprav mnoge druge skupine po Sloveniji to opravijo že ob pol
Februar 2015
osmih; a imamo med seboj babice, ki najprej poskrbijo tudi za vnuke in jih odpravijo v šolo,« je pojasnila vodja skupine Majda Mesarič (na fotografiji stoji prva z leve). »Družba je pretežno ženska, med nami pa imamo tudi nekaj moških predstavnikov, ki nekateri bolj, drugi manj redno prihajajo na naša srečanja. Po starosti smo v glavnem vsi iz tretjega življenjskega obdobja, ko nam ni treba več hoditi v službo in se zavedamo, da gresta zdrav duh in zdravo telo z roko v roki. Med nas občasno prihajajo kar trije zakonski pari. Udeležba je v zimskih mesecih malo slabša, saj je na pohodu sezona prehladov, s pomladjo pa se bo naša množičnost spet povečala. Naša srečanja se občasno zaključijo ob kavi ali čaju v Kavalu, ki je ob nogometnem igrišču v Športnem parku na Sp. Hajdini. Nekateri do takrat že preberejo Večer in poročajo o novicah, spet drugi poslušamo ptujsko radijsko Budilko in smo na tekočem z dogajanji v naši bližnji okolici. Ker smo članice aktivne tudi v različnih društvih in sekcijah, se sproti seznanimo tudi z vsem, kar bi iz delovanja zanimalo tudi nas ali naše domače,« je povedala in nato smo naredili posnetek za spomin na prisrčen dogodek, ki se je vsem vtisnil globoko v spomin.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Po telovadbi so z Nežko Kumik (v sredini spredaj) ob njenem rojstnem dnevu spili čaj ali kavo tudi trije člani ptujske Šole zdravja, ki so obiskali hajdinsko »četico«. Cecilija je raztegnila meh in potem - adijo, domotož-je. Lahko je žal tistim, ki so morali že prej oditi.
V hvaležen spomin
1.	Katarina Zelenik, Zg. Hajdina 6, roj. 23.11.1920, umrla 22.12.2014.
2.	Marija Turnšek, Gerečja vas 55, roj. 13.5. 1927, umrla 28. 12.2014.
3.	Tatjana Polič, Slovenja vas 35c, roj. 22. 11. 1958, umrla 2. 1.2015.
4.	Marija Mlakar, Draženci 27, roj. 4.10.1928, umrla 10.1.2015.
5.	Marija Hauzer, Zg. Hajdina 142, roj. 1. 11. 1923, umrla 13. 1.2015.
6.	Terezija Brumec, Skorba 54a, roj. 20.8.1931, umrla 18.1.2015.
7.	Elizabeta Šprah, Slovenja vas 61, roj. 14.11.1927, umrla 28.1.2015.
8.	Jakob Pišek, Draženci 88b, roj. 5.1.1942, umrl 1.2.2015.
9.	Marija Ornik, Hajdoše 51, roj. 22.8. 1931, umrla 5.2.2015.
10.	Marija Kancler, Sp. Hajdina 12, roj. 17.4. 1928, umrla 13.2.2015.
62
Februar 2015
SVETUJEMO: Pravilno vzdrževanje ustne higiene
Vzdrževanje dobrega zdravja zob in dlesni ter preventivni pregledi pri zobozdravniku ohranjajo vaše zobe, nasmeh in krepijo vaše zdravje. Stanje ustne votline pomembno vpliva tudi na zdravje celotnega telesa, saj bakterije v zobnih oblogah vplivajo na potek številnih sistemskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, debelost in srčno-žilna obolenja.
Nasveti za nego ustne votline
Pri izboru zobne ščetke sta pomembni trdota in število ščetin. Prepričanje, da mora za odstranitev vseh oblog biti zobna ščetka čim trša, je zmotno, saj lahko s trdo zobno ščetko poškodujemo zobno sklenino in dlesni. Zato naj bo ta čim mehkejša in čim bolj gosta.
Pomembno je, da je na začetku polovica ščetin na dlesni, polovica pa na zobu, saj tako ob ščetkanju zob pomasiramo tudi dlesen. Gibi naj bodo nežni in skoraj brez pritiska. Če se ščetine s časom deformirajo, uporabljate premočan pritisk. Naredimo pet do deset krožnih gibov, nato se premaknemo naprej. Ni pomembno, katero tehniko uporabite, pomembno je le, da so zobje po ščetkanju čisti. Najdite tisto, ki ustreza vam, in se je držite. Vedno sledite enakemu vzorcu in tako ne boste izpustili nobene ploskve. Najprej poščetkajte grizne ploskve, nato vse zunanje - ustnične in lične, potem pa še vse notranje - jezične in nebne.
Po zaužitju hrane in pijače ustno okolje postane bolj kislo. To vodi v proces raztapljanja sklenine, imenovan demineralizacija, pri katerem sklenina izgublja pomembne minerale, ki zagotavljajo trdnost in odpornost naših zob. Pomembno je, da zobna krema vsebuje fluor, saj se ta ob procesu remineralizacije vgrajuje v sklenino in jo ščiti pred raztapljanjem. Za odrasle je priporočljiva vsebnost fluoridov 1450ppm, za otroke manj (odvisno od starosti: do dveh let 500 ppm, 2-6 let 1000 ppm, nad 6 let enako kot za odrasle). Količine zobne kreme naj ne bo več kot za zrno graha. Če imamo težave z občutljivimi zobmi, je dobro, da zobna krema vsebuje stroncijev klorid. Ta učinkovina zapre dentinske kanalčke in tako naredi zobe manj dovzetne za zunanje dražljaje. Ob težavah zobe zvečer najprej temeljito poščetkajte, pred spanjem pa s konico prstov ali vatirano palčko nanesite zobno kremo s stroncijevim kloridom na občutljive zobne vratove. Ustne
votline si pri tem ne izpirajte. Izogibajte se belilnih zobnih krem, saj te vsebujejo mikrodelce, ki poškodujejo sklenino.
Nitka
Zobje imajo pet ploskev: grizno, zunanjo, notranjo in dve stranski. Največkrat očistimo samo očem vidne ploskve, medtem ko skrite izpustimo. Na teh ploskvah od adolescence naprej najraje nastane zobni karies. Nitko ovijemo okoli prstov in se z rahlimi žagastimi gibi pomikamo ob zobu do stične točke dveh zob. Pazimo, da pri tem ne poškodujemo dlesni. Za protetične nadomestke uporabljajte posebno zobno nitko, s katero lažje in učinkoviteje očistite tudi prostor pod členi.
Zobe si umivajte po obroku oz. dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Najpomembnejše je čiščenje zvečer, saj je treba odstraniti zobne obloge, ki so se na vaših zobeh akumulirale čez dan. Ponoči se v ustih zaradi manjšega pretoka sline poveča kislost, ki pa jo lahko prisotnost zobnih oblog še poveča. Zobe si umivajte 15-30 min po jedi, da omogočite sklenini ustrezno obnovo z minerali iz sline.
Starejši ko smo, vse izrazitejši postajajo znaki parodontalne bolezni. Najpogosteje se začne z vnetjem dlesni. Opažamo krvavenje dlesni ob ščetkanju in nitkanju, večkrat tudi pljuvamo slino, ki ji je primešana kri. Krvavitev je lahko tudi prvi znak bolezni. Ob opaženi krvavitvi je velikokrat neustrezna reakcija opustitev ščetkanja in nitkanja. S tem se ustvari začaran krog, s čimer se vnetje dlesni še dodatno poslabšuje. Dlesen moramo »utrditi«, kar dosežemo ravno z masažo dlesni z mehko ščetko.
Zobni kamen so mineralizirane zobne obloge, ki nam jih ni uspelo mehansko odstraniti. Tako nastale obloge so čvrsto vezne na površino zob, protetičnih nadomestkov in implantatov. Neodstranjen zobni kamen povzroča začetno vnetje dlesni, ki lahko vodi do napredovale parodontale bolezni in izgube zob. Zato se priporoča njegovo redno odstranjevanje pri osebnem zobozdravniku ali ustnem higieniku.
Ana Tenyi, dr. dent. med.
63
Februar 2015
ZAHVALA
Pri izvedbi srečanja turističnih društev Spodnjega Podravja so sodelovali (po vrstnem redu)
Mag. Stanislav Glažar, Uroš Vidovič, Janko Kirbiš, Milka Lovenjak, Marijan Fesel, Alen Krajnc, Jakob Kokol, Jože Majerhofer, Anja Potočnik, Cecilija Bernjak, Romana Kiseljak, Anton Gojkovič, Zvonimir Pintarič, Marta Simonič, Vesna Jančič, Angelca Čer-nenšek, Danica Kampl, Majda Vučkovič, Nežka Kur-nik, Majda Merc, Mira Bezjak, Boštjan Vrabl, Matija Brodnjak, Silvestra Brodnjak, Jakob Purg, Zdenka Godec, Vera Kaučevič, Anica Cafuta, Helena Ferš, Bojan Krajnc, Dušan Černenšek, Jože Štokl, Mojca Vomer Gojkovič, Jelka Zupanič, Silva Vogrinec, Kristina Kirbiš, Tilčka Štumberger, Milena Gojkovič, Dragica Cestnik, Marija Pulko, Danica Serdinšek, Zvonka Gojkošek, Vanja Gojkovič, Majda Turnšek, Ivanka Žumer, Ana Zupanič, Hilda in Anton Žumer, Anica in Franc Tekmec, Marija in Franc Žunkovič, Hilda Bedrač, Lidija Terbulec, Karolina Roškar, Ivan Peklar, Angela Mlakar, Jože Ščavničar, Anica Čelan, Ignac Skaza, Rozalija Skaza, Berta Šlamberger, Marija Markovič, Janko Vegelj, Dragica Vegelj, Silvo Horvat, Franc in Manica Šlamberger, Slavo in Marijica Kozoderc, Jožef in Dragica Meglič, Franc Mlakar, Marija Malinger, Nežika Leljak, Kulturno društvo Skorba, sekcija Orači, Renata in Andrej Gabrovec, Franc Klaneček, Ivo in Mojca Horvat, Ljudske pevke KD Skorba, Magda Intihar, Anica Drevenšek, Marija Lešnik, Aleš Purgaj, Uroš Paveo, Peter Krajnc, Marjana Miklaužič, Angela Perko, Ema Kiseljak, Nežka Kurnik, Marica Plemeniti, Simona Lešnik, Olga Nah-berger, Janko Vidovič, Jože Šafranko, Ivan Feguš, Franc Panikvar, Jože Mlakar, Stanko Frangež, Branko Sitar, Alojz Kaisersberger, Leopold Karneža, Vesna Mesarič Lorber, Vita Belic, Vita Žumer, Metka Šimunkovic, Pia Emeršič, Sergeja Kolarič, Zala Kaisersberger, Lana Varžič, Karin Muršec, Blaž Obreht, Jan Jerič, Luka Pišek Svenšek, Timotej Kokol Krajnc, Kamer Krasniq, Aljaž Lenart, Tadej Murko, Nik Plani nc, Lovro Pišek Svenšek, Jožica Novak, Tatjana Mohorko, Irena in Ivan Kramer, Stanko Vegan, Danica Hernec in še mnogi, ki morda niso bili navedeni v prejetih seznamih.
Vsem še enkrat iskrena hvala - brez vas naše občine ne bi tako uspešno in celovito predstavili!
Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina
Občina Hajdina bo nagrajevala uspešne diplomante ter magistre in doktorje znanosti
Komisija za mlade je predlagala podelitev priznanj in nagrad diplomantom ter magistrom in doktorjem znanosti Občine Hajdina.
Uroš Gojkovič, predsednik Komisije za mlade, s sodelavkami Janjo Bračko, Aleksandro Gašljevič in Tjašo Glažar	Foto: Andrej Petek
Komisija za mlade je na svoji 1. seji 16. januarja 2015 med drugim oblikovala predlog o podelitvi nagrad uspešnim diplomantom ter magistrom in doktorjem znanosti Občine Hajdina, predvsem kot spodbuda k še večji zagnanosti in volji po doseganju uspeha. Njihova uspešnost je v interesu občine, saj so znanje, ustvarjalnost in talent ključni dejavniki za uspešen razvoj občine v prihodnosti. Zato je Komisija za mlade Občine Hajdina v času trajanja javne razprave o Odloku o proračunu Občine Hajdina za leto 2015 predlagala, da se v proračunu zagotovijo sredstva za simbolične nagrade oziroma za priznanja in finančne nagrade diplomantom ter magistrom in doktorjem znanosti. S potrditvijo dopolnjenega Odloka o proračunu je bil predlog tudi sprejet, kar pomeni, da bo že v letošnjem letu, predvidoma v začetku oktobra, izpeljan javni poziv na podlagi ustreznega pravilnika, ki bo urejal pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad.
Maja Leber
64
Februar 2015
Zlata poroka zakoncev Krajnc
V cerkvi sv. Martina na Hajdini je bila 3. januarja zlata poročna slovesnost zakoncev Ivana in Ane Krajnc iz Kicarja. Zlato-poročenca sta izmenjala zlata prstana, poročni poljub in podpisala zapisnik o zlati poroki. Civilni obred zlate poroke sta opravila župan mag. Stanislav Glažar in svetnik Franc Krajnc ter zlatemu paru tudi čestitala v imenu občine, cerkveni obred pa je opravil naddekan Marijan Fesel. Zlatoporočencema je zapela pevka Ula Šegula.
Zlatoporočenca v družbi prič, sina Darka in hčerke Natalije, ter župana mag. Stanislava Glažarja in svetnika Franca Krajnca Foto: Stanko Kozel
Minilo je pet desetletij, odkar sta se Ivan Krajnc in Ana, z dekliškim priimkom Kramberger, doma s Sp. Hajdi-ne, poročila v Slovenj Gradcu, takrat polna načrtov in pričakovanj. Skupen dom sta si ustvarila v Kicarju, kjer preživljata tudi jesen življenja. Ustvarila sta si dom in družino, ki je pomenila njuno ljubezen, srečo in življenjsko
smer, dom, ki je nudil toplino njunima otrokoma, sinu Darku in hčerki Nataliji. Trdna volja, vera in povezanost so ohranjali njuno življenjsko moč v vseh 50 letih skupnega življenja. Danes sta ponosna na vse dosežke skupnega življenja, na vse dobre zgodbe, ki ju združujejo, zelo pa sta ponosna na vnuke Tio-Marijo, Tima
in Matejo. Srečanja in druženja z njimi so prav gotovo zgodba zase.
Zlatemu paru Krajnc tudi naše iskrene čestitke in dobre želje.
TM
65
Februar 2015
Biserni poročni jubilej zakoncev Koštomaj
V soboto, 7. februarja, je bila v cerkvi sv. Martina na Hajdini slovesnost biserne poroke. Bisernoporočenca sta Milan in Kristina Koštomaj iz Skorbe, znana gostilničarja, ki sta šestdeset skupnih let proslavila v krogu svoje družine in prijateljev. Civilni obred biserne poroke sta opravila člana občinskega sveta Ivan Ogrinc in Uroš Krajnc kot zapisnikar, slovesno mašo pa je daroval naddekan Marijan Fesel.
Koštomajeva iz Skorbe sta praznovala biserno poroko.
Foto: Denis Kelnarič
Bisernoporočenca Koštomaj v družbi prič: vnukov Janje in Uroša Nahbergerja ter vnukinj Dunje in Nine Ko-štomaj, svojih otrok in najdražjih
Dolgih 60 let je minilo, odkar sta si Milan in Kristina Koštomaj, rojena Malger, izrekla življenjski da in se podala na skupno pot življenja. Zakonsko zvezo sta 5. februarja leta 1955 sklenila na Hajdini, po zlati poroki pa sta jo ob 60. obletnici še utrdila, ko sta si znova izmenjala zlata prstana in poročni poljub. Zakonca Koštomaj pa po dolgem skupnem življenju obujata spomine na vse lepe in dobre trenutke, ki sta jih preživela skupaj, na vse trenutke, ki so bili polni ljubezni in
družinske sreče, na vse uspehe in neuspehe, ki sta jih doživela na skupni poti.
V vseh šestih desetletjih sta s trdno voljo in vero ostala povezana, skupaj sta uresničevala načrte in se veselila uspehov. Danes sta ponosna na dolgo skupno pot življenja, ponosni nanju pa so tudi njuni trije otroci: Milan, Vla-sta in Suzana. Danes ju razveseljujejo še štirje vnuki: Dunja, Nina, Janja in Uroš ter trije pravnuki: Lan, Nia in Rok. Življenje je v zgodbo družine Košto-
maj zapisalo veliko lepih, bogatih in izkušenj polnih trenutkov, mnoge od teh so obudili tudi na slovesnosti, ki bo vsem svatom ostala v lepem spominu. Tako kot pesem, ki jo je jubilantoma zapel Uroš Sagadin, Ivan Ogrinc in Uroš Krajnc pa sta zakoncema Koštomaj čestitala v imenu občine Hajdina in jima podarila sliko središča občine Hajdina.
Bisernemu paru Koštomaj čestitamo tudi iz uredništva Hajdinčana!
TM
66
Mednarodno priznana kirurginja Nela Sršen prihaja 16. marca na Hajdino
Društvo žena in deklet občine Hajdina organizira v ponedeljek, 16. marca 2015, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma na Hajdini predavanje in predstavitev knjige Rak na duši ugledne zdravnice Nele Sršen, kirurginje, članice tima za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi.
Daleč naokoli znana humanitarka je pomagala številnim bolnikom iz domovine Hrvaške in drugih republik nekdanje Jugoslavije, najbolj znana primera sta pevec Arsen Dedič in slikar Dalibor Jelavic, iz Slovenije pa med drugimi tudi prevajalka knjige Stajka Skrbinšek. V knjigi Rak na duši avtorica razkrije svoja najgloblja čustva, ki so ji pripeljala bolezen, opisuje, kako je kot bolnica doživela stanje klinične smrti in kako je zdravila svoje bolečine. Na podlagi izkušenj, tako bolnice kot zdravnice - še posebej z opazovanjem bolnikov, je prišla do mnogih spoznanj o zdravljenju raka, tako s konvencionalno
Junija lani sta bili Nela Sršen (desno) in njena ozdravljenka Stajka Skrbinšek na predavanju na ptujski gimnaziji. Nenadna huda popoldanska nevihta je odvrnila marsikoga, ki je nameraval priti na ta dogodek. Sedaj je priložnost, da ju ponovno srečamo, tokrat na Hajdini. Stajkin mož, Jernej Skrbinšek, je s starši živel Pri Roku, zato bo sedaj priložnost, da kot Nelin in Stajkin šofer sreča svoje prijatelje iz mladosti.
medicino kot komplementarnimi metodami, poudarja pa tudi pogosto spregledano pomembnost vpliva naše duševnosti na nastanek bolezni in njeno ozdravitev. Na predstavitvi knjige Rak na duši bosta prisotni avtorica Nela Sršen in njena bolnica ter prevajalka knjige Stajka Skrbinšek in morda še kdo.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
/t
Spoštovane vaščanke!
Ob 8. marcu, dnevu žena, vam iskreno čestitamo in želimo, da bi vedno našle moč, ki vam bo pomagala začrtati pot in na njej iskrene vrednote.
Hkrati vas vabimo na pogostitev, družabno srečanje in na ples z ansamblom Uspeh, ki bo v soboto, 7. marca 2015, ob 20. uri
v gasilskem domu v Slovenji vasi (seveda vabljeni tudi predstavniki moškega spola).
Vljudno vabljeni!
Vaški odbor Slovenja vas
Čudežna beseda mama
razložiti se ne da, zna jo le zašepetati glas otroškega srca.
Vabilo
Iskreno čestitamo vsem materam ob 25. marcu, materinskem dnevu, in hkrati vabimo na večer, namenjen vsem materam in babicam.
Prireditev bo v soboto, 28. marca 2015, ob 17. uri
v gasilskem domu v Slovenji vasi. Otroci bodo vsem mamicam poklonili lep šopek pesmi, plesa in igre.
Vljudno vabljeni!
Vaški odbor Slovenja vas
ŠPORTNIK LETA OBČINE HAJDINA 2014
Številni športni delavci in športniki
s svojo požrtvovalnostjo, predanostjo in odličnimi rezultati bogatijo športno zgodovino Občine Hajdina.
Vsak rezultat šteje, tisti najvišji in večkrat doseženi pa si zaslužijo se posebno priznanje!
Vabljeni na tradicionalno prireditev
in podelitev nagrad Športnik leta Občine Hajdina 2014,
ki bo potekala
v petek, 13. 3. 2015, ob 18. uri v Domu krajanov Skorba.
Gledališka skupina KD Skorba predstavlja farso avtorja Roy-a Gooney-a
DENAR DENAR DENAR
* -f" *
Premiera: Nedelja 15.3.2015 ob 19.00. Ponovitve: Sobota 21.3.2015 ob 19.00.
Nedelja 22.3.2015 ob 19.00.
Vse predstave bodo v DOMU KRAJANOV SKORBA
Igrajo: Andrej Petrovič.................................................Janko TkmSek
Jana Petrovič™.,...,........................................Tanja Furek
Bitka K rane r..........................................Neža Katarina Mlakar
Viktor Kraner.-------------------------------------Jslejc Lazar
Detektiv Novak..................,,.~.-~Tileii Abraham
Detektiv Satler,...................................................Matjaž Podhosmik
Taksistka Špela...................................................JPatricifa Greif
Luč in glasba.........................................Andrej Horvat