15. 9MDHL K» Mfli UH. nnLkhL »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na ćum dostavljal v upra\ništvu prejemam rđo leto......K 24 - i celo leto......K 22— -ol leta......., 12— jetrt leta........ *>*— na mesec.......• 2*— pol leta........Itr— četrt leta........550 na metec......._ 1*90 Dopisi naj se traiikirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crerlmštvr: EnaUova ulica št 5, (1 nadsuopje tevo), it 34. saaH Inserati veljajo: pet t ros topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniš>iv« naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. na ttdvilka vclia tO Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. it as. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ceio leto.......K 25— . celo leto.......K 28— četrt *leta" * * . 1 " 6*50 i za Ameriko in vse druge dežele: na mesec! '.l l • l l l 230 1 celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS Someščanje Z tfolilc Ošabna klerikalna večina računa, da kar naenkrat tudi 5ez belo Ljubljano leže Črna tema. Toda zmotila se jej Prezrla je, da Še stojite na braniku 'i, zavedni meščanje ljubljanski, ki nikakor ne boste dopustili, da bi Ljubljana, to ognjišče našega narodnega gibanja, izgubila svoj narodni in napredni značaj. Someščanje* Zopet stojimo pred dopolnilnimi volitvami za občinski svet. Ne dajte se motiti po baliarijab in praznih obljubah klerikalne stranke! topite mnogoštevilno na volišče ter oddajte svoje glasove narodno-naprednim kandidatom, ki so sposobni voditi upravo našega mesta in so to — razen negi — z dosedanjim svojim sodelovanjem v občinskem svetu že sijajno dokazali. Nemci nas zavidajo, da je vzrastla moderna Ljubljana, ki je lepša* kot so njihova velika provincijalna mesta; Slovenci pa, ki se še količkaj za-tdajo svoje narodnosti, vsi brez izjeme s ponosom gledajo na svojo stolico. Posebno ponosni ste na to lahko Vi, someščanje; saj so možje, katerim zaupate leta mestno gospodarstvo. Vaši izvoljenci, današnja Ljubljana le prizadevanje Vaše stranke, delo Vaših mož. Napredni voiilci so doslej odločali o usodi bele Ljubljane. Tako bodi tudi v bodoče! Naši kandidatje so: V III. volilnem razredu, ki voli dne 18. aprila: Josip Kozak* kišni posestnik in mesarski mojster. Pran Mally, tvomičar in hišni posestnik. Pavel Kobler, c. kr. nadinžener tobačne tovarne. V II. volilnem razredu, ki voli dne 20. aprila: Ivan Hribar, vnstelj banke „Slavije* in hišni posestnik. dr. Danilo Majaron, odvetnik. Karel Sajovic, kontrolor južne železnice. dr. Ivan Tavčar. odvetnik in hišni posestnik. V I. volilnem razredu, ki voli dne 22. aprila: osip Lenče, ibfii posestnik in veletržec. Ilija Predovič. dr. Karel Triller, hišni posestnik in veletržec. odvetnik in hišni posestnik. Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar, hišni posestnik in predsednik Mestne hranilnice. V Ljubljani; dne 6. aprila 1010. 3zvrševalni odbor naroino-napredne stranke. LISTEK. loznllvost in fantazija. Xi je na svetu ljubeznivejše vari, nego je otroška fantazija, dagogi jo ponavadi imenujejo laž-vost. Ali mi drugi, ki brez mo-rovanja ljubimo v otrocih ogledalo je lastne mladosti, mi se vesel i--*vo bod nega, prešernega poleta 'lolžnih duš, ne še oskrunjenih od te laži tf-ga pustega življenja. — Zadnjic sem se bil zamudil v pri-^zni hiši na hribu, pa se mi ni bolo ponoči v mesto. Sedeli smo krog irnjišča in smo si pripovedovali Ibe, večinoma temne in strafctjt-, kakor je sega ob takih samotnih • čerih in v samotnih krajih. IVtle-n. zlatoJ^s kodravček je slonel na lenih svoje matere, gospe Xine. Pripovedoval sem, kaj da sem živel pred nekaj leti na Dunaju: Nedelja je bila. Pred kosilom m se napotil v kavarno, da bi pre--'Vdal jutranje Časopise. Ob tisti uri bilo, ko so dopoldanske maše že -oraj pri kraju. Ko pridem mimo • like farne eerkve v predmestju, ačutim nenadoma, da me je dvoje 'vidnih ledenih rok potisnilo ob <\; mraz mi je šel počasi in težko 1 glave do no?, goniti nisem mogel <:ti s prstom. Videl pa sem to-Ie: V monumentalnem glavnem vhodu nad strmimi stopnjieami so bila odprta le ozka, nizka vratca, bolj špranji podobna nego ti urim. Skozi tisto špranjo je planil najprej en sam človek, gologlav, kuštrav, obraz sivkasto bled, oči steklene. Dvakrat je skočil po stopnjicah, dvakrat se je prevrnil, nato pa je izginil v divjem begu. //Obseden je!« je zvkriknila ženska v moji bližini ter je kriče pobegnila v drugo stran. Xato pa se je prikazalo nekaj nečloveškega mojim očem. Med ozkimi durmi se je gnetla, prerivala, suvala, teptala gruča teles in ni mogla dalje. Razločil sem vse obraze — nič človeškega ni bilo več na njih, vse priučene čednosti so padle na tla kakor lažnjiva maska in ostala je gola žival. Iz cerkve se je glasil besen, blazen, tisočglasen krik; tisti med dnrmi pa so tiščali pene ter se molče dusiH, davili, z živalsko močjo potiskali drug drugega ob zid in 1 tlom. Mahoma se je klopčič razpletel ter se prevalil po stopnjicah. Telo na telenu, prazniške obleke raztrgane in povaljane, lica krvava; moški, ženske, otroci. Kriste moj, saj niso bili več otroci — kepe krvavih cnnj so bile, v prah poteptane od stoterih neusmiljenih nog. To se je valilo neprestano, prevračalo se, kotalilo se po stopnjicah, gnetlo se, vstajalo in padalo — neprestano. Pomoči ni bilo. Kakor jaz, tako so gledali tudi drugi: topi, okamene-li od groze. En sam stražnik je planil v gnečo; kmalu je bil krvav in na tleh. Koliko časa se je vršila vsa ta strahota, ne vem. Zdelo se mi je, da uro in dalj, kasneje pa so pravili, da je bilo komaj deset minut. Zadušenih in poteptanih je bilo nekaj otrok in žensk, ranjencev pa je bilo toliko, da so jih bile polne vse bližnje kavarne, ki so se takoj spremenile v bolnišnice. In vse to se je zgodilo le zategadelj, ker je bila neka histerična ženska sredi cerkve vzkriknila. Kaj da je bila vzkriknila, niso mogli dognati. — Ko sem nehal pripovedovati, se je zlatolasi kodravček še tesneje oklenil kolen svoje matere, gospe Nine. »Mama... ali se veš? Ko smo bili v Trstu ... sem sel po cesti ... lam mimo cerkve, saj ves... Pa je skočila ženska skozi tista vrata...;; Govoril je počasi, nekako sunkoma; vse je kazalo, da misli po svoje in v cisto novi obliki pripovedovati tisto strahotno zgodbo, ki sem jo bil pravkar jaz povedal. Mati se je čudom začudila ter ga je prekinila. »Kedaj pa si bil v Trstu?« Molče se je okrnil; morda je bil *»Ali si videl morje?« sem ga vprašal jaz. Pogledal me je z zaupljivimi očmi ter je premišljeval. »Morje? Videl sem ga... Ampak mostu ni bilo nič tam, pa sem kar čez skočil!« »Cez morje U< »Cez morje sem skočil...« V tistih svetlomodrih, žareči h, čistih očeh ni bilo sence lažnjivosti, niti ne otroške porednosti. Resnično in trdno je veroval, da je bil v Trstu, da je videl morje ter da je vsled pomanjkanja mostu čez morje skočil, ker je pač moral na ono stran ... Tudi mi, ki nas je življenje že napravilo bolne in puste, tudi mi smo bili v deveti deželi! Zlatolasi otrok je videl Trst in morje z očmi svoje mlade duše; mi pa smo to daljno deželo krstili za umetnost, za neutolažljivo hrepenenje po večni, zadnji lepoti... Kodravček ti zlatolasi! Bog ti bodi milosten in naj te nikar ne napravi za slovenskega poeta! Škoda bi bilo tvojih zdravih lic in tvojih nedolžnih oči! J. C. Scsht Ljubljanska povest; spisal K Modic. (Koaec.) Olga je resnično tako toda Angela ji ni verjela, kajti bUa je mnenja, da bi mogla prenašati lo najhuje zaničevanje, samo če bi smela Trdino ljubiti, samo če bi bil njen. V svoji nezaupnosti je naposled začela celo vohuniti in prisluškovati. Kadar je bila Olga v Trdinovi sobi, je Angela stala za vrat m i in prisluškovala. A nikdar ni ničesar videla in slišala, kar bi se ji moglo zdeti sumljivo. Trdina in Olga sta govorila in občevala prijateljski, prijazno sicer a nikoli ni nobena stvarica pokazala, da bi se med njima pletlo kaj drugega. Vzlie temu pa je bila Angela prepričana, da se Olga in Trdina ljubita. »Nikoli ne govori nobene besede o ljubezni z njo«, je ugibala Angela, toda, vsaka beseda, ki jo izpre-govori, vsak njegov pogled, vsaka njegova gesta .kaže, da jo ljubi. Olga je otrok. Še sama ne ve, kaj zanj Čuti, srečna je, da ga vidi in da ga more poslušati. Omamil jo je s svojim glasom, polet njegovih misli in čuv-stev jo opijanja. Časih govori o najbolj vsakdanjih rečeh, a ona ne posluša njegovih besed, samo njegov, glas; časih, sploh nič ne govori, a če jo pogleda, jo ogenj njegovih oči kar omoti. Ta mož ni niti lep, niti zabaven, a vendar je kakor svetla svesda med drugimi moškimi. Naj raspro-stre roke proti katerikoli, vsaka bi se vriskajo stisnila k njemu in sa en poljub njegovih . usten vso žrtvovala« tanki i Sofom MUOBSlKB molih. Četrtkov* seja poslansko zbornice ni bila bogsigavedi kako zanimiva, no, za nas je zanimiva in znamenita zategadelj, ker se je v tej se-. i natočilo čistega vina v rekli bi bajeslovnem milijonskem posojila ljubljanskega škofa Antona Bon a ven-ture. V našem listu smo že opetovano govorili o tem posojilu, a dasi smo vest imeli iz dokaj zanesljivega vira, vendar ji prvotno nismo mogli prav verjeti, zato smo jo prvotno zabeležili tudi zgolj hipotetično ter zali te vali o vesti pojasnila od prizadetih faktorjev. Šele ko je škof na vsa naša dre-t^anja molčal in ko je ostalo tudi nemo sicer prav zgovorno klerikalno časopisje, «e je naš sum vedno bolj zgoščeval. dokler se ni popolnoma zgostil v absolutno gotovost, da je t-kof An+nn Bonaventuro res imel pregrešno razmerje z vlado in da je za te ljubezenske urice dobil kraljevsko plačilo v polmilijonskem maloda-ne brezobrestnem posojilu. Pravimo, da se je naše domnevanje zgostilo v gotovost, vendar p* dokazov za to sicer z dovolj tehtnimi indicijami podprto domnevanje nismo imeli. Za to smo socialnodemokratske-mu poslancu dr. Ellenbognu prav hvaležni, da je a* parlamentu ob ugodni priliki spregovoril o odioz-Jiem posojilu, ki ga je država d ovo fila škofu Jegliču, ter s svojim razkritjem finančnega ministra viteza Bilinsk^g*3 prisilil, da je pokazal pravo psirvo to se pravi, da je točno in jasno povedal, od kod je škof Jeglič dobil pol milijona. Finančni minister je izjavil, dn Škof Jeglič, kolikor on službeno ve. ni dobil niti vinarja, a takoj na to je '»reče j cinično pripomnil, da je škof dobil denar iz verskega -»aklada, s katerim ima baje vlada pravico raz ] -olagati. Xam je čisto vseeno, ali so je dalo škofu posojilo iz te ali one vreče, iz tega ali onega zaklada, za nas je glavno to. da se je to posojilo dovolilo iz državnih sredstev, povsem t'ostransko pa to. ali je bil posojilo dajalec Peter ali Pavel, finančni miri i >ter ali naučni mini>ter grof Stiirgkh, v čigar področje baje spada verski zaklad. Država je torej dovolila škofu Jegliču posojilo v znesku polmiliJona kron proti 1% obrestini! Čuden slučaj to, da je prišla po-| olna gotovost o denarni transakciji med škofom in vlado na dan prav v istem času, ko je nemška »Kranjska hranilnica« oficialno razglasila, da je izročila škofu 25.000 kron za °rglje v šenklavški cerkvi. Morali bi biti slepi, ako bi ne videli v teh dveh dogodkih prav ozke organične zveze! Nemci in vlada so škofu Anto-liu Bonaventuri hvaležni,zakaj, že sami vedo. zato ga obsipljejo, ker vedo, da hlepi in koprni po denarju kakor žejen jelen po hladni studenč-nici . . . In ne moremo si kaj. da bi odkrito ne izpovedali, da so ti tUočaki močno podobni tistim tridesetim biblijskim srebrnikom. Zdi se nam eelo. da so ti srebrniki, kako bi rekli .. . malo rdeči, omadeževani. Toda to je morda samo naše domnevanje, nič kakor domnevanje. M. ča v septembarskih dat* ***** Barbu, hvalospev »Kranjski hranilnici« v »Domoljubu« ali ni vse to v neki kavzalni svezi a gotovimi darili in posojili t In če u valujemo še Škofovo postopanje v neki dragi stvari, o kateri sedaj še molčimo, potom nam mora biti vse, vse jasuo! Ce vse to preudarimo, pridemo do zaključka, da še ni nihče, prav nihče v slovenskem javnem življenju igral tako nad vse žalostne, ! klavrne in sramotne vloge, kakor škof Anton Bonaventura Jeglič! Nikdar nismo imeli o Je«-liču posebno visokega mnenja, vendar pa si nismo nikdar mislili, da bi kdaj mogel zagrešiti kaj takega, da bi mu morali vtisniti na Čelo sramotni pečat narodn priobčil naslednjo vest: »C. kr. železniško ministrstvo je izdalo dovoljenje za tehnična pred dela odvetniku dr. Iv. Benkovieu v Brežicah, notarju in županu dr. J os. Barletu v Kozjem, županu in trgovcu J os. Ogoreveu v Novem mestu, in veleposestnika dr. Jan. Hoeevrrju v Krškem za lokalno železnico od ka-e najpi ipra\ nojše točke rogaške lokalne železnice poleg železniške postaje Mest inje, skozi Podčetrtek, Kozje, Pod sred o ,Št. Peter in Globoko k postaji juž. žel. v Brežicah in od tukaj c-ez Mrt\ice, Sv. Jakob, Stranje, Belo cerkev. Bučno vas do postaje Novo mesto na dolenjski železnici v smislu predpisa za dobo enega leta.v: Ko se je o tej predkoncosiji izvedelo po Krški dolini, polastilo se ie ljudstva veliko razburjenje. Ljudje so namrvč domnevali, da se namerava iz želez, zveze Brežice - Novo mesto izločiti celo Krško dolino t. j. ves Kostanjeviški sodni okraj in občino Cerklje. Iz uradnega poročila je bilo razvidno, da so se izpustile pri zoprositvi predkonresije najvažnejšo občine kakor: Čatež, Krška vas, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej. Vsled tega so Zupani omenjenih občin naznanili načelniku lokalnega zel. odbora v Krškem, g. državnemu poslancu dr. Janku Hočevarju svoj izstop iz tega odbora. Da se pa cela stvar pojasni, sklicali .so župani za nedeljo javen ljudski shod v Kostanjevico, na katereera so povabili ^rqr. pl. Suklieta, dr. Hočevarja, poslanca Dulaija in Višni-karja ter domačina in sorojaka dr. Oražna. Deželni glavar in poslanec Dular ni==ta prišla na >h^d in svoje odsotnosti tudi ne opravičila. Na shod pa sta prišla drž. posl. dr. Hočevar in dež. posl. dr. Oražen. Dasiravno je deževalo, zbralo se je vendar na tem važnem shodu do 500 mož iz cele Krške doline. Shodu predsedoval je šentjern#viski žttpan g. Novoseb'c, podnredsecTniko' pa sta bila izbrana g. Sever iz Kostanjevice in g. Dol in ar iz Vel. Doline. Potekli so meseci. V vročih dnevih, ko je listje že začelo rumeneva-ti pod žgočimi solnčnimi žarki, je Trdina praznil omare in miznice svojega stanovanja in se pripravljal za odhod. Premeščen je bil na deželo. — V hiši je vladala žalost. Popoldan pred odhodom je prijel Trdina domov, samo da se še j>o-slovi od Olge in od Angele. Prišel je /godaj in našel je Olgo samo. Ležala je z razmršenimi lasmi in objokanimi očmi na zofi. Ko se je Trdina prikazal na pragu, je skočila z zofe in trenotek pozneje so ga objemale njene roke in ga poljubljale njene vroče ustne. In tedaj se je zgodilo, na kar nista nikdar mislila, kar pa je Angela vedela, da se gotovo zgodi. Cez nekaj tednov je Olga raz-odela Angeli, kaj se je zgodilo. »Trdina je poštenjak«, je dejala Angela i ne bo se branil vzeti te za ženo.« »Ne vzamem ga, za ves svet ga ne vzamem«, je odgovorila Olga, i Baje sramoto in zaničevanje vsega sveta — samo tega ne, da ^ bi bila njegova žena, on pa bi se čutil nesrečnega,« In ni ga hotela vzeti, tudi je pisal, da je pripravljen na to. Od tistega dne sta se sestri ogibali vseh ljudi in dolge ure, cele dni in noči sta presedeli v svoji 6obi pn zaklenjenih vratih ter se posvetovali in ugibali, kaj bi bilo storiti. Pred hišo so delali različni častilci svoje običajne promenade in zdihovali, da se Olga ni več prikaza- la na oknu in da je ni več v mraku na hišnih vratih ter se jezili na mladega sina bogatega trgovca, ki je bil najvstrajnejši med njimi in katerega so imeli na sumu, da jih je vse izpodrinil. Ta trgovčev sin je bil dobra duša, nekoliko ponosen na denar svojega očeta in tudi nekoliko omejen, a imel je Olgo resnično rad in ker ni imel prilike, da bi se z njo seznanil, ji je nekega dne pismeno razodel svojo ljubezen in jo po vseh pravilih in predpisih zasnubil. Tisti dan in naslednjo noč sta Angela in Olga posvetili samo raz-mišljevanju o tej ponudbi. Olga jo je hotela odkloniti. Angela pa ji je prigovarjala, naj tega ne stori. Z zgovornostjo, ki ji sicer ni bila lastna, jc Angela dopovedovala svoji sestri, da zaradi trenotka spozabljenja ne sme žrtvovati vsega življenja, vse bodočnosti in znala je svojo misel tako dobro podpreti, da je naposled Olgo vender pregovorila. Dosegla je to pač tudi vsled tega, ker je imela Olga trgovčevega sina res rada. »Njegova osebnost me je opijanila« je govorila Olga o Trdini. Kadar ga nisem videla in slišala, mi ni bilo nič zanj, a čim je bil pri meni, me je imel popolnoma v oblasti in sem bila brez volje in brez pre-vdarka. Angela je samo tiho prikimo-vala; vedela je iz lastne skušnje, da je Olga govorila resnico. Trgovčev sin je dobil pismeno obvestilo, da se Olga o aj*g0%r* 9nu' bitvi ie ne more izreči, m d* dobi do- da bi se bil š njim poprej kaj dogovoril; raditega iafiaiisni So bili t prošnji najobljudenejši kraji Krike doline. Nadalje je pripovedoval, da baje taka predkooeesija nima nobenega pomena in nobenega vpliva za kasnejšo pravo, istinito progo. Njemu je šal, da so «e ispustile v predkoneesi ji najvažnejše občine Krške doline, in da bode vse storil, da pojde proga Čez omenjene kraje. Pozival je žnpane, da naj vntopijo zopet nazaj v lokalni krški šelez. odbor, kjer bodo lahko zastopali vse svoje želje in zahteve. Pripovedoval je, da so državne blagajne prazne, in da bode treba radi tega še mnogo truda in korakov, p redno s*» doseže zaželjena prog««. G. dr. Hočevarja prepričali so lahko različni ogorčeni medklici in večkratni izbruhi ljudske nevolje, da so prebivalci Krške doline siti samih obljub, ter da zahtevajo od svojega drž. posl. eneraričnega nastopa za njihove gospodarske interese. I>r. Oražen, iskreno pozdravljen od zborovalcev, izrazil je najprvo svoje začudenje nad tem, da j** dr. Benkovic brez vednosti dr. H™*»v*r-ja sestavil prošnjo za predkonce«ijo in n° da bi se pr-\j posvetoval s poklicanimi zastopniki. Se bolj čudno «€• mu pa zdi, da s«> je upal dr. Benkovic podpisati na prošnjo brez dovoljen ip tudi ime dr. Hočevarja. Na to je popolnoma stvarno govoril o gospodarskem pomenu in pa o tehni-rkih težkočah prodre, katera bi Peljala čer Mrtviee, Sv. Jakob, Stranjo in Bueno vas v Novo mesto, ter s številkami dokazal, da ne bi imela taka proga ni kakega gv>spodarskega pomena in bi bil« železnica le pasiv r=o podj"tje. Nasprotno bi pa bila -velikega gospodarskega pomena železnica, katera bi šla iz Brežic čez Krško vas, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevico in Sv. Jernej proti Novemu me stu. Te občine so pač najohljudenej-še ker štejejo najmanjše 2500—3000 prebivalcev, večje pa od 5000—6000 prebivalcev. Kjer je več prebivalcev, tam se tudi več konsumira m železnica bi imela dovolj posla z uvažanjem različnega blaga. Na tej progi bi se pa tudi lahko mnogo iz-^ ažalo posebno vina, lesa, govedi, svinj, konj in doloma tudi žita. Na ta način bi ljudstvo svojo pridelke lažje in boljše s peča val o v svet. Tudi tehniške težkoče ne bi bile pri tej progi velike, ker bi tekla večinoma po ravnini, kjer je v izobilju lesa., peska in kamenja. Prazne državne blagajne ga ne plašijo, ker država bo že našla pota. da jih zopet napolni / ljudskimi žulji. Ako pobira država od ljudi vedno nove davke, naj s tem denarjem tudi naredi kaj koristnega za ljudstvo. Skrajni čas je že, da se država pobrine za Krško dolino in izpelje železnico po nji, katere si prebivalstvo tako iskreno želi. Nasvetu je. da naj župani Krško doline vstopijo zopet v krški lokalni železniški odbor, kjer naj na to deki jejo. da se njega delovanje zjedna-či z delovanjem brežiškega lokalnega 7a lezniškecra odbora. H koncu poživlja še državnega poslanca dr. Hočevarja v imenu svojih sorojakov, da naj z vsemi močmi deluje za izvršitev proge Brežice - Krška dolina - Novo mesto. Govoru sledilo je burno odobravanje. Na to so bile z navdušenjem sprejete še sledeče resolucije, za katero je glasoval tudi g. dr. J. Hočevar. ločni odgovor, kadar se sestri vrneta iz Opatijo, kamor da morata iti za dlje časa zaradi Angeline bolehnosti. Sestri sta odpotovali in v samotni ulici je zavladala tihota. Izostali so vsi, ki so delali prej Olgi promenade pod oknom in zopet se je v ulici le redkokdaj prikazal kak tuj človek. Trgovčev sin je bil Angelo in Olgo spremil na kolodvor. Prijazni pogled s katerim mu je Olga stisnila roko pri slovesu mu je dal gotovost, da sme upati in srečen je bil, da ima tako lepo nevesto. Dopisoval si je z Olgo redno in vsako njeno pismo mu je razodevalo, da ga čakajo srečni dno vi. Minoli so meseci. Tedaj pa je začela post režnica in začasna oskrbnica Angeline hiše begati po samotni ulici in ženske so stikale glave in se čudile in strmele in ne bi bile verjele, da ni bilo vse črno na belem zapisano. »Kdo bi bil kaj takega mislil! Pa Angela! Ce bi se bilo to primerilo Olgi, bi že nič ne rekli! Pa Angeli, ki je bila vedno tako resna in tako spodobna in ki bi bila vender že lahko pametna. Koliko je pa že starat Trideset let t Ne, osemindvajset! Kaj še, vsaj petintrideset. In s petintridesetimi leti nezakonskega otroka.« Tako in enako so modrovale ženske po vseh vežah in od hiše do hiše je šla vest: Angela je sama pisala, da je v Opatiji povila otroka. In srn to vestjo je stara postreiniea jesno hodila od bife do hiše in od kuhinje do kuhinje in ae ljutila: Saj 1. sKa shodu dne 10, aprila 1H0 ■brani zastopniki občin Čatež, VeL Dolina, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Sv. Jernej, poživljajo svojega dri. nosi. g. dr. Jan. Hočevarja, da prekliče skupno s sointere-senti pri e. kr. železniškem ministrstvu s dne 16. februarja 1910 dovoljeno jim predkoneesi jo za priprave graditve Šel. proge od štajerske meje na Mrtviee, Sv. Jakob, Stranje, Bučno vas. Novo mesto.« H. »Podpisani oficijelni zastopniki občin: Čatež. Vel. Dolina, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Sv. Jernej poživljajo vsled soglasnega sklepa ljudskega shoda v Kostanjevici z dne 10. aprila 1910 slavni dež. šel. odbor, da skuša spraviti v soglasje delovanje brežiškega in krškega lokalnega žel. odbora glede predpriprav za graditev železnice Brežice, čez Krško dolino v Novo mesto.« Nato se je predsednik zahvalil vsem n»vzočim za obilno udeležbo in zaključil ta res pomembni ljudski shod. _ Nafti novega kazen-sKesii zagona. T>r. Alojzij K o k a 1 j. V. Razžaljenje Veličanstva in članov cesarske Ju Se. Ra/žaljenje Veličanstva zagreši po načrtu oni, ki cesarja javno ali v namenu, da bi nahujskal k zaničevanju z^per njegovo osebo, žali ali psuje, ali kdor proti cesarju izvrši kako dejansko žalitev ali ž njo samo grozi. Vsaka taka žalitev ali psovanje se pa kaznuje vedno strožje, če se je zgodila vpričo cesarja. Kdor pa se kaj sličnega okrivi nasproti članu cesarske hiše. se kaznuje radi razžaljenja člana cesarske hiše, če tudi nekoliko milejše kot pri razžaljen ju Veličanstva. Kažnjiv pa. ni samo oni, ki zagreši kako žalitev ali psovanje proti živim članom cesarske hiše, temveč tudi oni, ki kaj takega zagreši proti umrlim članom. Vendar je pa kaznjivost poslednjega dejanja vsaj časovno omejena, ker se po preteku 130 let po smrti razžaljenega člana cesarske hiše razžalil-ca ne sme več preganjati. Kakor se mora raz roonarhično stališče brez ugovora odobravati, dn jemlje načrt osebo cesarjevo pod posebno zaščito in da ustanavlja glede žalitve izjeme ravno z ozirom na njegovo visoko mesto, vendar se na drugi strani ne more z isto vnemo zagovarjati enakega izjemnega stališča vseh članov cesarske hiše. Umljiva bi bila taka izjema pač za cesarico, ker na njo odpada v prvi vrsti odsev vladarskega sijaja in moči. Ako se torej raz monarhični princip lahko upravičeno zagovarja izjemno stališče cesarja in cesarice, ne more se pa tega z istimi prepričevalnimi razlogi storiti za vse člane cesarske hiše, posebno če se pomisli, da najdemo člane cesarske hiše tudi v raznih takih službah, posebno vojaških, ki po svojem bistvu in značaju ne dopuščajo nobenih izjem v pravicah in dolžnostih. Ker se pa tudi med pravnimi učenjaki ostro pobijajo vse take izjeme, in ker je tudi v Avstriji močna ta struja med učenjaki, nas je nekoliko presenetilo, ko smo našli v načrtu to izjemno dolo- sem rekla prvi dan, ko je prišel v hišo, da je bab jek, pa me gospodična ni hotela poslušati. Tudi Olgin ženin je izvedel kaka nesreča se je primerila bodoči svakinji, a ko je šel na kolodvor čakat Olgo je sklenil, da se bo delal, kakor bi ničesar ne vedel. »Kako ste lepa in razcvetela« je z občudujočimi pogledi rekel Olgi, ko sta šla s kolodvora. »Kakor kaka mlada gospa izgledate.« Olga je prebledela in plaho je pogledala trgovčemn sinu v obraz. Težko ji je bilo pri srcu. Kako se je branila privoliti v to prevaro, a kako vztrajno ji je Angela prigovarjala, da se mora udati. Trgovčev sin je zapazil zbeganost na Olginem obrazu, a tolmačil si jo je po svoje. »Gospodična Olga« je rekel, »slišal sem, kako je z vašo sestro. A jaz ne sf>adam med tiste, ki obsojajo dekle, ki se je v preveliki ljubezni spozabila.« Bila mu je hvaležna za te besede in v svojem srcu je prisegla, da mu bo posvetila vso ljubezen kar je premore in da mn hoče ustvariti srečno življenje. Malo pred Olgino poroko se je tudi Angela vrnila domov in prinesla seboj otročička, iz čegar oči so švigali skrivnostni plameni in čigar glas je zvenel kakor angeljsko perje. Nič se nI sramovala pred ljudmi, še s nekim ponosom je govorila »moj otrok« in ko je Olga zapustila dom in se odpeljala k poroki, ji je rekla: sTo je zadnjikrat, ko ti dovolim čilo za vse član« cesarske hiše brez izjeme. Kažnjiva dejanja proti deželam ogr. ske krone in proti Bosni In Hercegovini. To je nasproti doslej veljavne^ mu kazenskemu zakoniku popolnoma novo poglavje, in po našem mnenju bo za avstrijske državljane — in to ne za najslabše — mnocro bolje, 6e se določila iz tega poglavja ne bodo nikdar uzakonila, O tem se lahko u veri, kdor prečita nekoliko pazlji-veje te skrajno nevarne določbe. Evo jih! Kažnjiv je namreč? a) kdor v namenu, da bi šiloma izpremenil ustavo v deželah ogrski-krone ali odtrgal del teb dežel of njihove ustavne zveze, započne kak o dejanje, ki neposredno vodi k izvršitvi; b) kdor poškoduje ali odstrani kako javno in upravičen o izstavljeno vladarsko znamenje HUvel ogrsk' krone, da bi s tem pokazal svoje so~ vražno mišljenje, in c) kdor v namenu, ds* bi silom.i izpremenil ustavo Bosne in Hercegovine ali odtrgal del teb dežel, od njihove ustavne zveze, započne kako tako dejanje, ki vodi neposredno" k izvršitvi. Vsa ta kažnjiva dej;*ujn se preganjajo samo na zahtevo prizadeti]; vlad, to je ogrske vlade ali pa bo sansko - bercegovinske vl^ule. Kdor pozna razmere v naši ljubi Avstriji, je lahko prepričan, da bodo naša sodišča vselej in tudi s primernimi kaznimi ustregla vsak: taki zahtevi ogrske ali bosansko bercegovinske vlade. — Nasprotti< i se pa ix) dosedanjih skušnjah, ko m-je na ogrskih tleh opetovano in vselej brez kazni blatila in trgala črno. žolta zastava in ž njo dvoglavi ore], upravičeno lahko dvomi, če se bodo ogrska državna pravdništva in z njimi ogrska sodišča kaj ozirala na po dobne zahteve naše vlade; dvomit pa je tudi, če se bode naša vladi sploh odločila kdaj kaj takega za h te vat i od ogrskih državnih pravd ništev in sodišč. Pri razmotrivanju teh doloei našega načrta, se spominjamo nehote letos umrlega dunajskega župan Luegerja. Prepričani smo namreč, da bi bil pokojni Lueger že v svojeni interesu zastavil vse moči, da bi te določbe novega načrta nikdar ne postale zakon, ker bi moral sicer pričakovati, da bo ogrska vlada s prv< tako zahtevo odlikovala ravno n,> ga. Toda sedaj so nastopili drug časi in razmere med našo cesarsk prestolnico in med ogrsko vlado so se po smrti Karla Luegerja hipoma in izdatno izpremenile in obrnile na boljše, vsled česar se ogrska vlad; od te strani nima bati nobenega odpora proti zgoraj omenjenim doloi-bam v načrtu našega novega kazenskega zakona . . . Kažnjiva dejanja proti tujim drža vam in suverenom. Proti ustavi ali obsegu tuje države naperjena dejanja so le tedaj kažnjiva, če živimo s to tujo državo v miru, če nam je ona na enako uslugo in če končno preganjanje zahteva vlada tuje države. Tudi tuji vladarji uživajo po načrtu le pogojno zaščito za javna zavzeti otroka na roke — odslej je ve* in samo moj, ti nimaš nobene pravi ce več do njega, četudi si mu dala. življenje.« Samotno je životarila deviška mati Angela z otrokom v svoji hiši. Pozabljen je bil zanjo ves svet. živela je samo za otroka, vsa srečna, da ga ima in srečna, da živa duša ne sluti resnice in da je Olga tako srn-no poročena. Pa so se nekega zimskega večera začuli na lesenih stopnicah lahni koraki. Angela jc sedela pri zihel; »svojega« otroka prepevaje polglas no preprosto uspavanko. Koraki so jo vzbudili. O, poznala ,iv te korake; spoznala bi jih bila meri tisočimi. Zadrhtela je in vstala i» tedaj je vstopil v sobo Anton Trdina. Ves jo bil izpremenjen; v poldrugem letu je bil osivel, samo pia' men v njegovih očeh je bil isti kakor prej. Nagnil se je nad otroka in wu pogladil lase iz čela. »Moj sin« je tiho rekel in obr nivši se k Angeli je dejal: »Kaj je vzrok, Angela, da st< storili to nadčloveško žrtev!« Ponižno je sklonila glavo in še petaje odgovorila. »Jaz sem vas ljubila in ker nisem mogla vas dobiti, sem se pola stila otroka.« Tedaj je začutila na svojem čelu gorak poljub. Skoro je omedlela, omahnila je In padla Trdini na prsi* Cei dva meseca sta bila Anton Trdina in Angela Zobec poročena. tramovaaja aH dejsMnkt šalita alt grožnje z dajanakimi žalitvami. Prvi pogoj je, da vlada med našim cesar« -tvom in tujo državo mir, drugi pa, da zahteva preganjanje storilca di-nlomatično zastopstvo tuje države :di suverena. Nikakor se ne motimo, če trdimo, da je pristavek »ali suverena«, nekak poseben poklon onemu suverenu«, ki ima pač po celem -vetu svoje diplomatične zastopnike, igar državi je pa napravil hiter sonec neki dan septembra meseca, katerega se pri nas v Ljubljani sedaj niti z rimskimi številkami zapisati ne sme. Ne du bi se oziralo na mir, pa iživajo po načrtu enako varstvo tu-rti tuji akreditirani poslaniki, kate-ih javna zasramovanja in dejanske alitve se kaznujejo na zahtevo di-lomatičnega zastopstva. Načrt je smatral tudi potreb-'lini vzeti pod svoje posebno varstvo n kot kažnjivo označiti poškodovanje ali odstranitev vladarskih znale ov tuje države, ne da bi to določilo mejil na prijateljske države. Kot novo kažnjivo dejanje pa išteva načrt končno še prelom nev-alitete; to kažnjivo dejanje se zagreši tedaj, če se ravna proti prepo- • di, ki jo je izdala vlada v zaščito ; »-vtralitete in v državnem zakoniku - izglasila. Kazen za to dejanje jc lahka je-T,i ali zapor do enega leta; s to kazijo se pa lahko združi denarna glo-\m do 50.000 K. Kažnjiva dejanja zoper ustavna zastopstva in javne korporacije. Pn načrtu jc kažnjiv vsakdo, \r*r dela siln kakemu postavnemu istopstvu ali članu tega zastopstva. i kdor grozi s silo. da bi oviral ali otil zakonito delovanje tega za-*'^pstva, ali kdor kaj enakega stori i sproti javni korporaciji. Kažnjivo je pa tudi vsako iz**i-' ♦ vanje_ nasproti članom ustavnih astopstev ali z njimi v bližnjem Sti-i stoječimi osebami, če se hoče dona člana ovirati pri izvrševa-iu njegovih pravic ali pa dovesti > izvrševanja v gotovem smislu. Iz-Ijevanje se pa lahko zgodi z dejan- 0 >ilo ali pa z grožnjo s kako kri-čno Škodo., bodisi da je naperjena oti telesu, prostosti, časti ali imet-: kazni pa zapade tudi oni, ki sicer uie tako škodo nakloniti. Ta določ-a se pa more. ker bi bila sicer sko- 1 neumljivar obračati skoro edino roti našim visokim cerkvenim do- janstvenikom, ki so opetovano ie ašli v znani kanonu ni pokorščini valežno sredstvo, da so v protiljad- - em smislu aplivali na izvrševanje -laniških dolžnosti. Bojimo *^e pa. da tudi taka Za-•nita določila ne bodo omejila, >o inj pa preprečila teh vrst kaznji-dejanja. ker velja pri nas v Av-riji kot tudi drugod izrek: bog vi-- o. a en r daleko. Vsako tako izsiljevanje je pa /njivo tudi tedaj, če >e je zagrelo proti članu kake javne korp<»-;*cije. Kažnjivo j»- pa tudi vsako podkupovanje, ki bi se poskusilo ali iz-ršilo v istem namenu kot izsiljeva-kaznjiv pa seveda ni samo pod-[ po valeč, temveč tudi <»ni. ki se da "»dkupiti, dasi >e nam ne /di prati o, da ustanavlja načrt za podku-in podkupljenca enake kaz-. ker bi bilo oči vidno pravičneje, ■♦• hi se podkupijenea mnogo stronje aznovalo, ker vara zadnji na naruv-neddpustljiv način zaupanje .lih. ki so ga rotili na njegovo čast-i nest o. Ravnotako je pa tudi kažnjiva »a ka pretvorba pri glasovanju ali /ida glasovanja. Pod posebno zaščito pa jemlje -'•učno načrt še ustavua zastopstva tem. da označuje za kažnjivo, če se *~> časnikih ali ua javnih zboruva-ijih, ali pred množico psuje tako za-»pstvo ali v zasramo val ne m name-i'i ia vedoma o njej navede neresnično ali protvorjeno dejstvo; kaz-^o>ti s«1 pa zapade celo tedaj, če se dotično neresnično ali protvorje-ii dejstvo ni imelo zadostne podla-g mat rat i je z s resnično. Mislimo, da bodo ta, ravnokar '»a medena določila osobito ugajala ojem »punt« ima načrt še bolj raztezljiva in tudi strožja določila, kot jih najdemo v sedaj veljavnem zakonu. Dosedaj se je za učinek tega kaznjivega dejanja zahtevalo, da so se puntarji tudi resnično poslužili silovitih pripomočkov; po načrtu pa zadostuje že grožnja s silo. Tudi jc po veljavnem kazenskem zakonu potrebno, da se je morala pri takih slučajih ]x>rabiti izredna sila v to svrho, da se je zopet napravil red. Vsega tega pa redoma ni treba jm> načrtu, da pomenja »reformatio in peius«. Xova so le določila o dejanskem kesu, ki izključuje kaznji-vost. Dejanski kes je pa tudi podan. Če se je udeležnik pri punt u poprej odstranil, predno je zbiranje ljudi doseglo kak uspeh, ali predno je prišlo do nasilnosti. Trst — ima točka! 'Dopis iz Trsta.) Večkrat smo v tem listu omenjali. Ha klerikalcem leži Trst tako globoko v želodcu, da jim kvari redno probavljanje^. In zakaj Knn-stavno zato. ker znajo tržaški vodilni krogi trezno in pametno presojati dane razmere in s*' po teh ravnati, ako sploh hočejo, da Slovenec v Trstu ne podleže brezobzirnemu in močnemu narodnemu nasprotniku, in ako sploh hočejo, da jih bo pošteni Slovenec inenovs« pametne poli-'ik". dobro ljud>V.° voditelje in pra-v< slovenske rodoljube. Vaši klerikalci širom slovenske domovine so zadnja leta - vsled r.*-vedno-.fi ljudstva, peklenskih splet-kari j in zlorabe vere v politične sv>-he - kar pijani uspehov na domačem političnem polju. tako. da hočejo n;i vsak način — prodno se sb njič vi opi jo v svojem lastnem blatu, da >e jim jx>dvrže vse, da pade in se zgrudi pred njim na kolena vsa Slovenija, pa naj bo to v še tako veliko kvar skupni narodni stvari. — Njim je pač princip vse. narodna A var nu i In kar so jim j»- kakor že re-o-iio — vsled nevednosti ljudstva in raznih 1 um pari j, i »osrečilo drugje, fogra ne morejo doseči v Trstu. — Trsi je še edina točka, kjer klerikal-< i ne morejo govoriti in se bahati o nobenih uspehih, ako tudi so že poskusili vse mogoče zvijače, napeli vse svoje moči in vpotrebili vse peklenske sile, ki so jim bogato na razpolago. Na tržaškem ozemlju se jim m- ni posrečilo izzvati razdor narodnih vrst, po katerem te grešne duše tako hrepene in ga celo dannadan napovedujejo. — Na tej, za VSO Slovenijo važni obmejni točki se jim peklenski njih načrt ni posrečil. Zato se pa vzlic zmagam vesoljne Slovenije, drže za trebuhe in tožijo o bolečinah«, češ: Vsa Slovenija je čista, jasna, samo Trst, ta je — črn! Ni iKjtreba, da bi od naše strani ponovno razlagali in govorili o potrebi skupnosti vseh narodnih sil na tržaškem ozemlju, ako se hoče tam ob sedanjih razmerah ohraniti 'slovenski rod, kajti poudarjali in povedali »mo to že opetovano. To je poč jasno za vsakega, ki tržaške razmere pozna in želi napredek tržaških Slovencev. — Pač pa bi konstatirali dejstvo — (seveda nasprotno »Slovencu«) da je vsa »avenija ia da _ p ki Je narodno jaana, ta je — Trat! — Trat je še točka, kjer slovensko ljudstvo umeva svoj politični položaj in se ne da vjeti v zanjke raznih klerikalnhi zapeljivcev, ki hočejo na vsak način to pošteno in narodno navdušeno ljudstvo razdvojiti, temveč se trdno drži narodnega svojega programa, politike skupnosti v odpor proti nevarnemu in mogočnemu tujcu — Italijanu. Zaman so zlobni poskusi zapeljivcev in raznih »izletnikov« na Adrijo. Tu doli bodo prejkoslcj naleteli na silno »burjo«, ki jih bo vsikdar odbila in odnesla nazaj, odkoder so jih privedli zlobni nameni. Tržaški Slovenec sprejme z odprtimi rokami onega, ki mu prihaja na j)omoč v poštenem narodnem delu, obrne pa hrbet onim, ki bi hoteli to delo rušiti in razdvajati. — V tržaških Slovencih je narodna zavest tako visoko razvita, da se ne dajo v tem pogledu premotiti od nobenih zapeljivcev, ako tudi ti prihajajo med nje v — ovčjih oblačilih. — Oni bodo — vsaj upamo —vedno sledili svojim pametnim voditeljem, kateri hočejo in žele, da bo nad domovjem tržaških Slovencev čisto in narodno obnebje, a slušali ne bodo onih, ki hočejo na vsak način, da postane tudi Trst — Črna točka. Obenem pa povemo tudi onim kritikastrom, katerih največje narodno delo na tem svetu je, da praskajo tam, kjer jih ne — srbi, da si morajo še mnogo morskega zraka \ dihati in še mnogokrat se dati t rž. burji prepiha H, predno bodo mogli o tržaških razmerah soditi in delovanje tržaške politike kritizirati. — Zgaga, ki se je mogoče šele pred par tedni naselila v Trstu, že seda na »sodni politiški stol« in hoče govoriti o tržaških razmerah, a še pravne pozna ulice, v kateri stanuje. Temu veljaj: nikdar naj slepec ne sodi o barvah! Sicer pa tržaške Slovence V6»e te trebušne bolečine« raznih klerikalnih izletnikov in zgagarjev prav nič ne ženirajo. Oni bodo šli po svoji začrtani poti dalje, po poti skupnega delovanja na tem in onem polju, ki jih polagoma — ako bodo vstrajni — gotovo privede do boljših in slobod-nejših časov. Klerikalni emiserji naj pa kar nadalje kriče v svet o — tržaški črni točki. Križec pot siovenshe šole v AleRjaiHrlll. < Dopis iz Zadra.» Kakor sem Vam ze brzojavno naznanil, pošiljam Vam članek, ti-čoč se slovensko šole v Aleksandriji v Egiptu.Pripominjam, da sem podatke posnel iz tukajšnjega »Narodnega Lista ki je glasilo poslanca Bian-1'inija. V sobotnem članku »Slovenskega Naroda« o aleksandrijski šoli se je nadrobno govorilo o nasprotstvn, ki jo je gojil proti slovenski šoli .nJeksandrijski avstro-ogrski konzul (r \ drgvev. Mož si j** stavil za *vojo življen-sko nalogo, da na 1a ali drug način uniči cvetoči slovenski zavod. Nekega dne je sklical zopet sejo šolskega upravnega odbora, da bi odbornike »silom ili milom< pridobil SS svoje načrte. Med >ejo so so nepričakovano odprla vrata in v sobo je stopil ka-vao avstro - ogrskega konzulata Mohamed ter izročil Gg6rgyeyju debelo, zapečateno pismo. Na naslovni sirani je bilo z velikimi črkami tipkano: »Cesarska kabinetna pisarna u a Dunaju«. Drhtečili rok je konzul odprl pismo. Ko ga je p reč i t al. je postal bled kakor stena. Zgrabil jc klobuk ter brez pozdrava odšel. Par dni kasneje je poklical k sebi voditeljico slovenske šole in nekatere odbornike ter jih vprašal, ako poznajo nekega gospoda M. ? Voditeljica je odgovorila, da se nahaja v šoli otrok tega imena, a da jo tega otroka \*pisala v šolo neka znana gospa. Sicer na so odborniki in voditeljica zanikali konzulovo vprašanje. Na to je jel konzul kričati in ptsovati ter groziti odbornikom, da se bo nad njimi maščeval, ker taje, da bi poznali onega gospoda M., ki je poslal pritožbo proti njemu (konzulu) glede slovenske šole naravnost na naslov cesarja Frana Josipa. Kakor se je kasneje izvedelo, je bil v pritožbi natanko opisan k rižev pot slovenske šole v Aleksandriji ter nadrobno orisano nasprotstvo, ki jo goji do tega zavoda konzul Gvor- gy«y. Pritožba se je končala s prošnjo« naj bi cesar Fran Josip prevzel protektorat slovenske šole, v kateri so vzgojujejo sinovi njegovih zvestih podanikov * svojem metarinakem jeziku ter se uče ljubiti prejavni vladarski dom. Pismo je bilo pisano v lepi nemščini, podpisala pa ga je oseba s pristno nemškim imenom. Cesarska kabinetna pisarna je poslala vlogo konzulu, da se o njej izreče in se upraviči. Ker podpisančevega imena niso našli v konzularnih spisih, se je Gydrgyey obrnil na policijo, da bi se informiral o dotični osebi. Tako se je dognalo, da je bil pisec pisma na cesarja Frana Josipa pristen Nemec, rojen Berolinčan, ki je že več let nastavljen kot prosesor na nekem učnem zavodu v Aleksandriji. Kaj ga je dovedlo do tega, da je on kot Nemec napisal ono pismo naravnost na cesarja? Člani šolskega odbora so se s tem vprašanjem obrnili naravnost na profesorja samega. Profesor M. jim je odgovoril, da je od raznih strani slišal o spletkah konzula Gyorgyeyja proti slovenski šoli in da je smatral kot mož svobodomiselnih načel, ki nc pozna šovinizma, za svojo dolžnost, da ukrene, kar je v njegovih močeh, da se na merodajnem mestu izve, kako postopa avstrijski konzul v daljni tujini z avstrijskimi podaniki. Profesor je končno dobesedno izjavil: »Vzel sem v obrambo nedolžne in meni simpatične Slovence, ki imajo tudi pravo do narodno eksistence kakor vsak drug narod.« Konzul je na to tožil profesorja M. nemškemu konzulatu, a ni s svojo tožbo ničesar dosegel. Približno istočasno se je mudil na Dunaju eden izmed odbornikov slovenske šole. Ta je po posredovanju hrvatskega poslanca Biankinija natančno informiral ministra zunanjih del grofa Aehrenthala o postopanju konzula try6rgyeyja proti slovenski šoli v Aleksandriji. Še predno je mogel Gvorgvej dati kabinetni pisarni pojasnilo na pritožbo profesorja M., je dobil od ministrstva ukaz, naj brez odlaganja izplača slovenski šoli v Aleksandriji 500 K kot prvo vladno podporo. Obenem se je konzulu strogo naročilo, naj postopa napram slovenski šoli tako, kakor napram vsakemu od vlado priznanemu zavodu. Par dni kasneje je prišla tudi iz Kima rešitev na protest nemških nun. Rešitev je bila ugodna za mariborske sestre. Kmalu na to je bil konzul Gvdrgvev premeščen iz Alcksandrije in, kakor se čuje bo moral v kratkem v neslavni pokoj. Tako se je križev pot slovenske šole vendarle končal z zmago pravične stvari. Zadrški »Narodni List« za vršu je >\ oje noroČilo z vzklikom: »Dočim žrtvujejo druge dišave milijone za vzdrževanje svojih šol v teh deželah, dočim drugi konzuli posvečajo vso svojo pozornost in skrb proevitu teh šol, groze nam Slovanom, avstrijskim državljanom z globami in z izgonom, ako se osmelimo svojo deeo poučevati v matemem jeziku!« _ Osrefmlct ftnftitte občine. (Iz Št. Vida nad Ljubljano.) Pod zaglavjcm »osrečevalci šentviške občine« pojasnil nam je -Slov. Dom« pred dobrim mesecem, da sta Klan far in Zabrel tista dva šentviška dobrotnika, ki hočeta našo šolsko občino pripraviti ob nič manj kot 18.000 K. Dokazal je to s številkami, in res ta dva niti skusila nista, ovreči te obdolžitve, kar nam daje garancijo, da smo zadeli prav. Stvar se pa danes vidi še v popolnejši luči, iz česar se spozna, da nismo škode, ki jo nam hočeta napraviti imenovana gospoda previsoko, nasprotno prenizko cenili. Da bode stvar umev-nejša, nekoliko izjasnila. O pripravah in stavbi novih šol je prva kom-petenčna oblast c. kr. okr. šolski svet. Pri nas je v tem oziru meroda-jen c. kr. okr. šol. svet v Ljubljani. Pričakovali smo torej z napetostjo seje c. kr. okr. šol. sveta v kateri naj se razpravlja preponi a točka o gradnji ozir. izbiri stavbišča nove šole v St. Vidu. Dotične seje pa nismo pričakali, temveč prejeli od c. kr. okr. šol. sveta v Ljubljani odlok, datiran v dne 18. marca 1910. ki določa stav-biŠče nove šole v Št. Vidu parceli št. 06—07/1. k. o. Št.Vid. to je takoime-liovano Vovkovino, ki meri 1819 m2 od katere zapade v regulacijo drž. ceste okr. 500 m2, ki je od tehničnih in fizičnih izvedencev spoznana za ueporabno za stavbo nove šole in ki stane 18.000 K. Točka 4. dotičnega odloka pa se glasi: v doglednem času je dokupiti dosedanji parceli št. 101 in 102 d. o. St. Vid in odstraniti v zgornjem delu leseni in a slamo pokriti hlev, ki se nahaja na parceli št. 102 in ki bi stal preblizu novega šolskega poslopja. Dokupljeni parceli je porabiti za povečanje šolskega vrta. Dokler pa se omenjeni pmmli št. 101 in 102 ne dokupita, mom krajni šol. svet potrebno ukreniti, da se leseni del imenovanega hleva prezida in slamnata streha odstrani,; ter da se gnojnica s sosedovega dvorišča ne bode odtekala na prosto. Na zapisniku kom. ogleda z dne 31. januarja 1910 in še posebej pa je podana izjava lastnika parcel št. 101 in 102 k. o. St. Vid v katerih dotie-nik izjavlja, da svojih parcel nima naprodaj tudi v manjših odlomki >» ne, ker ima na njih svoj dom z ge-spodarskim poslopjem in da jih ne odstopi, eventualno tudi ne doveli popravljati. Jasno torej dovolj, da se pare. št. 101—102 ne da pridobiti drugim potom kot z razlastitvijo, ki bi bila po pravomoćnosti omenjenega odloka mogoča in gotova, ker drugače na pare. št. 96. 97/1. ni me-goče zidati po predpisu odloka točke 6 da naj se šol. poslopje stavi 8 m oddaljeno od roba drž. ceste. V tem slučaju pa je mogoča najnižja cena ista, koja se je od okr. šol. sveta priznala za pare. št. 96^—97/1. tonrj 12 K m2, kar bi znašalo za parceli št. 101—102 54.000 K ne vštevši na njih stoječe stavbe. Torej bi stalo novo stavbišče za šolo pare 96—97/1. 18.000 K pare. št. 101—102 pa 54.000 K, skupno najmanj beri: dva-insedemdeset tisoč kron. Tu pridemo do groznih številk, ki osrečeval-ca Klanfarja in Zabreta kažejo še v lepši luči. A kaj si iz tega storita! Namesto da bi pravočasno, ker se še vedno da stvar popraviti, priznala, da je nespametno za stavbo nove šole odkupiti dvoje gospodarskih pesi opij za grozovito ceno, ker je na. razpolago dovolj praznih stavbišč pe> nizki ceni, drvita v svoji strasti naprej in pošiljata okrog svoje kiniov-ce, naj bi ljudstvo preslepili, da ni nobene pomoči več. Kolikor nam je znano, je njihova zasluga, da ni prišla dotična prepoma točka pred sejo c. kr. okr. šol. sveta, kar sU* dosegla s tem, da sta poslala 15. marca t. 1. torej tri dni pred izdanjem odloka deputacijo k okr. glavarju ke4, predsedniku c kr. okr. šol. sveta. Da, celo člani dotičnega okr. šol. sveta se čudijo, kako se more taka pre-porna točka rešiti brez sejine debate; na pr. dekan Kolar in dr., in da o nji še vedeli niso. Sedaj pa najlepše! Ko je o. t. m. pri obe. seji v St. Vidu župan Anten Belec p. d. Klanfar navzočim odbornikom prebral odlok c. kr. okr. šoi. sveta glede stavbišča nove šole v &t. Vidu se je proti zgoraj navedeni točki oglasil odločen protest, soglasno so se odborniki izrekli proti temu, da bi naj se šol. občino obtežilo s takim bremenom. Pa prebrisani Klanfar jo je uganil; povedal j** namreč, da se mu je v Ljubljani pri. pristojni oblasti zagotovilo, da 4. točke navedene v odloku ne bode treb#i nikdar izpolniti. Ko ga je neki od bornik (ime na razpolago) zavrnil, da to ni mogoče, se je grozovito razjezil in upil nad njim, da če se mu ne verjame, odstopi od županstva. Da mu odborniki niso verjeli, je d<> kaz. da so vendar soglasno glasovali proti 4. točki dotičnega odloka. Kako zna Klanfar taka glasovanja prenesti v zapisnik o tem prihodnjič, danes pa vprašamo: 1. G. Anton Belec, župan v St. Vidu itd., kje ste dobili zagotovilo, da ne bode treba 4. točke odloka o stavbi nove šole v Št. Vidu nikda>-izpolniti? Odgovorite, da ne obvisi na vas senca lažnika in to kot župana pri obč. seji! 2. G. Valentin Zabret. župnik, predsednik kr. šol. sveta itd. v $1. Vidu. kdo dela z lažmi pri vprašanju in rešitvi novega šolskega stavbišča v Št. Vidu? Ali zastopniki vasi Podgore, Trate. Glince. Podutika, Dravelj in Za puž, ker branijo davke-plačcvalce bremen in hočejo šolo v središču šolske občine, ali vi, ki he-čete izkoriščati stavbišče nove šole za politiko? Odgovorite!! Parlament. Seja poslanske zbornice. — Prro branje posojilne predloge. — Prve branje službene pragmatike. — Dalmatinske železnice. — Interpelacije. V včerajšnji seji poslanske zbornice, ki je bila precej slabo obiskana, se je končalo prvo branje posojilne predloge in se je predloga izročila proračunskemu odseku; nato se je začelo prvo branje službene pragmatike. — Začetkom seje je vložil poslanec Hribar ♦predlog, naj se spremeni zakon iz leta 1868, ki določa, da so obvezana mesta, kjer so trgovske in obrtne zbornice, le-tem preskrbeti lokalitete. Dalje predlog, naj se spremeni zakon iz 1. 1896, ki določa, da so obvezane mestne občine, kjer so obrtna sodišča, preskrbeti za ta sodišča lokalitete in skrbeti za njih stvarne potrebščine. — Nato se nadaljuje prvo branje posojilne predloge. — Prvi je govoril češki soc demokrat Haberman, ki je povedal, da je njegova stranka proti predlogi. Za nJim je povnel besedo imenom »Nemške narodte zve- že* posl. Chiari, ki pravi, datoN ei ▼ prri seji sicer glasovali spremembi dnevnega reda, da pa ea iz tega ie ne da sklepati na njih stališče v merita predloge. Govornik sicer priznava važnost in nnjnost predloge, priznava tudi, da je res premalo denarja v državni blagajnici; toda, zakaj so zdaj državne blagajnice tako slabe, tega finančni minister ni povedal. Govornik zahteva v tem ozirn popolne jasnosti, kajti parlament ima pravico do popolne kontrole. Zato za zdaj »Nemška narodna zveza« še ne more zavzeti nasproti merita predloge svojega defi-nitivnega stališča, Zavzela bo stališče šele, ko bo finančni minister vse zadostno pojasnil. Če bo »Nemška narodna zveza« iz teh pojasnil finančnega ministra, ki jih bo pač podal v odseka, sprevidela, da je treba najeti posojilo 182 mil. kron, bo tudi v meritu glasovala za predlogo. — Posl. Steiner (kršč. socialec) pravi, da se zdaj pri prvem branju ne bo spuščal v podrobnejšo debato. Cela zadeva se ne sme presojati s strankarskega, temveč s splošno državnega stališča. — Rusinski poslanec Okuniewski se pritožuje zaradi zatiranja Rusinov v Galiciji. Glasoval ho proti predlogi. — Posl. Hndec (Poljak) napada posl. Stapinskega in pravi, da si vedenja tega poslanca pri glasovanju o spremembi dnevnega reda ne more drugače razlagati, kakor na ta način, da je Stapinskega parcelacijska banka dobila od države denarja. Vladi oHta, da se briga le za državne potrebe, potrebe ljudstva ji pa niso nič na srcu. Nato je sprejet konec debate, kar izzove pri čeških radikalcih velik hrup. Glavni cr^vornik za, kršč. soc. Loser, pravi, da je posojilo res potrebno. Stališče socialnih demokratov ne sloni na stvarnih, tem-ve političnih razlogih. — Glavni govornik proti, češki agrarec Vojta, nčita vladi sovražnost nasproti Čehom, akoravno so bili Čehi vedno državi zvesti in patriotični. — S tem je prvo branje posojilne predloge končano in predloga se izroči proračunskemu odseku. Sledi prvo branje službene pragmatike. — Prvi govori nemški soc. demokrat Glockl, ki izvaja, da je potrebno v zvezi s službeno pragmati-ko urediti pravno razmerje državnega učiteljstva ter uradništva in delavstva. Pozdravlja dobre določbe službene pragmatike, boji se pa. da >o samo zato tu. da bi zakrile reakcionarne določbe načrta. Govornik kritizira določbe o disciplinarnem postopanju in predvsem poskus u tesniti državljanske pravice državnih uradnikov, petieijsko in koalicijsko pravico. Soe.demokratje bodo te pravice kar najodločneje branili, in raj--i razbijejo celo službeno nragmati-ko, kot da bi pustili uničiti koalicijsko pravico državnega uradništva. Stvar zbornice bo, odstraniti iz službene pragmatike reakcionarne določbe. Razprava o služl>eni pragmati-ki se nato prekine. — Sledi razprava o nujnem predlogu posl. Bukovica o dalmatinskih železnicah. Predlagatelj nadaljuje svoj govor, ki ga je začel v prvi seji. Pravi, da je sramotno za Avstrijo, če dopusti, da Ogrska ne izpolni glede dalmatinskih železnic tega, v kar se je zavezala. Vkljub ponovnim urgencam Oflrrska še ni začela graditi določenih železničnih zvez, akoravno je termin potekel že leta 1908. Vlada naj poskrbi, da se snide v pogodbi določeno razsodišče, ki naj izreče, v koliko je ogrska vlada zanemarila svoje obveznosti glede dalmatinskih železnic. — Nato se razprava o tem nujnem predlogu prekine. Čehi so vložili interpelacijo glede zatvorit ve češkega o t roškega vrt-r-a v Poštorni. — Posl. Fresl se obra-ča proti nezadostnemu odgovoru orambnega ministra na interpelacijo glede nevzdržljivih razmer v bu-dejeviški garniziji. Predlaga debato o odgovoru ministra. Za predlog pa glasujejo samo soc. demokratje in češki radikalci; predlog je odklonjen. Prihodnja seja v torek dopoldne. Definitivna reforma opravilnika. Revizija opravilnika — tako poročajo — se ho dotikala sledečih točk: 1. Omejitev prvih branj. 2. Reforma interpelacij; interpelacije se bodo morale naznaniti in se bodo obravnavale koncem seje. 3. Omejitev dobe govorov. 4. Reforma odsekov. 5. Omejitev predmetov in obsežnosti interpelacij. 6. Določitev dni za seje in trajanje sej. 7. Pavšaliranje dijet. 8. Pooštrenje disciplinarnih sredstev. Samoobsebi se razume, da bo ta revizija opravilnika mogoča le v sporazumu z vsemi strankam L je prodlotil zbornici poročilo o predlogo glede oddaje javnih del. Odsek predlaga sledeče: 1. Takoj začeti s nameravanimi javnimi deli in vplivati v tem smislu tudi na druge pravne korporacije. 2. V pogojih za oddajo javnih del sprejeti take določbe glede delavcev, da bodo življenski pogoji domačim delavcem izboljšani. 3. Delavcem znižati železnične tarife. 4. Obrtnim oblastvom naročiti, da dovolijo čezurno delo le v nujnih slučajih. 5. Zbornici predložiti v najkrajšem času materijal glede vprašanja zavarovanja brezposelnih delavcev in podpiranja posredovanja dela in podpore brezposelnih. Poljaki in »Slovanska Enota«. »Gazeta narodowa« piše: »Par-1 amen t no zasedanje začenja.kakor že pogosto, v znamenju čeških groženj. Odkar je češka politika izgubila vsako vodilno misel, se oznanja pred vsakim parlamentnim zasedanjem iz kakega češkega tabora, da bo parlament razbit. To pot nas češke grožnje v toliko bolj kot kdaj zanimajo, ker vsebujejo napoved, da bodo Poljaki klicani na odgovor, ker se niso pustili dovolj trdno privezati v češki voziček. Posl. Udržal je smatral za potrebno izjaviti, da bo označil Poljake kot nezanesljive zaveznikeče ne bodo j »odpirali Čehov pri njih brezobzirnem napadu na vlado. Gospod Udržal si je dovolil preveč tu mora dovoliti, da se mu pove, da se to ne bo knr tal bi to ros kdaj .-ivu i.. Uopovl L držal naj ne napenja loka preveč, in naj ]*omisli, da se Poljaki komandu »Slovanske Enote« niso in ne bodo izročili z zavezanimi rokami. Podpirati jo bodo mogli le, če bo izpolnjevala pogoje, pod katerimi so ji obljubili podporo.« Balkan. Potovanje kralja Petra, Ministrski predsednik Pašič je nad uspehi kraljevega obiska v Pe-trogradu zelo zadovoljen. Rusija bo izvršila svoj stari načrt pristanišča v Reni, da bodo nastale direktne trgovske zveze med Srbijo, Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami, in bo zato tudi j>odpirala donavsko - adrijsko železnico. Sprejem kralja Petra na Turškem je bil nad vse pričakovanje sijajen. Turčija je o potrebi donavsko - adrijske železnice s trgovskega in s strategičnega stališča popolnoma u ver jena. Iz Sofije poročajo, da se bo — kot rezultat potovanja kralja Petra in kralja Ferdinanda — napravila srbsko - bolgarska carinska unija. Ruska doma. Proti Židom na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da bo -krajna desnica v dumi stavila predlog, ki bo — če bo sprejet — pripravil Zide na Ruskem ob vse pravice. Predlog prepoveduje sprejemanje Zidov v državne in privatne srednje in visoke šole. prepoveduje oddajanje zdravniških, advokatski}! in učiteljskih diplomov Zidom; prepoveduje jim pridobivati posest\a, ustanavljati tovarne in tiskarne. Ne smejo biti sprejeti v vojak« in ne smejo imeti nobene občinsk- službe. PosRuSen umor s strupom Kar smo doslej poročali o po-skušenem umoru, smo zajeli iz neuradnih virov. Z oziroun na senzacijo, ki jo je vzbudila ta stvar in ker se nam je iz policijskih krogov povedalo, da je v interesu preiskave, če je občinstvo informirano, ker bi utegnil ta in oni podati za preiskavo važnih podatkov, smo se za daljne informacije obrnili naravnost na sodišče in smo sedaj v položaju ves dogodek vsestransko razjasniti. Falsificirano pismo. Gospa Marija Hamerlitz v Logatcu je dne 4. aprila prejela pismo naslednje vsebine: Ljubljana, datum poštnega pečata 1910. Cenjena gospa! Po pošti prilagam najbolje zdravilo ravno za Vašo bolezen, za katero sem zvedel pri dr. Gregoriču ter mi je Vas nasvetoval. Vzemite vsak večer predno ss vletete 5 (pet) koščkov, jih dobro zdrobite v možnarju ter zavžite v kozarcu z vodo. Vam zajamčim, da se bodete bolje počutili in zadobili opet zadostno krvi. Vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem dr. Levičnik. To pismo je bilo 3. aprila oddano na poŠto v Ljubljani in je, kakor rečeno dospelo dne 4. anrila v roka adresatinje. Marija ITaszsrliti je starejša imovita dama hi najboljših kiogof logaške drafbe. Njen soprog, gospod Rudolf Hamerlitz, Je upokojen uradnik in posestnik. Gospa Hamerlitz je te dlje časa bolehna. Njen hišni zdravnik je primarij dr. Gre-gorič, ki pa je sedaj še dlje časa ni zdravil. Prav v zadnjem času se je gospe Hamerlitz bolezen poslabšala in zato jo je prvi hip v navedenem pismu omenjena pošiljatev zdravila jako razveselila. Kateri bolni človek bi ne bil vesel, če mu piše znan zdravnik »Vam jamčim, da se bodete bolje počutili«. A kako strašna in krvava ironija tiči v tem zatrdilu! Smrti utekla. Gospa Hamerlitz je z zdravnikom dr. Levičnikom dobro znana in je bila takoj pripravljena v smislu predpisa dr. Levičnika zavžiti pet koščkov poslanega »zdravila«. To pa je na srečo preprečil njen soprog, gospod Rudolf Hamerlitz, dasi šele po hudem odporu gospe Hamerlitz in njene petnajstletne hčerke. Obe sta namreč povdarjali napram možu, oziroma očetu, da ne gre zavračati tega zdravila, češ, dr. Levičniku, ki je dolgoleten znanec hiše, bi se gotovo zelo zamerilo, ako bi se zavrnilo zdravilo, katero je iz lastnega naeri-ba iz samepra prijateljstva poslal. Tudi sta gospa in hčerka ugovarjali, da bi zavrnitev zdravila imela na sebi neka i umazanega, kakor bi se dr. Levičniku ne hotelo plačati poslanega zdravila. Toda gospod Rudolf Hamerlitz je vstraial na svojem stališču, češ, da je bolje prva kakor zadnja zamera in je na srečo tudi zmagal, ter svoji ženi rešil živlienje. Ovadba. Gospod Hamerlitz je pis^l dr. Levičniku pismo, v katerem sc mu presrčno zahvaljuje za njegovo izredno skrb in sočutje za zdravje njegove žene, pristavlja pa ,da se žena sedaj prav dobro počuti in da ne rabi zdravila in da mu vsled tega tudi zdravilo vrača. Gospod Hamerlitz je zajedno naročil logaški pošti, da naj dotični poštni paket odpo£iljaicu vrne. Dne 7. aprila pa je g. Rudolf Hamerlitz dobil od dr. Levičnika pismo, v katerem ta naznanja, da z dr. Gregoričem nikdar ni govoril o gospe Hamerlitz in da ji ni nikdar I »osi al nobenega zdravila. Obenem je prosil pojasnila v tej misterijozni zadevi. Gosp. Hamerlitz je potem poslal dr. Levičniku prepis zgoraj priobče-nega pisma, na kar je dr. Levičnik takoj napravil ovadbo pri državnem pravd ništvu. Oprema poštne pošiljat ve. Sodišče je omenjeno poštno pošiljatev takoj zaseglo. Ta pošiljatev je bila zavita najprej v bel pisemski papir in pa z vrvico prevezana ter zapečatena s karakterističnim pečatom. Pečat predstavila križ, a najbrže je bil narejen z nalašč za ta namen pripravljenim lesenim pečatnikom. Na tem papirju je bil zapisan naslov v slovenskem jeziku in z lepo pisavo, ki kaže izpisane poteze ženskega značaja. Pod belim ovitkom je bila kar-tonastna sklopna škatljica. Na kartonu je utisnjena firma »Brehmer & Co. Wien V. Matzleinsdorferstrasse Nr. 2.« Na tej škatljici je precej velika vinjeta z modrim robom in na vinjeti je zapisan zopet naslov g. Marije Hamerlitz, Logatec, toda z drugo pisavo, kakor zunanji naslov. V škafi ji je bilo potem najprej 36 bolj ozkih pasov svilenega rapir-ja rdeče, modre in rumene barve. Pod temi omoti je bilo čutiti nekaj trdega, to pa je bilo predvsem še enkrat zavito v bel pisemski papir, ki je bil zalepljen z dvema vinjetama. Pod tem belim papirjem je bil še en pas modrega papirja, na kar se je prikazala steklenica, napolnjena do vrha z rdečkastimi pastilami v rbliki drobnega, podolgastega fižola. Zaprta je bila gteklenica z zamaskom in pergament papirjem in se nahaja na steklenici vinjeta z napisom »5 koščkov vsak večer«. Pisava na steklenici je ista, kakor na zaklopni škatljici, d oči m kaže poštna spremnica, s katero je bila ta pošiljatev odposlana, iste poteze, kakor naslovna prvem belem ovitku, toda piscu ali pisalki se je pri pisanju poštne spremnice ali močno roka tresla, ali pa je pisal naslov na kakem nepri-kladnem mestu. Iz teh posamiČnosti izhaja, da je odpošiljatelj strupa zelo pazil, da bi zavil strup tako, kakor zavijajo v lekarnah zdravila, kadar jih pošljejo po poŠti in dalje je očitno, da sta na naslovih in na spremnici dve pisavi. de isti dan je sodišče konstatiralo, da je ta pošiljatev strupen preparat, kakršno je agent tvrdke Sieg-mund Hersog v Poiunn, H. Gluck, lani poleti in pa pred novim letom prodajal v Ljubljani pri različnih ljubljanskih lekarnarjih, drogistih fa spsosrktih. Hsčena tvrdka, ki si daje tnačaj tamičsvsga laboratorija, imenuje te preparate Kreatoi preparata, Kakor ss je doslej dognalo, je ta agent razpečal te svoje preparate v eni lekarni in v dveh špecerijskih trgovinah. Najbrže ima pa še cela vrsta drugih špecerijskih trgovcev te preparate v zalogi. Agent je svoje preparate obesil tem tvrdkam z lažnjivo pretvezo, da niso strupeni in da za njih prodajo ne velja ministrska naredba z dne 21. aprila 1876 drž. zak. št. 60 o prodaji in razpeča-vanju strupa in strupenih preparatov. Vinjeta pri teh kreatoi preparatih požunske firme Sicgmund Her-zog ima napis »Kreatoi Mansegift Praparat« in je na vinjeti običajna mrtvaška glava, oznanjujoča strup. Na pošiljatvi, ki je bila poslana gospe Hamerlitz, pa je bila ta vinjeta odprana. Na podlagi provizoričnega mnenja kemičnoforenzičnega instituta v Gradcu stoji že danes, da se nahaja v tem preparatu ogljikokisli baryt^ ki ga je smatrati kot za človeka jako nevaren strup. Če se pomisli, da je gospa Hamerlitz bolehna in da ji je odpošilja lec predpisal kar pet koščkov, si je lahko predstavljati, kako bi bil učinkoval ta strup. Zasledovanje storilca« — Občinstvo naj pomaga« Na podlagi poštnosprejemne knjige je dokazano, da je bil strup v zgoraj popisanem omotu oddan pri ljubljanskem poštnem uradu I. dne 3. aprila dopoldne med 1/410. in V2IO. uro. Sodišču je sicer že znana cela vrsta oseb, ki so bile ob tem času na pošti, vendar je v interesu stvari, da se občinstvo samo zavzame za to \azno zadevo in da se torej vse tiste osebe, ki so se v tem času nahajale na pošti ali v bližini poŠte, zglase pri preiskovalnem sodniku. Preiskavo vodi sodnik gospod dr. Mirko vitez Graselli. Domnevati je, da se je odpoši-ljalec pred oddajo pošiljatve nahajal morda v bližnji kavarni »Pri slonu« ali v ondotni rstavraciji, ali v restavraciji »Pri Maliču«, ali v kaki bližnji trafiki, ali prodajalni, in bi ljudje, ki so se takrat tam okoli kje mudili, utegnili dati važna pojas* nila. Osebni popos tistega, ki je oddal pošiljatev, je že znan. Dve različni priči, ki nista med seboj v nikaki zvezi, sta neodvisno druga od druge popisali dotično osebo skoro enako. Obe priči pravita, da je bil odpošilja lec star kakih 25 do 30 let, da je srednje velikosti, srednje močan, da je belega obraza, ima srednjemočne brke in je ostrižen tako, da dela glava zelo svetel ali gol vtisk. Bil je dobro oblečen in imel na glavi polci-linder, torej črn trd klobuk. Po trditvi ene priče je imel odpošiljalec na sebi črno salonsko suknjo, po trditvi druge priče* pa črn površnik. Važen indici pri preiskavi so poleg različnih pisav predvsem zgoraj popisani omoti, v katere je storilec svojo pošiljatev ovil, hoteč, kakor rečeno, napraviti na sprejemnico vtisk, da dobiva pošiljatev iz kake lekarne ali drogerije, koder se posveča embalaži precejšnja pozornost. Po zaslugi policijskega kancelista g. Toplikarja, ki ves čas neutrudno zasleduje vse faze te preiskave, se je posrečilo, dobiti marsikatere zanimive podrobnosti, ki utegnejo sčasoma zadobiti posebno važnost. Osobito glede teh omotov se opozarja občinstvo na morebitno sodelovanje in pripomnimo, da se bodo ti omoti, Čim ne bodo več potrebni v uradu, primerno razstavili, a tudi pisave so vsak čas na vpogled pri preiskovalnem sodniku. Preiskava je glede omotov že dognala pozitiven uspeh, da je namreč skoro gotovo, da je ženska roka sodelovala pri napravi omota. Kdo je storilec? Kar se tiče storilca oziroma sto-rftke, se danes še absolutno ničesar pozitivnega ne more trditi. Prizadeti niso doslej sodišču pokazali še nobenega sledu. Vrše se pa tozadevno seveda intenzivne poizvedbe in kolikor smo izvedeli, ne samo v Ljubljani. O morebitnem uspehu poizvedb, bomo občinstvo obveščali v kolikor nam bo to sodišče z ozirom na preiskavo dovolilo. Mišji strup — kreatoi. Tvrdka Herzog Zsigmond v Po-žunu raSBOŠilja svoje kreatoi-prepa-rate v zabojih po 50 in 100 steklenic. Steklenice so zaprte z zamaskom in pergamentnim omotom ter imajo običajno tovarniško etiketo z napisom Kreatoi - Mansegift in vporab-nim navodilom. Za prodajo na drobno dobavlja tvrdka rdeče pestile, v steklenicah za prodajo na debelo pa prodaja svoje kreatoi - preparate v velikih kartonih po pol kilograma. Barisjn - preparati. Is strokovnih krogov smo dobili sledečo informacijo: Glavna sestavina kreatoi - preparata je barijev karbonat, ki je s moko in lepilom zvaljan v podolga. ste pastile v obliki drobnega fižola. Barijev karbonat spada k skupini barijevih soli, ki se dele v raztopi j ive in neraztopljive. Vse raz-topljive barijeve soli so zelo strupene; neraztopljivi barijev karbonat se pretvarja v želodcu v barijev klorid in učinkuje potem toksično, ter povzroča huda zastrupljeni a. Znaki zastrupi jenja so poveča-nje bitja žile; po velikih dozah —-smrtna doza za človeka je 0.2 g -nastopi že po par urah srčna parali za in smrt. Pri dalj časa trajajočem procesu, se pojavljajo hude bolečin* v črevesih, diarrhoea s krvnim zn, čajem, v urinu se pojavi beljakovin, in sploh vsi simptomi toksičnega obolenja ledic.Vrhu tega nastopa t\ di nervozno tresenje in parcijeln ohromelost; tudi v tem stadiju na-stopi lahko smrt vsled srčne kapi. Kronično zastrupljenje z bar: jem, ki nastopi, ako se zavživa strm. dalj časa v malih dozah, povzroča dispepsijo, splošno shujšan je in oslabelost vsega prebavnega aparata. Dnevne vesti, -j- Občinski svet ima v tort dne 19. aprila 1910 ob šestih pop« dne v mestni dvorani izredno sejo v temle dnevnim redom: Personalu ga in pravnega odseka poročila: 1. n dopisu županovem o peticiji dežel n* ga stolnega mesta Lvova glede opr stitve občin od dolžnosti priskrbova-nja uradnih prostorov in uradni, potrebščin za c. kr. obrtna sodišča, 2. o dopisu županovem o peticiji deželnega stolnega mesta Gradca glede oprostitve občin, v katerih iniaj' sedež »Trgovsko obrtne zbornice«, od dolžnosti preskrbi jevanja uradni! prostorov za te zbornice; 3. o dopis* županovem glede delegacije občir skega sveta deželnega stolnega m* sta Ljubljane k slavnostim spomhu bitke pri Grun\valdu v Krakovem: 4. o prošnji Franca Šebra za podeli tev meščanstva deželnega stolnega mesta Ljubljane. Finančnega od*f ka poročilo o prošnji »Narodne de lavske organizacije« za prispevek mestne občine za priredbo vajenski strokovnih tečajev. Finančnega in stavbnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede izposlovanja potrebnega kredita za regulacijo Martinove ceste; 2. o dopisu županovem glede izposlovanja potrebnega kredita za podaljšanje Orlove ulicr do Ižanske ce-ste; 3. o dopisu županovem glede izposlovanja kredita za zgradbo cestnih kanalov v Gradišču in v Ciril - Metodovi ulici; 4. o dopisu županovem glede izposlovanja potrebnega kredita za nekatere po prave v mestni topničarski vojašii ci; 5. o dopisu županovem glede prispevka mestne občine ljubljanske k troškom za zgradbo novega šentja-kobskega mostu čez Ljubljanico. Stavbnega odseka poročilo glede od daje mizarskih del in okovja pri zgradbi poslopja c. kr. državne obrne šole v Ljubljani. Policijskega odseka poročila: 1. o dopisu župan o vem glede ustanovitve mestne bolniške blagajnice za posle; 2. o pri zivu tvrdke Krcgar & Seljak pr odloku mestnega magistrata gk-i nameravanih reklamnih napisov pc mestnem tlaku; 3. o poslovanju gasilnega in reševalnega društva v I. četrtletju 1910. Šolskega odseka poročali: 1. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede nameravane IV. mestne slovenske deške ljudske šole v kolizejskeni okraju v Ljubljani: -• o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede izposlovanja dodatnega kredita za razne dotacije mestnih ljudskih šol mesto dosedanje dotacije kranjske hranilnice. Na dnevnem redu tajne seje so te-le točke: Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o dopisu županovem gled stalnega nameščenja nekaterih policijskih stražnikov po dovršenem stražniškem izpitu; 2. o dopisu župd novem glede oddaje razpisane službe mestnega policijskega stražniškega nadzornika. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne koncesije. + Poraz »Slovanske Enote«. V četrtek je »Slovanska Enota« v državnem zboru doživela občuten p?-raz. Na prvo mesto dnevnega reda y bil postavljen vladni načrt o najetju 182 milijonskega posojila, V poslan skih krogih se govori, da se je to zgodilo na željo krone, ki da se je hotela prepričati, če ima vlada večino brez »Slovanske Enote« ali če je nima. Proti temu, da je prišla posojilna predloga kot prva točka na dnevni red je brzojavno protestiral poslanec Udržal in tudi poslanec dr. Su-steršic je zaradi tega napovedoval hoj. Kakor drugi slovanski listi tudi mi nismo hoteli »Slovanski Enoti-delati nobenih težav in smo zastopali njeno mnenje, dasi smo imeli svoje pomisleke. Tudi pri nekaterih slo; vanskih strankah so vladali veliki pomisleki proti Udržal - Susteršiče vi taktiki. Nekatere stranke »Slo vanske Enote« namreč «Zveza južnih Slovanov«, potem češki realisti* češka katoliška stranka in mladoče ški klub so bili proti temu, da se predlaga sprememba dne t sega reda. Sprevideli so, da gre »Slovanska Enota- v bitko, o kateri se je že naprej vedelo, da bode izgubljena, da ravna torej »Slovanska Enota« proti vsem pravilom sdrave strategije in se izpostavlja sigurnemu porazu« Zato bi bili najraje dosegli, da bi se bil dnevni red pustil tak, kakršen je bil, da torej »Slovanska Enota« sploh ne bi bila šla v boj proti dnevnemu redu. Rečene stranke so se zavzemale za tako postopanje tudi še zaradi tega, ker so vedele, da bo poraz, ki ga je pričakovati, popolnoma pokvaril in izbrisal vtis lepe zmage, ki jo je izvojevala »Slovanska Enota« preti velikonočnimi počitnicami. Toda te stranke niso mogle prepričati »Slovanske Enote«, ki jo sedaj vodita Udržal in Šusteršič — previdni dr. Kramaf je bržkone namenoma ostal v Florenci, ker si ni hotel prstov opeči in dosegle so samo toliko, da »Slovanska Enota« ni sama prepustila ta predlog socijalnim demokratom, kar pa je več ali manj samo formalnost, kajti »Slovanska K nota je po krivdi Udržala in Šu-ster^iča solidarno s socijalnim! demokrati šla v boj in je bila solidarno ž njimi poražena. Tudi optimisti na vladni strani niso računali na tako zmago, kakor so jo dosegli. Sodili so, da bodo imeli 15 do 20 glasov večine, a zmagala je vlada z 259 proti 219 £iiasom. torej z večino 40 glasov. Mada iu Nemci triumfirajo. Ponosno kličejo nemški listi, da jc večina parlamenta na njihovi strani. Kaj bo posledica tega glasovanja in te-ca eklatantnega poraza, ki je s soci- :iinii demokrati vred zadel »Slo- lsko Enoto« : Pred v>em to, da je rekonstrukcija ministrstva pokopana za dolgo časa, da torej ostane sedanji, Slovanom, speci >Hnn Čehom in Slovencem nasprotni sistem tor tia i,o z vso silo delovalo proti Slova-noim Slovenci, kot najslabši meti SI ovani. bomo to najhuje občutili, nasprotno pa bodo Italijani, ki so zmago odločili na korist vlade, dobi- koncesijo za koncesijo. Kakor je videt i iz >^N. Fr. Pr.« se Nemci že pripravljajo, da bodo prezentirali vladi svoje račune, ki bodo obstojali v tem, da se bodo v slovenskih kralji j in bolj nameščali nemški uradniki in da bo ves državni aparat postavljen v službo nemstva. Poraz, ki je po krivdi T držala in Su-stersiča zadel »Slovansko Enoto« je strahovit, po konsekven-imreč, ki jih raorj imeti. Slo-venski poslanci iz Zveze južnih Slovanov« so z drugimi strankami vred, ki so bile proti provociranju tc bilke uklonili dolžnosti solidarnosti disciplini, a so centre cotur irlaso-- -Udarno z drugimi poslanci renske Enote«. Toliko za danes, e}javnost informirana o izgubljeni bkki. več bo pa že še prilika povedati. Mestni župnik Ivan Renier \ Krškem je v Slovencu« imel predrzno čelo objaviti naslednji poziv: >* Poz i vijem dopisnika, kateri je v Slov. Aarodu« skrivnostno m mig s val o dogodkih, ki so se baje godili keni mestnem župnišču ob Salo h ■ sodiiijskem preiskovanju, katero hoče »zasledovati z največjo -tjo«, da pove javnosti izid • jsk-'.ra postopanja, sicer n ostane širokousten obreko valeč.« Ta poziv župnika Renierja se na- :*ša na notico, v kateri je bilo pove-•. da je neki Iree. ki je dlje časa val v nekem mestnem župni-dal povod, da se je zala kazenska preiskava zaradi hudodelstva zoper nravnost. Iz poziva < Renierja je videti, da je bil i ^am zapleten v to preiskavo. Izid preiskave nam žal še ni znan. jti obravnave ni bilo, uradni spisi pa nam niso pristopni. Pripravljeni si pa drage volj** ustreči pozivu župnika Renierja in prosimo ga, h'o posije p i (lastilo, da no pregledati sodne akte, in po-iii bomo vse, kar more javnost nimati, navedli vse, česar je bil obdolžen, kaj ^o povedale in kaj je sodišrV ukrenilo. Zup- • je lahko prepričan, da bo : nami eč k< mo lagovoljen. — Občinski odbor idrijski je nil v svoji zadnji seji dne 31. pr. se vloži pritožba na upravno proti popolnoma nezakonite-iu postopanju deželnega odbora v ■i prezjdavanja občinskega po-opja 509. t', kr. katehet Oswald je po nalogu klerikalne gospode ri ri«-zelnein odboru v Ljubljani i! pritožbo proti sklepu obČin-lzr odbora. Sedaj se pričakuje z tovostjo, da deželni odl>or razve-i sklep občinskega odbora, s kani se je sklenila pritožba na •»pravno sodišče. Ena nezakonitost ■ e ali manj, če jih je že toliko! Naj-r* bi pse bilo. da deželni odbor v I i mogočnosti razpusti naravnost ur »ravno sodišče in sploh vse instan-ce, pri katerih more občina iskati ;.vir-e. Potenj, šele bo lahko nemoteno nganjal deželni odbor svoje orgije z napredno idrijsko občino. 0-wald še le je izdal skrivnost odloka deželnega odbora, kdo so tiste ki mm t*> ...____, wt občinski odbor v celoti, ampak osa odborniki, ki so ss pri znani občinski seji, katere se je udeležil tudi sa-stopnik deželnega odbora, isrekli solidarnimi z županstvom.« Zakaj je vendar deželni odbor naslovil svoj zloglasni in protipostavni ferman na županstvo in ne na dotične odbornike! Županstvo je torej povsem opravičeno k tožbi na upravno sodišče! In je čisto prav, da se tudi na Dunaju dozna, kako klerikalna gospoda pri deželnem odboru kranjskem tepta zakone. Deželni odbor je prav tako zavezan spoštovati in se ravnati po obstoječih zakonih, ko vsaka druga avtonomna oblast. Dolžnost vlade pa je, da čuje nad tem, da se respektirajo zakoni. Prav zato pa se nam vsiljuje vprašanje, ali je deželnemu vladnemu predsedstvu /nuno, kako ne postavno preganja deželni odbor napredno idrijsko občino. In če mu je znano, zakaj ne stori konca temu upravnemu škandalu! Ali hoče biti c. kr. vlada soodgovorna za vse neštete nepostavnosti, ki jih brez vsakega najmanjšega razloga in povoda, vprizarja deželni odbor nad ubogo idrijsko občino. Z obsodbo deželnega odbora bo obsojena tudi c. kr. deželna vlada. -f- Dopolnilne dežel nozborske volitve na Goriškem. Klerikalcem ,ie predla strašno huda glede kandidaturo za trge in mesta. Povsod i so iskali (»koli in prosili, pa nikdo ni hotel sprejeli dvomljive časti klerikalnega kandidata. Slednjič so našli župana v Sv. Križu na Vipavskem Tomaža Mrevljeta, kateremu se ne morejo prečuditi, kako da se je izpostavil za kandidata klerikalcev, ko vender vidi, da ga rabijo le za veliko silo. — Zrj veleposestvo je že sestavil ur. Gregorčie svoje ii»to. Pra-\ i. da je kompromisna, ker je utak-nil v njo enega onih. katere je bil ven vrgel iz deželnega zbora v sloveči seji 27. decembra lanskega leta. Gregorčičeva lista to pot ne dobi toliko glasov kot zadnjič. Volitev iz veleposestva se bo vršila prihodnjo soboto 2;». t. m. dopoldne. ~T~ Goriški »novostrujarji« prirejajo shode, na katerih rentačijo proti nameravanemu državnemu davku na vino pa šele sedaj, ko je že skoro gotovo, da ne pride do takega davka. Nastopajo skrajno dema-gogično, končno pa delajo velikansko reklamo za svoj list »Novi čas«, ki je naperjen proti Gregorčičevima listoma Gorica« in »Primorski List«. Take shode so imeli v Kion-bergu pri Goriei in pri Eebku. No-v ost ru jar je m se j« pridružil tudi poslanec Fon. Med novost rujarskirn />Novim časom« in listoma starih klerikalcev nastajajo že javni spori. — Župana v liovcu na Goriškem je tožil občinski bovški zdravnik dr. Fiirth radi žaljenja časti. Fiirtha je župan g. A. A. Mlekuš odpustil. Ta si je pritožil radi tega pri zdravniški zbornici, katera j«« zahtevala od Fiirtha. da mora g. Mlekuža tožiti, i -.i fra. je res tožil in v Korminu je bil g. župan oi.-<.i»n na 8 dni zapora, ali pri okrožnem sodišču v Gorici popolnoma oproščen. Gregorčičeva Gorica« je bila začela ž«' cel boj oroli županu Mlekužu ter je stala na -♦rani krščenega Žida dr. Fiirtha. Sedaj s ■ ,blamirala s Fiirthom vred. — Blamaža dr. Henkovica Klerikalec hoče imeti povsod svo.i nos. t e kljub vsi svoji vsiljivosti r more do kake stvari, tedaj je užaljen njegov katoliški ponos. V Br žicah se je svoj čas ustanovil konzoi ij, ki je imel vse potrebno ukrenili za gradnjo nameravane železniške proge Rogatec - Brežice - Rudolf ovo. V ta odbor so bili izvoljeni Nemci, nomškutarji, napredni in klerikalni Si o vene i. l>r. Bonkovič pa, ki hoče povsod zvoniti na veliki zvon, je bil popolnoma prezrt. Nihče se ni spomnil nanj, niti klerikalni župani, niti klerikalni načelniki okrajnih zasto-pov. Dr. Benkovič je bil grozno užaljen. Lansko leto je sestavil letak, v katerem je naznanil ustanovitev novega železniškega odseka ter ob-i h m pozival interesente, naj takoj ustavijo svoje sodelovanje pri starem odboru, kateremu naj tudi ničesar več ne prispevajo. Stari odbor je Benkoviču odgovoril s proti letaki »m, v katerem se govori med drugim tudi o politični hujskanji, o političnem hujskaču in o osebni čast i -lakomonsti. Dr. Benkovič je smatral to za razžaljenje svoje častitljive osebe. Sestavil je obširsjp tožbo proti železniškemu od bom v Brežicah ter predlagal, da se določi za razsojo te zadeve e. kr. okrožno kot porotno sodišče v Novem mestu. Nad sodišče v Gradcu pa je ogromno Benkoviče-vo tožbo dalo — ad aeta. -f- »Deutsches Vereinshaea« hočejo zidati v Ptuju in beračijo v ta namen križem sveta in celo med Slovenci. Sicer že imajo tam svojo hišo, pa jim je prestara in pretesna in zato jo hočejo razširiti in preži da-ti na tuje stroške. V oklicu, ki ga razpošiljajo na »Werte Volksge-noasen«, pravijo, da so otočić na slovenskem ozemlju in da jih je ss- ▼ »stav Prod štirimi Isti so zmagali pri volitvah v imenovano bolniško blagajno socialisti proti do tedaj vladajoči laški liberalni stranki. Slovenci se takrat volitve niso udeležili, ker so upali, da bo socialno demokratična stranka pravična tudi napram slovenskim delavcem. Ker so se pa Slovenci zopet enkrat kruto varali v socialnih demokratih« ki postopajo s slovenskim delavcem v mnogih slučajih še slabše kot so postopali laški liberalci, zato postavijo pri letošnjih volitvah slovenski delavci svoje lastne kandidate. V ta namen sklicuje tržaška Narodna delavska organizacija za jutri dva javna shoda in sicer v Bojanu in na Opčinah. -f- Iz šolske službe. Ker je učiteljica Marija Bučar izstopila iz šolske službe, pride na njeno mesto v Belo Cerkev prov. učiteljica Julija Komar. Prov. učiteljica na Selu je postala dosedanja suplentinja Ivana Logar. Bivša suplentinja Ivana Mun-da je nastavljena od 1. maja 1910 za prov. učiteljico na Premu. — Jorjevanje na Ljubljanskem gradu prihodnjo nedeljo t. j. 24. t. m., bo letos nekaj posebnega. Kakor smo že zadnjič naznanili, priredita v prid naši šolski družbi njeni šentpe-terska in šentjakobsko - trnovska podružnica to jurjevanje. Šentjakobsko - trnovska podružnica hoče biti vredna sestra svoje šentpeterske tova rišice, zato veselična odbora tekmujeta med seboj v pripravah, ki so \ečinorna že vse končane. Za danes naj omenimo, da bo obširno grajsko dvorišče lepo okrašeno z narodnimi zastavami, vsakovrstni »štanti« se bodo vrstili krog in krog, v njih se bo pa točila izborna kapljica, ki j«, je Bog dal, izvrstno slovansko pivo, ki so je zvarili bratje Cehi, dobil boš n^igrizek kuhan in pečen, kadil boš lahko kot Turek in še veliko, veliko drugega lepega boš dobil, če boš le nekoliko zaveden in zavzet za Ciril-Metodovo družbo. Omeniti je pa takoj, da ne bomo nikogar prav nič odirali in bodo vse cene tako zmerne kot v prav solidnih gostilnah in prodajalnah. Tudj vstopnine ne bo nobene, le če bo kdo hotel kaj dati. V vseh šotorih bodo prodajale naše požrtvovalne rodoljubne gospe in gospodične šentneterske ter šentjakobske in trnovske, ki jim je slovenska deca ob naših jezikovnih mejah nad vse pri srcu. Poudarjati je, da bosta obe podružnici prodajali samo dobro blago. Zlasti omenjamo tukaj slav-noznano M rakovo lvino, ki ga bo točila šentjakobsko - trnovska podružnica. Ime mu je »Stari Rimljan« in kakor prirtovedujejo dobri poznavalci vinske kapljice, to vino kar samo »doli teče«. Ravno tako bo tudi šent-poterska podružnica prodajala tako rtijačo. da se bo sree kar smejalo pri pogledu in okusu. 2e z ozirom na povedano sledi, da je jutri, v nedeljo, teden Ljubljanski grad zbirališče vseh zavednih Slovencev in Slovenk iz Ljubljane in okolice in splošna deviza ta dan naj bo: Vsi na jurjevanje na Ljubljanskem gradu! —Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fran Toporiš, okr. sodn. v Kostanjevici znesek 10 K mesto venca svojemu sošolcu + A. Medvedu h kamnu »Pevski klub v Ribnici.« — »Slovenska Matica«. Pri sinoćnji od borov i seji »Slov. Matice« je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo s prof. dr. Fr. Ilešičem na čelu. — Koncert »Glasbene Matice« v torek, dne 19. t. m. Odl>or »Glasl>ene Matice« prosi slavno občinstvo, ki namerava poseliti koncert, da si blagovoli sedeže in vstopnice prej osigurati, lahko tudi pismenim potom. Zanimanje za koncert je namreč zo-jjet veliko in marsikateri bi pri blagajni ne dobil priljubljenega mu prostora. Gospod dvomi operni pevec Jul. Betetto se bo odlikoval z novimi, zelo efektnimi točkami. Gospo Costa-peraria - De v pa itak že več let nismo čuli v Ljubljani. Priljubljena domača koncertna pevka bo pela pesmi domaČih skladeteljev Lajovica, Adamiča in Deva. — Predavanje v umetn. paviljonu R. Jakopiča. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. P. Zmitka: o pomenu um. uazetav sploh, posebno sedajne, ki se vrši jutri v nedeljo ob 11. dopoldne v paviljonu R. Jakopiča. — Predavanje »Akademije«, ki bi se imelo danes vršiti v »Mestnem domu«, se preloži na prihodnji teden. — Jutri v »Narodni dom« na družinski večer Vajenske skupine N. D. O. to bodi deviza vsega rodoljubnega občinstva ljubljanskega, ki hoče s svojo udeležbo gmotno in materi jelno podpreti našo nadebudno mladino. — Na sporedu je tretjič in zadnjič velepriljnbljena narodna igra »Divji lovec« v IV. dejanjih. Tudi več drugih točk ss bo proisvajalo. — Sodeloval bo tudi no? N. D. a Vstopnina m vinarjev; vrsi se pri pogrnjenih mizah. Po predstavi bo prosta zabava. — Upamo in pričakujemo • stra- ga ionstva In delavstva največje udeležba. Pokadimo s dajanji, da vemo kaj je sa nas N. D. O., pokažimo, da ljubimo našo mladino, iz katere hočemo vzgojiti tudi res moše-delav-ce, ki bodo znali upoštevati vašo naklonjenost. — Torej jutri v »Narodni dom«. — Začetek ob pol osmi uri. — Zabavni večer. Kakor smo že poročali priredi slov. trg. društve »Merkur« v soboto, dne 16. t. m. oh 9. uri v Švicariji zabavni večer pri katerem bode poleg popolnega društvenega pevskega zbora sodeloval tudi oddelek »Slovenske Filharmonije«. G. člane in slavno občinstvo vabimo, da se istega mnogoštevilno udeleži. — Vstopnina prosta. — Družinski večer priredijo dne 23. t. m. v areni »Narodnega doma« zavedni rodoljubi. Ves čisti dobiček je namenjen »jubilejnemu daru slovenske mladine«. Na sporedu sta igri: »Vdova in vdovec« in »Bratranec«. Po predstavi ples. Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 60 vin. Kdor se hoče dobro zabavati ter pri tem darovati nekaj vinarjev naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda«, naj pride dne 23. t. m. v »Narodni dom«. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svoj izredni občni zbor v četrtek dne 28. aprila ob pol 7. zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Dnevni red: .1 Naznanila predsedstva. 2. Volitve po novo odobrenih pravilih: a) predsednika, b) 10 članov odbora, c) 2 računskih preglednikov. 3. Samostojni predlogi članov. (Glej § 18. drušvenih pravil.) — Društvo godbenikov za Ljubljanski okraj ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 20. t. m. ob 5. popoldne v restavracij] »Perles«. »Pa mi jo žingamo, pa mi jo žagamo . ..« V Št. Vidu nad Ljubljano je bila one dni birma. Cerkvena slavnost se je slovesno izvršila in duhovni gospodje s škofom na čelu so se menda kar oddahnili, ko se ni bilo več treba dostojanstveno in imenitno držati. Kakor je že tradieijo-nalno, sestoja birma vedno iz dveh delov: iz cerkvene slovesnosti in iz pojedine v farovžu. Slovesnost je bila imenitna in pojedina je bila tudi imenitna. Pa tudi vesela je bila. Milostivi so bili jako milostivi, prav domači so bili, prav nič »firštovski«. Še tisto so povedali, kako so kot le-menatar glavo v peč vtaknili, kadar so cigarete kadili. In kadar milostivi to povedo, takrat so vedno dobre volje. In ker so bili milostivi dobre volje, se tudi drugi gospodje niso ženi ral i. Tako je postalo veselo v družbi, zelo veselo. Vladalo je tisto razpoloženje, ko bi tudi resnobna duhovska najraje zapela. Saj tiste »Pa mi jo žingamo, pa mi jo žagamo ...« ni bilo slišati, a razpoloženje je bilo tako. To se je poznalo na tistem duhovnem gospodu, ki je zapustil rdečega obraza in težkih nog veselo družbo in jo je krenil na Šmarno goro, da bi tam ali tolažil ali v sv. olje del ondotnega gospoda. Po ravnem je še šlo, težko pač, a šlo je. Toda — v hrib! To je bilo težje. Silil in silil se je gospod, boril se je proti vinskim duhovom ali premagati jih ni mogel. Na potu je omagal. Samo toliko moči je še imel, da je pritrkljal za neki grm in tam je obležal. Dva moža sta ga našla popolnoma nezavestnega. Ni ga bilo prebudili. Moža sta sicer videla, da je gospod pijan, a bila sta usmiljenega srca. Naložila sta si gospoda in ga nesla na Šmarno goro in ga tam položila za peč. Tam je gospod spal, dolgo spal, a kdaj se je prebudil, tega nobena povestnica ne pove... Mi pa smo ta dogodek zabeležili, da vidi javnost, s kako pravico klerikalni listi vedno pisarijo o liberalnem pijančevanju. Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Sedaj pa res ne vemo, kam naj bi se obrnili in kje je še kaka oblast, ki ima več besede, kakor škofijski ordinarijat. Ta ordinarijat neče vstreči ljudski želji, splošni želji vseh fara nov. Klerikalci vedno govore o ljudskih pravicah, a ljudstvo še toliko moči in veljave nima, da bi moglo doseči odstranitev takega »božjega namestnika« kakor je Anton Kocjančič v Mirni. Škofijski ordinarijat torej neče vstreči ljudski želji in prošnji, da bi vendar že kam drugam porinilo neslanega Antona Kocjančiča, ki ga že noben človek v fari ne more več videti. Kocjančič je vsled tega vse bolj neznosen. Dne 10. t. m. je na leci tako razsajal, da je vsak pameten Človek videl, kam da spada. Časih se je še kaka božja beseda z lece slišala, sedaj pa se sliši samo psovanje prokletih liberalcev in prepovedovanje naprednih časopisov. In kake urnebesne oslarije morajo ljudje časih poslušati. Tako je Kocjančič pravil, da kopljejo med severno in med južno Ameriko prekop Panama, ki bo ▼sijal toliko in toliko sto milijonov in pri tem besno tolkel ob leoo, osi, kdo je toga kriv — samo liberalci Menda bi človek še farovški kravi iitisti dušnemu pastirju Kocjančiču. Samo radovedni smo« kaj voha Kocjančič po Ameriki. — Ali mu je sam zlodej kaj telegrafiral, ali mu je Obojev. Miha sporočil, naj pride tja. Če poj-de, mu kličejo mirenski liberalci: Bog daj srečno rajžo zastonj! Z vlaka je padel zidarski pomočnik France Brglez. Dne 5. aprila se je vozil po dolenjski železnici proti Zatičini. Gledal je pokrit skozi okno, tako da mu je odneslo klobuk pri Zgornji Dragi med Višnjo goro in Zatičino. Hitel je na ploščad gledat za klobukom, pa mu je spodrsnilo, ko je vlak ravno zavil v ovinku, in je padel ob vlak, ki pa ga ni povozil, vendar je Brglez težko ranjen. Prepeljali so ga v Kandijo v bolnico. Nesreča v rodbini. Janez Kav* šek, posest, v Smolenji vasi pri Novem mestu, je zbolel za pljučnico 31. marca, dne 5. aprila pa je bil že mrtev. Pokopali so ga 8. aprila. Takoj drugi dan je šla vdova Neža Kavšek na njivo, pustivši doma tri otroke v starosti od 1—7 let, v nadzorstvu pestunje lOletne deklice. Miha Kavšek, ki je bil 6 let star, je plezal po težki trugi za pesek, ki je bila prislonjena k podovi steni. Kar se truga prevrne na dečka in ga ubije. Živel je sicer še nekoliko ur, do zavesti pa ni prišel več. Ko je prišla zvečer dečkova mati domov in izvedela grozno novico, je zblaznela. Prememba posesti. Pintarjevo hišo v Kandiji je kupil župan Josip Zurc za 30.000 K, ono na Loki pa Josip Windischer, mesar v Kandiji, ki je kupil tudi od gospe Perko hišo, kjer je na postaji »Restavracija pri železnici«, za 80.000 K. Ubil se je pri Črmošnjicah pri Novem mestu mestni delavec Aužin. ki je bil božjasten in je vrhu tega rad mnogo pil. Aužin je bil pri zadnjih tukajšnjih demonstracijah med drugimi demonstranti nekaj časa zaprt. Zdaj pa le ni dočakal, da bi bila postala obsodba okrajnega glavarstva pravomoćna. Belokranjska železnica bi morala glasom državne pogodbe med obema državnima polovicama že 1. oktobra letos steči, a kaj bo iz nje ? Podrobni načrti se sicer delajo odkar je potrjena proga skozi Smukov tunel na Črnomelj in od tod na Metliko, toda inženirje pošiljajo drugega za drugim stran. To dejstvo in okolnost, da se na Hrvaškem od Metlike naprej nič ne gradi te proge, je dokaz, da bo izdelovanje podrobnih načrtov zadnje delo tukajšne sekcije za trasiranje belokranjske železnice, potem pa bodo odšli inženirji. Hudobna ognjena roka je zopet zanetila v Podrebru pri Semiču požar. To je že četrti požar v par mesecih. Dne 4. aprila t. 1. okoli 11. ponoči je začela goreti zidanica Martina Malenšeka iz Malin št. 2 in zidanica Mate Pluta iz Cerovca pri Čre-šenjcah. Malenšek ima škode 2500 K. Plut pa 1200 K. Splošno se sumi, da je zanetila ta požar družina Franceta ali Mihe Hudorovca, da bi s tem dokazala, da sta Miha in France Hudo-rovac, ki sta v zaporu radi prejšnjih požarov, nedolžna. Idrijski Oswald je sam razložil svojim brumnim ovčicam svoj častni priimek »obskurni Oswald« in prt tej priliki opisal svojo debelo duhovno posodo. Gotovo so idrijski klerikalni mameluki brali v idrijskih »Slovenčevih« novicah z največjim zadoščenjem o telesnih in duševnih vrlinah svojega ljubljenega nadpa-stirja. Pač ne maramo kaliti tega nedolžnega veselja! Vsakemu svoje! Kako se dela v idrijski občini. Pod tem naslovom piše klerikalni pisar v »Slovenčevih« idrijskih novicah o neki stavbni zadevi. Ne bomo se prerekali s klerikalnim zavijal cem resnice in ignorantom, kon-statujemo zgolj dejstvo, da je okrajno glavarstvo v Logatcu zavrnilo pritožbo prizadetih strank in izjavilo, da se je komisijski ogled pravilno izvršil. Klerikalni mazač pa se naj drugič raje vpraša, kje je doma več zavijanja resnice, obrekovanja, laži in svetohlinstva, ko pri idrijskih klerikalcih ! Godbeno društvo v Idriji priredi na predvečer 1. maja prvi prome-nadni koncert v letošnjem letu na Glavnem trgu pred mestno hišo. Bilanca zimskega športa v Bohinju. Bohinj vedno bolj stopa na pozorisče in nadejati se je, da v najkrajšem času doseže med svetovnimi zimskošportnimi kraji uvaževanja vredno mesto. To se je pokazalo zlasti pretečeno zimo. Cela Evropa je trpela radi izvenredno neugodne zime. Ravno ta zima je bila za Bohinj najboljša preskuŠnja, ki je pokazala, da se nade, stavljene v Bohinj glede razvoja zimskega športa morda v najkrajšem času nad vse pričakovanje izpolnijo. Kljub skrajno neugodni zimi je tudi letos obiskalo Bohinj pozimi nad 2000 tujcev. Seveda je k temu pripomoglo mnogo tudi ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ki je upoštevajoč pozornost kranjske deželne zveze za tujski promet in delavskega ministrstva, vpeljalo iz T**ri ponefce tfitiftuB vieke. Vsled tega ae sme pričakovati te v najbližji bodočnosti najugodnejši razvoj Bo-iiinja po zimi. Ravnatelj državnih železnic v Trstu dvorni svetnik Ga-lambos in podravnatelj vladni svetnik dr. A u redni ček sta se osebno zanimala za razvoj Bohinja in železniških zvez, ki bodo v doglednem času tudi državnim železnicam donašale dobička. Kljub slabi zimi torej lahko trdimo, da je pretečena sezona jako ugoden napredek za Bohinj. Zanimivo je gotovo, da se je v Bohinjski Bistrici tamošnji kolar takorekoč že specijaliziraj za izdelovanje bohinjskih sank. ki so našle priznanje v vseh športnih krogih in ki vsled tega obetajo postati izvozno blago. Želeti bi bilo le, da se vsi na zimskem športu v Bohinju prizadeti krogi kar najbolj zanimajo za nadaljni razvoj in po svojih močeh pripomorejo k temu, tla se čim prej na celi črti izvedejo že zasnovane zimskošportne naprave. S tem ne bodo koristili samo sebi. koristili bodo celokupnosti, ker na ta načih dosežejo blagostanje ljudstva in svetovno ime kraja. Nova emisija delnic Jadranske banke v Trstu. Opozarjamo na današnji inscrat glede povišanja delniške glavnice Jadranske banke v Tr->tu od 3,000.000 K na 4.000.000 K. kakor tudi na to. da sprejema Jadranska banka že od daues predpri-jave na delnice nove emisije. Natančni pogoji subskripcije so navedeni v omenjenem inseratu. Tatovi senožeške cerkve poslali svoj »plen« — »Piccoiu«! Iz Trsta nam pišejo 14. aprila. Kakor -»te tudi v Vašem listu poročali, je bila v noči med 6. in 7. t. m. oropana župna cerkev v Senožečah. Vrednosi pokradenih predmetov po zatrdilu cerkvene oblasti znašala je več tisoč kron. O tatovih seveda ni bilo ur doba ne sluha. V sredo popoldne je dobila prodajalka > Piecola« v ulici na trgu južnega kolodvora v Trstu omot z napisom v italijanskem jeziku: ?'Vzrok obžalovanje — se prosi ta omot oddati > Piccoiu«. Napitnino dobi dotičnik tam.« Omot je vrgel nekdo v zaprto utico s tem, da je šiloma dvignil okno. V omotu so bili v papirju zaviti zdrobljeni kosci rumene in bele kovine. Najditeljiea je takoj oddala skrivnostni omot administraciji »Piecola«, kamor je pa že ob istem času došlo po poMi pismo, oddano v Trstu na pošto. S svinčnikom v italijanskem jeziku i seveda Tieslovnično) pisano pismo s«1 glasi v slovenskem jeziku nekako takole: Administracija »Piecola«! — S tem pismom prosimo, da priobčite v Piccuiu« te vrstice: Kakor znano, je bila v noči med 6. in 7. aprilom 1. 1. okradena cerkev v Senožečah in sicer se je v javnosti razglasilo, da vnaša tatvina več tisoč kron. kakor j<- poročal tudi .Slov. Narod« v Ljubljani od S. t. m., v katerem j^ bilo rečeno da je bila okradena Jezusu zlata krona, ki je pa bila v resnici medena (mesinkasta), in druge-mu Jezusu srebrna, k je pa bila le iz «-inka. V vseh ukradenih predmetih je bilo'le en kilogram srebra, a prav zlata. Tako delajo naši . . . duhovniki, da goljufajo nevedno ljudstvo teh i>okrajiu. in se zahvaljujemo vsem tem .. . duhovnikom za to malenkostno vrednost, ki ni izdalo niti za pašto in fižol. In tako vračamo /Jato« nazaj, ker jc nam žal za storjeni čin. Spovedaii se bomo pa v kaki dragi <-crkvi. »Zlato« se nahaja v ntici na Kolo,*!vorsk«m trgu, kjer se prodaja »Piccolo«. »Piccolo« pri-pomnja, da mora avtor pisma znati -lovensko, ker je citiral »Slovenski Narod in. ker je napisal > Seno--.rchia (Senožeče), kakor pišejo Italijani. To je seveda »Piccolov« manever, da bi prikazal tatu v očeh Italijanov kot Slovenca. Vse to ]Kt seveda ne bo zadostovalo, da bi iKilicija prišla na sb*d tatovom, ako tudi obljubljajo, da bodo šli k »sporedi« \ - drugo cerkev, in pri vsem p m, da si dovoljujejo „špas«, da pri belem dnevu pošiljajo ukradene j »odmete uredništvu listov. Obupen cin zapuščene mladenke. Magistratni uradnik v Trstu Karel Metlica se je delj časa ljubimkoval JOletno Marijo Guardijančič, ka-Lero je naposledwobI j ubijajoč ji zakon, /aopijal, da -e nahaja sedaj v blago-Ijeuein stanu. Ko j*- mladenka naznanila svojemu zapel ji vcu posledice njunega intimnega občevanja, jo je le-ta zapustil, se je je povsod ogiheJ in ni hotel o njej sploh ničesar slišati. Dekle je bilo vsled tega ravnanja zelo obupano in je gledalo na vse načine, da bi trdosrčnega zn-l»eljivca pregovorila, kar se ji pa ni posrečilo. V četrtek zvečer je šla Guardijančičeva s svojo materjo PO ulici Nuova in srečala tam nezvestega ljubimca, ki je šel z drugim dekletom. Približala se mu je in se pričela ž njim prepirati. Metlica pa. ker iza je bilo sram, je odšel v vežo št. 27 iste ulice, kamor mu je sledila tudi < iuardijančičeva. V veži je zapel ji-vce ponudil prevarjeni deklici 50 K, kar je pa ona z gnusom odbila, potegnila revolver in ga sprožila proti tebi, ne da br se bila ranile. Ne strel je prihitele policije, ki je istrgala deklici morilno orožje is rok in jo odvedle ne policijo. Ne licu mesta se je takoj nabrala množica ljudi, a Metlice, boječ se sovražnih pozdravov od strani občinstva, jo je urno od kuril. Slovenci na Reki. Piše se nam: V nedeljo 10. t. m. se je vrnil ustanovni občni zbor »Slovenskega bralnega in izobraževalnega društva na Reki«. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. »Dvorana hotela »Sušak« je bila polna Slovencev iz Reke, Sušaka in okolice. Počastilo nas pa je s svojo navzočnostjo, kar moramo posebno omenjati, tudi mnogo Hrvatov, zastopniki češke kolonije na Reki, ter zastopniki ravnokar se organ izu joči h opatijskih in voloskih Slovencev. — Predsednik pripravljalnega odbora je ob 4. otvo-ril zborovanje, pozdravil navzoče, ter v jasnem in razločnem govoru označil namen slovenskega društva na Reki, ter njegovo delo v bodočnosti. Po vda rja 1 je najprej njegov izobraževalni namen, potem pa posebno stremljenje za gospodarsko osamosvojitvijo slovenskega življa na Reki. Nato so se oglasili mnogoštevilni govorniki izmed zborovalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali mlado društvo in mu zagotavljali gmotne in moralue j>oiiioči. V istem smislu govorili so tudi hrvatski govorniki in nam obljubljali pomoči in simpatije. Ihmga. točka dnevnega it da je bilo tajnikovo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Tajnik je v kratkih besedah razložil težko pot, ki jo je imel odbor, prodno je mogel spraviti društvo pod streho in sklicati občni zbor. Najtežje j»' bilo z drstvenimi pro-p.>ri, vendar se jo končno posrečilo, najti dve lepi, i u za počel ek društva primerni sobi v sredini mesta. Tajnik je za svoje poročilo žel zahvalo in priznanje. Nato je bila volitev nredsednika, osmih odbornikov, štirih namestnikov in dveh preglednikov. Z velikim navdušenjem je bil voljen predsednikom gospod Dušan Vilhar, veletr-see na Reki. Tudi drugi odborniki so bili živahno pozdravljeni. Ko so bile volitve končane, se je oficijelni del shoda zaključil, zborovale i pa so še dolgo živahno debatirali in se končno razšli z nada m i, ki jih mogo-ce niso prinesli s seboj na shod. Sijajna udeležba in veliko zanimanje, posebno pa v delavskih krogih je prepričalo vsakega, da bo društvo proč v itak) in uspevalo v kulturen in Gospodarski prospeh reških Slovencev. I'parno, da nam bo mogoče, tekom ene^ra leta otvoriti majhno knjižnico, kar nam bo pa le v tem slučaju uspelo, ako se nas rojaki v domovini z darili dobrih knjiu" sponi inja jo. — Pozivamo torej vse za slovensko stvar vnete rojake, da nas *- tem oziru podpirajo, saj smo tudi mi obmejni Slovenci! Naslov >.Slo-venskega društ\a« jc: Reka. Via Alessandrina št. ti. I. Nemškutarija v Bosni. Znani fanatik škof Stadler v Sarajevu je pred leti spravil z Dunaja v Sarajevo nek nunski red. ki se imenuje »Hčere božje ljubezni«. Te »hčere l^ržje ljul>ozni« >o ustanovile v Sarajevu višjo dekliško šolo s popolnoma nemškim značajem. Vsi predmeti se poučujejo v nemščini in razen hrvatskega jezika, kateremu se je milostno tudi' priznalo nek;ij ur. Srečna Bosna, čakajo te še lepi nem-škutarski časi! Amerikanske novice, lini je v Elvju, Minn.. Fran Laberuik iz Cer-kelj na Gorenjskem. V Reedu, Pa., sta se ponesrečila Fran Babic, kateremu je zlomimo nogo, in Fran Tro-bentar. katerega je pritisnila skala. Oba se nahajata v bolnišnici. 1'mrl je včeraj v Ljubljani g. Andrej Kolar, gostilničar pri »mlinskem kamnu«. P. v in.! Elektroradiotrraf »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od so!>ote. dne 16. aprila do torka, dne 19. aprila 1010 sledeči spored: En dan v St. Moritzu. (Po naravi.) Spomini. Zanimiv ribolov. (Projekcija po naravi.) rsodepolni mlin. (Drama v barvah.) Družina Pan-ohetti v Luna - parku v Parizu. (Različne zabave.) — Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči približno 2 uri: Pridobivanje pluto vine. (Po naravi.) Zaljubljena tašča. (Komično.) Roghijeva sužnja. (Drama.) Sprejemni dan pri Luki. (Komično.) - Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. Češki cirkus »Central«, ki se etablira za 6 dni v našem pratru v Lat-termanoveni drevoredu, otvori danes 16. t. ni. svoje predstave. To podjetje je prvič v Ljubljani in obeta pod spretnim vodstvom g. A. Kličke nuditi več užitka kot običajna manjvredna podjetja te vrste. Podjetje ima dve lastni godbi, 20 konj in 45 artistov. Občinstvo se opozarja ne to športno podjetje, ki je doseglo s svojim velikomestnim sporedom že v večjih mestih lepe uspehe. V meeneni peleieje je bil včeraj popoldne ne Dunajski cesti službujo- či strešnik. Ko pride mimo lete 1806. v Gornjih Ge^eetjneh rojeni in v Dob pristojni, nekoliko na umu omejeni, najbolj pe žganjepitju udeni Mihael Vojake, začne varnostnega organe brez vsakega povoda zmerjati. Ker je Vojska včasih maral za besedo, ga je tudi tukaj stražnik posvaril, da naj ide svojo pot dalje. V tem pa skoči izzivač vanj in začel se je boj, med katerim mn je stražnik zavil na roko zapono. Ta pa je potegnil s tako močjo, da jo je takoj pretrgal. Nato sta se zopet spoprijela, pri čemur je slednjič Vojska le podlegel. Očividci so takoj telefonirali po pomoč, ki je prej ko je bilo mogoče prišla z »zelenim vozom«, v katerega so nasilneža naložili in odpeljali v varnost. Vojska je bil svoj čas že v blaznici na Studencu, kamor ga bodo bržkone zopet poslali, kajti sicer ni pred njim varno niti občinstvo, niti javna straža. Samomor. Včeraj popoldne se je v hlevu v topuičarski vojašnici obesil topničar Matija Felc iz Zagorja. Ko so ga tovariši zagledali je še živel, in mesto, da bi ga bili takoj rešili, so zbegani klicali druge na pomoč, Felc pa je med tem časom izdihnil. Vzrok samomoru je baje to, ker bi moral za neko kazen še pet mesecev služiti čez običajno službeno dobo. Truplo so prepeljali v garuizij-sko mrtvašnico. Zatekel se je nekam dne 28. ui. m. lovski pes veleposestnika g. Andreja Mejača iz Kaplavasi pri Komendi. Pes je eno leto star, velik, bel ter ima na ovratniku znamko št. 6 in napis Kaplavas. Domneva se, da ga je nekdo namenoma odpeljal in so ga baje videli nazadnje v Šenčurju pri Kranju. Kdor ga ujame, odnosno odvzame, naj takoj sporoči g. Meja-ču, ki da za to 1*0 K nagrade. Kolo poneveril je dne 13. t. m. bivši potnik za milo Ivan Petrič iz-posojevalcu koles g. Camerniku na Dunajski ce^ti. Kolo je torpedo, tvrd-ke »Puch«, ima prost tek, krivo ba-lanco, trd sedež, kolesi imata rdeč pas ter ima tovarniško štev 16.961, pod sedežem pa je na drožici vtisnjena št. 5. Pred nakupom se svari. Pe-triea zasledujejo tudi zaradi neke že preje izvršene goljufije in poneverbe kolesa. Mlad lovec. Predvčerajšnjem po-l>oldne je v tivolskem gozdu nek mlad deček s f lobert-pistolo streljal ptiče. Ker je bila nevarnost za sprehajalce, mu je stražnik orožje zaplenil. Aretovan je bil predvčerajšnjem Zid Alfred Dutsch, roj. 1870. v Gr. Brezskoregu na Ogrskem. Mož je hodil po gostilnah in prodajal za neko firmo sekirice za automate in za to je vzel nekje predujem. Od tvrdke je bil sicer odpuščen že davno, a je imel še vedno njene tiskovine, denar, katerega je dobil, pa je porabil za se. Izročili so ga zaradi goljufije sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 65 Macedoncev, 10 Ogrov in 00 Hrvatov; nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 50. v Bue.hs 60. v I no most pa 72 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90, v Budapešto 40, v Celje 35, v Kočevje v Maribor pa 72 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena odnosno najdena dva dežnika in zaklenjen rjav ročni kovčeg. Služkinja Krna Jušovarjeva je izgubila bankovec za 10 K. Zasebnik g. Jožef Štor je našel kolesarsko napihačo. BclllimjKi potn m Bniih v mižim Rsnuici. Danes ob 9. dopoldne je vzbruh-nil nenadoma ogenj v hiši gospodarja Olifčiča, vulgo Andrejca, na Brdih v bližini Radovljice. Ker je vas takorekoč natlačeno skupaj in ker so hiše kakor tudi ostala gospodarska poslopja zvečine pokrita s slamoje bila vsaka reši te v brezuspešna. Hipoma je stala vsa vas, ki šteje 9 gospodarjev, v ognju. Večina ljudi je bila na polju, vsled tega jo ogenj tembolj gospodaril. Na licu mesta je bilo v kratkem zbranih sedem požarnih bramb, a vse njih delo je bilo pač le to, da so gorišča gasili. Obvarovali, oziroma rešili so le deloma dve hiši in 2 gospodarska poslopja, nevštev-ši svinjakov in drugih takih manjših kolih. Pogorelci so si rešili le to, ker so imeli ne sebi. Zgorelo je tudi precej živine, posebno mnogo prašičev, nekaj koštrunov, telic in krav. A žrtev požara je psstsls tudi žene peeesteika Ažmene. Reševala je z največjim pogumom živino, a pri tej rešitvi se je vsul nanjo strop hleve in žene bi ostala v ognju, da je ni oni trenutek potegnila njena lastne hči, vso gorečo, is ognja. Bevice je bila strahovito opečena, de je v groznih bolečinah umrle popoludne okrog 5. ure, prejemži še prej svete sakramente umiijoeia. Kako je Ogenj nastal, se ne ve nntenftno. Govori te, e da veleti iMpairji loetr, da je neke Ženska hodila s svečo po hlevu in de se je potem vnela stelja v onem hlevu. Pogled na pogorišče je žalosten. Obupani in objokani ogledujejo prebivalci svoja razdejana stanovališča, kajti ne vedo kaj bodo oblekli, kaj v usta deli in kako bodo ostalo živino ^preredili. Večina posestnikov je bila zavarovana za male vsote, a te zadostujejo le za trenutek. Beda in revščina je velika. Zato prosimo usmiljenja srca: Pomagajte! Kdor hitro da, dvakrat da. Vsak dar dobro do-šel. Darove sprejemata županstvi Radovljica in Lancovo. Slovanski jug. Srbski kralj v Makedoniji« (Dopis iz Soluna.) Ljudstvo se ne ve spominjati, da bi bil kdaj potoval po Makedoniji kak vladar. Ko se je izvedelo, da pride v Makedonijo srbski kralj Peter, je bilo vse ljudstvo brez razlike narodnosti vzhičeno ter se je jelo pripravljati na čim najsijajnejši sprejem srbskega vladarja. V ponedeljek 11. t. m. se je v Solunu bliskoma razširila vest, da pri-pluje opolnoči sultanska jahta v pristanišče s srbskim kraljem na krovu. Mahoma se obleklo vse mesto v praznično obleko. Z hiš so vihrale srbske in turške zastave, z oken in balkonov pa so bile razobešene dragocene preproge. Po ulicah je valovala nepregledna množica. Noč je legla na mesto, a ulice so bile svetle kakor po dnevu, po njih pa so vreli ljudje proti pristanišču. Okrog 11. je od-plul iz luke kralju nasproti poseben parnik s srbsko kolonijo ua krovu. Točno ob 12. so naznanjali topovski streli s trdnjave, da je kralj dospel v pristanišče. Ljudstvo na obali je navdušeuo klicalo »jaša«, »žito« in »živio«, na to pa se je mirno razšlo, ko se je izvedelo, da kralj prenoči na jahti. Komaj se jc zdanilo, je bilo na c bal i zopet vse črno ljudstva. Točno ob 8. zjutraj jc stopil kralj Peter v spremstvu sultanovega namestnika Ibrahim beja na suho. S trdnjave je zagrmelo 21 topovskih strelov. Ljudstvo je prirejalo kralju navdušene ovacije. Kraljeva kočija se je komaj in komaj prerila skozi množico ljudi. Kralj je na to posetil džamijo >;Ka-silije«, kjer je grob sv;. Dimitrija, in džamijo >Sv. Gjorgjaor. kjer je nekoč propovecloval apostel Pavel. Na to je odšel na kolodvor, kjer je sprejel srbsko kolonijo. Točno ob 11. se je kralj z dvomim vlakom odpeljal iz Soluna. Vse postaje na progi proti Skopča je bila okrašena s cvetjem in z zastavami. Na kolodvorih je kralja spoštljivo i>ozdravljala nepregledna množica. V Velesu, kjer je dvorni vlak stal par minut, je bil sprejem posebno sijajen. Množica ljudstva, častna stotnija, dijaki in učitelji srbskih šol. bolgarsko telovadno društvo »Junak« in nebroj drugih društev je čakalo tu kralja. Ko se je vlak ustavil je vojaška godba svirala, a vse ljudstvo je }>e!o srbsko himno. Ob 6. zvečer 13. aprila je dvorni vlak prispel v Skoplje. Na kolodvoru je bilo nad 10.000 ljudi. Vse kolodvorsko poslopje je bilo v zelenju, v srbskih in turških zastavah. Čakalnica ej bila okrašena s cvetjem in z dragocenimi perzijskimi čilimi. Na peronu so svirale tri vojaške in štiri civilne godbe. Pred kolodvorom je bilo razvrščene več tisoč vojske: i>ehote, artiljerije in konjenice. Ko se je vlak ustavil na postaji, so vse godbe svirale srbsko himno, ozračje pa so pretresali gromoviti živio-kliei. Na peronu so bili vsi državni in razni cerkveni dostojanstveniki, šolska mladina vseh veroizpo-vesti s svojimi profesorji in učitelji, predstavniki meščanstva itd. Kralj jc sprejemal vse deputacije v vozu. Med prvimi je sprejel srbskega metropolita Vičentija. Ob 7. zvečer se je kralj odpeljal. Množica je zasedla vso železniško progo, ter prirejala navdušene ovacije. Na j iskrenejši je bil sprejem v Kumanovu, kamor je vlak prisnel ob 8. zvečer. Kolodvor je bil sijajno razsvetljen. Na tisoče in tisoče ljudstva je bilo na kolodvoru, nad njim je vihralo nad 20 srbskih zastav. Ko se je približal vlak, je vojaška godba zaigrala srbsko himno, množica pa ;»e klicala: »Živio srbski kralj, dobro došel kralj Peter.« Na peronu je pozdravil kralja kumanovski župan Turek. Ko^e je vlak jel premikati, ga je množica obkolila in prosila vla-kovodjo, naj ustavi vlak. Lokomotiva je piskala, ljudstvo pa je preplavilo tir ter prirejalo kralju ovacije. Možje so plakali od radosti, žene so dvigale deteta, da bi videla srbskega kralja. Komaj in komaj so železniški uslužbenci pregovorili ljudstvo, da se je umaknilo s tira in napravilo prostor dvornemu vlaku. Med urnebesnim i živio-klici se je kralj Peter odpeljal proti srbski meji. Tako je potoval po Makedoniji srbski kralj, pot njegova po Makedoniji je bil previ triumf. — Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je prvi govoril poslanec Peter Krajnovič. Govoril je o Rauchovih nasilstvih, o njegovem terorizmu nad u radništvom ter na to obširno razpravljal o narodnem edinstvu hrvatskega in srbskega naroda. Frankovec; dr. Bošnjak je nadolgo in široko razpravljal o politiki njegove stranke ter pral stranko in dr. Franka pred očitanji koalicije. Koalicijski poslanci so ga opetovano prekinili z med* klici. Ko je trdil, da je za Srbe nie-rodajna politika Belgrada, je nastal v zbornici velik vihar. Poslanci so klicali: »Ze zopet denuncira! Nasti-cev tovariš! Ves pošten svet pljuje na vas.« Ko je nastal mir, je dr. Bošnjak nadaljeval svoja izvajanja. Prt njegovih besedah, da bo imelo srbovanje bana Tomašiča strašne posledice, ker bo ojačilo sov-ražnike habsburške dinastije, je nastal v zbornici nepopisan vihar. Poslanci koalicije so skočili po konci in klicali: »Denuncijant, navadni denuncijant! Kdo je sovražnik dinastije na Hrvatskem?« Ker je bila nevarnost, da s« vname pretep, je prekinil predsednik sejo. Po zopetni otvoritvi je dr. Me-dakovič odvzel besedo dr. Bošnjaku ter jo podelil grofu Kulmerju, ki je 7. indignacijo zavračal Bošnjakove insinuacije. Z ozirom na Bošnjakov govor jc ban dr. Tomašič prosil poslance, naj s takimi govori ne ponižujejo hrvatskega sabora ter opozoril frankovce na to, da s takim nastopanjem ne bodo dosegli svojeg cilja niti pri narodu, niti pri najvi^ jih faktorjih. Po slovanskem svetu, — Sokolska misel se širi čim dalje bolj. Danes je organiziranih čeških Sokolov nad 78.000, poljskih 20.000, hrvaških 12.500, slovenskih 6.300. bolgarskih 4.460, srbskih (v kraljestvu) 9000. — Ko bi le slovenska številka bila večja! — Češke knjižnice imajo na Češkem 849.787 knjig, 52 okrajev ima javne knjižnice z več nego 6000 knjigami. Nad 30.000 knjig ima pa 18 čeških knjižnic. Zato so pa Čehi v Avstriji glede izobrazbe na prvem mestu. — Kdaj bo tudi pri nas tako dobro poskrbljeno za javne knjižnice ] Razne stvari. * L. 1909 se je priselilo iz Avstro - Ogrske v ameriške Zedinjen© države 117.087 ljudi — 12% vseh priseljencev. * Na Dunaju so 1. 1900 našteli 4346 Poljakov, 1329 Slovencev, 805 Kusinov in 871 Srbohrvatov. * V Bosni je bilo 1. 1906 354 ljudskih šol z 801 učitelji; v Srbiji, ki ima le malo več prebivalcev, pa je bilo istega leta 1271 ljud. šol z 2375 učitelji. Srednje šole so v Bosni 4, na Srbskem jih je 24 in 1 univerza. * Izvoz iz Avstro - Ogrske na Srbsko je znašal 1. 1904 60*8% vsega uvoza na Srbsko, 1. 1907 le še 36*4 , zdaj je pa še manjši. Proračun ministrstva za uk iu bogočastje izkazuje za 1. 1909/10 1,616.613 K manj kot lani za prosveto, za to pa 1,315.750 K več za kult. * Na Poljskem se je 1. 1909 popilo 58"5 mil. litrov žganja, na l oser bo razmeroma 5*15 1. * Madjarski listi se kregajo, ker se Madjari premalo množe. Leta 1905 je prirastek za 2c/c manjši kot 1. 1900. Le v nemadjarskih okrajih se Madjari množe hitreje, to pa zato, ker renegatstvo na Ogrskem zelo cvete. * Na Dunaju je bilo 1. 190S 2,042.426 prebivalcev: domovinsko pravico pa je imelo tam le 636.230 prebivalcev. :: Reka Misuri v Ameriki je m treh dneh popolnoma spremenila svoj navadni tok. Vsled tega so morali mestece Barnev v Nebraski prestaviti naprej proti gori, kjer sedaj teče reka Misuri. * Živa reklama. Čevljar Ivan Špehek v Clevelandu si je napravit na veliko soboto imenitno reklamo. Postavil je v svoje izložbeno okno živega čevljarja, ki je vpričo radovednega občinstva izdeloval čevlje. Tudi Slovenci postanejo v Ameriki iznajdljivi. Koepeniški stotnik Viljem Voigt se je izselil v Ameriko, kjer baje namerava prirejati predavanja o svojih »kunštih«. Ker so pa Amerikanci splošno mnogo bolj prebrisani kot najbolj pretkan Nemec, zato je jako dvomljivo, da bi mu predavanja kaj »nesla«. * Ne pravite nikomur, cenjena gospodinja, ali pa samo svojim najboljšim prijateljicam, da imajo Vaši parketi tako sijajen blesk samo vsled rabe pristne Eisenstadterjeve pasto »Molin«, ki se dobiva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalec: tvornica lakov bratje Eisen-stadter na Dunaju, IV./l. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, ki je vpodobljena ne vsaki pusici. (13111 ftldtBta li Parlamentarna senzacija — »Poljaki klub« proti vladi. Dana j, 16. aprila. Preko noči je nastal v parlamentu senzacionalni dogodek: vedno vladi ndani »Poljski klub« je nastopil proti vladi. Snoči je imel »Poljski klub« viharno sejo, ki je trajala preko polnoči. Seje se je udeležil tudi bivši minister gališki, deželni poslanec David vitez Abra-bamowica in zagotavlja se, da je leta vprizoril spremembo taktike »Poljskega kluba«, naperjeno naravnost proti vladi. Prvi je govoril klubov predsednik dr. Glombinski, ki je naglaŠa.1, da je parlamentarni položaj prav tako brezupen, kakor je bil pred Veliko nočjo, ostro protestiral, proti temu, da je vlada nekatere postavke, ki so bile v proračunu že odobrene. zapostavila ter zahteval, da se denar za te "^ostavke se tekom tega meseca na. . V političnem oziru je očital vladi, da ni ničesar storila, da bi sestavila zanesljivo parlamentarno večino. Finančni minister vitez Bi Unski je branil vlado ter naglašal, da je vlada pripravljena najeti novo posojilo v znesku 55 milijonov, s katerimi bo pokrila letošnji deficit v proračunu in one postavke, odobrene v proračunu, za kafre maujka pokritja. Poslanec Sta-pinski je skušal Bilinskega zagovarja t i i u je predlagal, naj se debata odgodi. Njegov predlog je bil odklonjen. Xa to je dal dr, Glombinski na glasovanje rezolucijo, v kateri se poudarja, da bo »Poljski klub« glasoval za posojilno predlogo le pod pogojem, da se denar za postavke, odobrene v proračunu, takoj nakaže In ako se % I ada obveže, da bo Še letos sanirala deželne finance. Nadalje se zreka obžalovanje, da ni vlada ničesar storila, de bi razmere v parki-ivntu konsolidirala, da bi sestavila ■arlamentarui delavni program ter -kušala sestaviti zanesljivo parlamentarno večino. Proti tej rezoluciji je glasovala poljska ljudska stranka s svojim predsednikom Stapinskim na čelu. Odločitev proti vladi je po-zročilo 8 konservativcev, ki so gla-- vali za Glombinskega proti Bilin-skomu. Rezolucija j*4 bila sprejeta. Spremenjena taktika : Poljskega kluba« je napravila na parlamcntar-ne in vladne kroge silen vtisk. Vse kaže na to, da se pripravljajo veliki dogodki. Kadi onesveščeuja poslanca zaključena seja. Dunaj, 16. aprila. Proračunski sek je ob 1. zaključil sejo, ker je lanec Vaclav Kotlar padel v ne-ivest. Padel bi bil na tla, da ga ni->o v padcu prestregii poleg njega se nahajajoči poslanci. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Proračunski odsek. Dunaj, 16. aprila. O posojilni Predlogi je danes razpravljal proračunski odsek. Navzoča stu bila pri ji ministrski predsednik baron Bie-t-rth in finančni minister vitez Bi-i. Oba sta bila silno resna in -ioleeoa. Poslanec dr. Korošec je -tavii predlog, naj se seja odgodi do torka. Za ta predlog sta govorila dr. • i a m a n d in dr. A d 1 e r , proti pa Kolisoher, Marckhl, Morsev in d' El-. Korošcev predlog je bil odklo-jen s 23 proti 20 glasovom. Pri gla-nju ni bilo teh-le poslancev: bana Bataglia, Kolischcrja, dr. Kra-iafa, Pacherja, dr. Ploja, Stapin-iza in viteza Vukoviea. Zakaj ni bilo dr. Ploja pri današnji seji T Dunaj, 16. aprila. Dvorni svetnik nr. Ploj je bil danes dopoldne refe-icnt pri treh razpravah pred upravnim sodiščem in sicer pri eni hrvatski, pri eni hrvatsko - italijanski in ■ri eni slovenski razpravi. Ker ni ogel dobiti za referenta nobenega nestnika, je predsedniku proradu >kf^a odseka že včeraj sj »oroči 1. ■ t <-e današnje seje n*- bo mogel ude-f-žiti. Dr. Ploj jc prišol ]>o končanih ..zpravah opoldne k seji. Poslanec Hribar za svoje volilce. Dunaj, 16. aprila. Poslanec Ivan • fribar je izposloval za svoje volilce--;r.jane, ki so bili oškodovani po maki povodnji, pri vladi 6600 K od pore. Zaupna pojasnila. Dunaj, 16. aprila. V današnji se-proračunskega odseka sta ministra .'iiaski in Georgi podala poslancem upna pojasnila v vpon»bi denarja vojaške svrhe ob priliki zadnje alkanske krize. Poslanci pravijo, da bila ta pojasnila taka. da bi jih inistra lahko podala tudi v javni * ji. Kadi napada grofa Khuena. Budimpešta, 16. aprila. Državno ravdništvo je vložilo tožbo proti všim poslancem Zachariasu, Hof-.anu, Madarasu in Daugovom za- fndt sodnika grofa nradnih osebah, in težke telesne poškodbe. Turiki preatomnasleanik v Belgrad, 16. aprila. Semkaj je došlo oficialno obvestilo od turške v iade, da pride v kratkem v Belgrad turški prestolonaslednik Juauf Ize-din, da vrne kralj Petru pouet v Carigradu. Bolgarsko - srbska carinska zvena. Sofija, 16. aprila. Ob priliki po-seta kralja Ferdinanda v Belgradu se podpise bolgarsko - srbska carinska zveza. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnatoalesnšek. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnoeo-stransko porabiti, nego ^afollo-vo tramoaOM tf an|e In sol", ki jc Ukisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelin. E 1*00. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar a. avOU* Steklenica Po poštnem povzetji c. in kr. dvorni založnik, ©. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 29 Priporočamo našitH rodbinam kolia&ko cikorijo. Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter napref v vsefe barvah Franko in že •mrinj «-no «« poftilja na dom. Koga ta izbira vzorcev se pol!je a prvo poŠto To«, »rn* ia svilo Nf«-Hfb*>rs, *«ir1r»». 3 62 Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje sobo ciste, bole ia zdrave. Parketi napojen s Cizine, se nikdar tako ne nmaže! Prosim za 1 stekl. „Cirirte", s katerim sem resnično prav zadovoljna. Tla se nikdar tako hitro ne umažejo, kakor Če ti jih mazali z voskom. Rezno, 14. julija 1903. Podp. S. Rinecka, podpolk. soproga. Vi stekl. K 3--, »/, stekl. K 170. Edini izdelovalec I. Lor^nc n Co.. Neb (Egcr) Češko. Že stoletja znani kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih. Marijinih lažnih, rrančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena, r Ifibče ven mm fjo*rn|a tez slabosti In tetavs, Ako spesni, Ki drli telesce strave! Kajboljšc krtpfilt ždoka, liter K Darila. . — ._,---^ aa Bfed ia okolico K «0 —. — 0«V. Faoi Carev ia pri Makionaga K 10*—, odlodaici g. Nafttea. — Med drugi, to tudi prispevali vsoti ikocjaaaki eirihao-tokarski saatjs ia aieor: Bcsnik Frane, Žopst Hmaaa ia Oabrial Haasi. — Skopaj K 550— Hvala lepa! Nasdar! it Peoofilaiea aa Bled ia okolico aa BMa I. obrok C 50 — Ia taanaffif snonsssna: Gospod Luka Svstee, e kr s far v Litiji K 10*. i Posojilnica Bledu K 20—. Bled ia okolico V Prssjfts PosirjiiDica ca Bled ia okolico aa BiMu K 20-—. is Posojilnica sa Blad ia okolico na Bledu K 40—. Zrine cene v Budimpešti. Dne 16. aprila 1910. T o r so I n. PSenica za april 1910. . . za 50 kg 12*69 Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg 12*67 Pšenica za oktober 1910. . za 30 kg 1080 Rrž za april 1910 .... za 50 kg 832 Koruza za maj 1910 ... za 50 kg 587 Oves za april 1910 ... za 50 kg 6*98 E f o k 11 v. Vzdržno. MctcoFoloSttno porotno. SSSSJ mM u«t7MV ■« 15. 16. t. pop.1 727 7 12*6 al. s vzhod 9.zv. i 7289 11 7 J sr. jzah. 7. zj. I 729 3! 11*2 oblačno jasno norm. Srednja včerajšnja temperatura 108", 97*. Padavina v 24 urah 0*5 mm. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod jtnfrej Kolar {tstilaičar ari „aJiaskeni kasna'4 danes ob 12. opoludne, po dolgotrajnem bolehanju v starosti 64 let, udan višji volji, mirno preminil. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 1'9 4. uri popoludne iz hiši žalosti na sv. Petra cesti št. 23. na pokopališče k sv. Križu. Posmrtne maše služile sc bodo v (arni cerkvi sv. Petra. 1353 Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, 15. aprila 1910. Marija Kolar, roj. Trdina, soproga, nozi Kolar, hči. Brez posebnega obvestila. Sabrala. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo za obi le dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega očeta, starega očeta, ozir. strica gospoda Franca Očko sp! evodnika c kr. priv. jež. železnice v p. vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili k več« nemu počitku. 1352 Ljubljana, 15. aprila 1910 Zahvala. l371 Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti nase ljubljene matere, gospe ttne ali ifinfatr izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem za tolažeče obiske ob dolgotrajni bolezni in zadnje spremstvo, izkazano blagi pokojnici. Posebno sc pa zahvaljujemo blag. g. zdravniku dr. Karla ZakrajSka so njegov požrtvovalni trud in lajšaaie bolezni, t. g. mestnemu župniku A. Šinkovcu za tolažitne obiske, vsem gg. uradnikom za zadnjo izkazano ljubav, si. požarni hrambi, kakor vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dragim, ki so v tako obilnem števlu spremili drago nam pokojni co na njeni zadnji poti. V Skoffji Loki, 25. aprila 1010. diHiaUnsU veter Id £n priredi V ledefr, 17. ayfla t I. topola miik zreCcr v smi »Harssssega doma*. Uprizori sc: Divji lovac. igra v IV. iejaijik. Spisal P. S. Fiszgar. Vitiiiin 20 v. — Sedelsjeje Uaalmrasi. 1362 sprejme takoj Ji. Combar t Zgor. Šiftu 1369 a nfi iRSlitn im uril »ti l. HStrnjt Stanovanje ▼ pritličju, s 3 sobami in pritiklinami išče za avgustov termin v okolišu Marije Terezije ceste, stranka brez otrok. Ponudbe pod „it 1910 feTOI O trt) al11 v Ljubljano, poste restaote. 1357 Majhna hiša na Sv. Petra predmestju se zaradi bolezni 1363 po nizki ceni proda. Vpraša se ▼ ni tnialni pisarni Petra Mntolite ▼ Ljubljani, Šknlja nI, 10, Tel. 155. isa z gostilniiko koncesijo se radi preselitve proda po najnižji ceni. Vpiaša se 1364 v prometni pisarni Petra Matelita v Ljibljani, Škofja ulica 10. Telefon 155. V Ljubljani ali nje neposredni bližini 1370 r približno 1000 m- velik, event. s skladiščem, v najem ali se tudi pod ugodnimi pogoji kupi« Ponudbe z natančno navedbo kraja, event. pogoji, je poslati uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „Prostor A. L.11 Proda se 1367 (Oetelfne pelovico) na Dolenjskem. — Cena doma cent 5 kron, na kolodvor Brežice postavljeno 6 kron. — Naročila ped nSeno" oa upravništvo »Slovenskega Naroda«. Za 4 tedne aa ogled ia ■a poiz-lni8B|o pošiljam svoja vozna kolesa znamk« „BOrlEMA". Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji. MT F. DUŠEK, -»*t i fc.la.f _ Opočno, alts m Č.sMf.1.. Ilustr. cenovniki gratis. jate ■j»sa«sWnaalaMai slami ii sližek Flux ulica štev. Op iUe aajaoi *m hi attea a Ogrski, kasarice rse za LJsseJsi watjs ssHasta ssega spravna V fflasssr.iitei) na» 130 K^ajesscae pisce, sasdega smfs za Brvasas mL mt — ¥#c v m>pi*sa Je 1333 KlMpInl •ppejmjs za lahko razpečljive nabotne predmete. Dsnmn| Xf 11L Tkersv 31. 1360 Voziček za sedeti, dobro ohranjen, je na prodaj. 1368 Elizabetna cesta 5, stanov. 10. Boljša 1856 si sprejme na raton ali v Ponudbe pod ftJL S. 1000" na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. Zastonj in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami porabnih in darilnih predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj. — C. In kr. dvomi dobavitelj Jan KONRAD, Most it 484 (Ceako). 34 na lepem prostoru. 15 minut od mest? oddaljena, je na prodaj« Vila je pripravna za dve družini in ima lep vrt. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda. 1313 Išče se v najem dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom v prometnem kraju na Gorenjskem. Oprava in zaloga se prevzame in odplača po dogovoru. — Ponudbe pod „Trgovina 1910" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1290 v Linbljani, Tržaška cesta štev. 33 s stanovanji za 4 stranke, velikim vrtom in pridadki 1291 se proda. Resni kupci naj se oglasijo pri Mihaela Pucu na Colu pri Vipavi. stanovanje s 4 sobami, kuhinjo in shrambo se odda s 1. avgustom ▼ Šarabonovi hisi 1335 na Zaloški cesti št 1 v Ljubljani. vešča strojepisja, stenografije ia če mogoče samostojne korespondence ter knjigovodstva 1336 se sprejme takoj. Ponudbe, katerim je dostaviti zahteve, naj se pošljejo pod »Zanesljivo delo" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Tvornica kravat Praga, OiBcie nanesti. Zbirka vseb novosti, zbirka vzorcev od 20 K naprej po povzetju ali pošiljatve za izbiro točno is franka 1358 Vabilo na občni .zbor posojilnice v Cerknici registr. zadruge z neomejenim poroštvom ki bo v ponedeljek, dne 9. maja 1910 ob 2. ari pepoMne v prostorih posojilnice ? Cerknici. DNEVNI RED: 136t 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo rač. pregledovale* za 1.1909. 3. Potrjenje računa za 1.1909 in razdelitev čisteča dobička. 4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega prefkdovaka in namestnika. 5. Slučajnosti. Oober teki Zdrav želodec imamo hi nič nas mm te tudi, uravnavajo telesno odvajanje in »iMpfisjrjn & V. v Stenski, 39 F4 UE I pripocodm p vsakovrstnih ? svojo omar za led v poljubnih velikostih trgovine, delikatesne trgovine postrežba Telegrami itd.— restavracije, Cena aejotita, 1365 — Telefon ftt 77. azpis sa zgradbo novega betonsko - talezaega slopla „Učiteljske tiskarne« v I4aaqaalv rranclifcanifca allca fttev. 8. VrSila s« bo pri podpisanem odboru »Učiteljske tiskarne« ▼ Ljubljani, Gradišče it. 4 javna pismena ponudbena razprava dne 25. aprila t. I. ob 12. uri opoldne. Vsa dela se bodo oddala po izloženih proračunih, detajlnih načrtih in pogojih samo enemu ponudniku. Vsi potrebni pripomočki so razgrnjeni v »Učiteljski tiskarni« v uradnih urah na vpogled. Ponudbe, v katerih je enotne cene ter na njih podlagi izračun jene skupne zneske navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega roka zapečatene in opremljene s 5% vadijem, ki ga je določiti po skupnem znesku po nudbene vsote. Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki bi ne ustrezale povsem razpisanim pogojem, ki bi se pogojno glasile in bile prekasno ali naknadno vlo žene, ne bode oziralo. Podpisani odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo „Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani, dne 17. aprila 1910. K. Wlder s. r. L. Jelene s. r. (radi Vpralania na rojita Ma te late in deske. dalje 2 leseni barakL Vse po nizki ceni. 1317 Kje, pove upravn štvo »Slovenskega Naroda«. Globus Hri_it>olr,p c t % r 11 o Na prodaj je Ljsssss^a^pH Sv. KrisVtofu, prav tik Dunajska cente v iilioi, 10 minut od glavne poŠte oddaljeno posestvo v obsega okroglo 40000 m3, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišče, tovarne delavnice itd. Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišČ in se prodasta ali celi ?li pa v oddelkih. Posredovali so izključeni. Več *e izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski lllioi M« 3 v Ljubljani. Pismena vprašanla naj se pošiljajo na naslov Ivam MikttiE, deželni računski revident v Ljubljani. i36i TRUBAR Krasna umetniška reprodukcija v vee barvali .-. znamenite Groharjeve slike .-. Primoža Trubarju ustanovitelja slovenske književnosti IS eam in široka 55 em je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar nh imamo Slovenci. Cena • aeito K 3-20. Dobiva se v Narodni knjigarni v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Oddalo s takol gostilna, I« Sam pripravna z, Ill9cil trgovino, klepanja m mizarstvo vse to v jeke prometnem kraju. Kje, pove upravništvo »Slovenske^ Naroda«. 1318 Miad samec s precejšnjim premoženjem, izurjen v gostilničarstvu in kmetijstvu, se želi seznaniti s 24 do 36 letno deklico, eventualno vdovo v svrho ženitve. Prednost imajo one, ki imajo gostilno ali kmetijo. Ponudbe naj se pošljejo uprav-ništvu »S'ovenskega Naroda« pod šifro ..Srečna bodočnost". 1322 Za spomlad in poletje priporoča tvrdka svojo bogato zalogo izgot ovijenih oblek za gospode in dečke ter mične novosti : v konfekciji za : : dame in deklice: Ceniki zastonj in franko. 20 konj. 2 godbi. 45 oseb. Samo 6 dni! Prvikrat tukaj. Ni reklamno nego športno, vodeno podjetje. umetniške Največji češki pod artistiškim vodstvom gosp. A. Klička s svojimi umetniki prve vrste in konji najžlahtnejše pasme je dospel semkaj in priredi v Lattermannovem drevoredu v soboto, 16. t. m. otvoritveno gala predstav s senzacijoialoiiD, tukaj popolnoma novim sporedom. Blagajnica ss ofcre eb 7.. začetek točno ob 8. uri mir Pol ure pred za tetkom koncert cirkuske godbe Jntri v nedeljo 2 predstavi: ob 4. ari po poldne in ob 8. ori zvečer, Pri popoldanski predstavi Istt bogati spored kake zvečer. Gene prostorom: Sedež v loži K 2-—. zaklopm sedež K 1*40. I. prostor K 1*—. II. prostor 80 vin.. m. prostor 60 vin., stojišče 40 vin. Otroci pod 10 leti in vojaki od narednika navzdol plačajo polovico — V nedeljo zvečer polne cene. P. s- Ker podajamo same norosti, prosimo, naj se nas ne primerja i manjvrednimi podjetji in zagotavljamo, oprti na noj« dolgoletno artistiško poslovanje, vam vaditi užitka polne vete . Z \elespoštovanjem podjetništvo. Vstopnice se predajajo ves din pri cirkuški blagajn?. Ob ;•* defjan is praznikih zveča proste vstopnice nimajo veljave. — Sporedi m dobivajo zvečer pri blagajni. Kajenja policijsko prepovedano. Trgovina s špecerijskim blagom, LJUBLJANA Točna in solidna postrežba. A. ŠARABON Trgovina z moko in deželnimi pridelki. LJUBLJANA Velika pražama za kavo, mlin za dišave z električnim obratom. Zaloga vsakovrstnih semen, RQ BOslanannnanava ja^gj-vJ^BjBj* BOvKMu UUrtURL Lord Prederic Treves, . dvorni zdravnik angleškega kralja in angleškega prestolonaslednika, ki velja za enega najznamenitejših operaterjev sedanjega časa, je priobčil v 'znamenitem listu »Nineteenth Cen-ttirr« znanstven članek, v katerem razpravlja o bodočnosti človeškega plemena. Lord Treves izhaja pri svojem razmotrivanju s stališča, da se ho človeško telo sčasoma se znatno predrugačilo in zlasti, da bodo ljudje — izgubili roke. Dandanašnji človek, piše lord Treves, je glede telesnih moči veliko slahši, kakor je bil v onih pradavnih ča^ih, ko je pri ovojem delu rabil težko in okorno aamenito orodje. Tisti praočaki so bili veliko agilnejši in veliko močnejši. A to se bo razvijalo še naprej in sicer toliko bolj, kolikor bolj bodo človeško inoč nadomestovali stroji. Ljudje se bodo odvadili vsakega težjega fizičnega dela z rokami. Xaši e obdelovali zemljo z mo-*iko, drevesa s-okajo tudi se dan da-T-.es s sekirami, a že ne več izključno. \asi prodniki so v delavnicah vse tlela H z rokami in niso poznali člo- < >ke roke nadomestujočib stroiev. Naše stare matere so prale, tkale, -ivale in kvarkale z rokami in ustvarile prave umotvore finega ukusa, :ieujoče o njih ročni spretnosti in otrpežljivosti. Velik del teh opravil se že izvršuje s stroji in sčasoma bo stroj skoro vsako ročno delo nado- • stil. Čevlje in oblačila izdeljujejo :e stioji. pisalni stroj bo kmalu •dpravil pisanje z roko. Celo v ki- .rgiji ni več treba tolike ročne - »retnosti, kakor nekdaj, kajti klo-roform in raz1; artisomiena sred-dovoljujejo, da operaterju ni >a T»IT i vet* tako biter, airilen in eu ko. «nii. Ker pa, k«>n- ]<»ni Treves svoja izvajania, .reva j o kakor pri živalih tako tudi ri ljudeh, nr\ orprani, ki se malo "!<• iu* rabijo in -o torej postali :i^tr*'bni. i- 'voma. da bodo ,1 stoletij roke silno oslabele in skrčile in >koro postale nerabne, -akor se je zgodilo - -Jopičem, ki je 'amo s] »min — ltogostoma prav ne-rij * spomin na one čase. ko so |o še travu jedli in se pasli po ravnikih kakor dan danes kravice. Bo&espierrc in roteč. Mak-rmilijan Robespierre, strašiti junak veliki- francoske revo-ije, kj je kralja Ludovika XVI. in jico Antoinetto sptntil ob jrlavn, bil vedno z največjo skrbnostjo ob-!i. Tudi v dnevih strahovlade, ko ljudje <>>!ei:tativno slabo obla--11 i in mislili, da doprinaSajo s tem aze pravega demokratizma; ko so je bili namenoma umazani In so veli veČ ali manj po cigansko, je 1 Maksimilijan Robespierre vedno nrbno in korektno, da, jako elegant-> opravljen. Pri njem se ni nihče ..d tem izpodrikai, ker je vsakdo !. da je skoz in skoz nekorum-ran in vsaki zapeljivosti nepristo-i en človek. Sedaj je prišla na dan sebnost, ki je jako karakteristična g-a moža. Kleprantni Robespierre bil sovražnik robca. Vsekovati se robec, to se mu je zdelo nedemo-ratično, to je smatral za posledieo prevelike rafiniranosti in za nava-.: jo j«' tiranstvo mode vsililo i u dem. i J. i»e>pierrova sestra Karlotta bila svoje dni darovala staremu *'-etu pariškega pisatelja Lueiena mnogo Robespierreovih papir-. Med njimi je sefiaj Peise iztak-tudi rokopis pesni!, ki jo je zlo-Bobeapierre in v kateri *rrmi ss> • r porabo robca, čes, da je narava svoji neskončni modrosti dala člo-•ku za vsokovanje deset prstov in i torej ni treba rabiti robca. Re-:blikanski Rim ni robca poznal, •ravi v tej pesmi in bi ne bil videl I« njenih kraljev pred svojimi no-ko bi se bil toliko omehkužil, bi se bil vsekoval v robce. Da, še V svoji pesmi pravi: »Le pere des litimains, dans ses oigis vijE:oureux. Froissant bien mieux que nous on nez souple et docile, savait le degaprer

ca Ine 0.' terniidorja poskusil ustreliti. • v svojem lastnem žepu našel tisti • kaz korupcije in omehkuženosti., roti kateremu je zložil gnncčo ps> ♦m. namreč robec in si ž njim bri-al iz rane eurljajočo kri. Droso SDknlfl. Znani iredentovec, italijanski klanec Barzilai, ki je menda roni iz Trsta, je lastnik fraka, ki je >ro g(5tovo najdražje oblačilo te rrste, kar jih je kdaj prišlo izpod rojaškik rok. To se je pa zgodilo sledeči način: Lansko leto je bil Londonu kongres mednarodne »veto časnikarjev in tega kongresa se udeležil tudi Barzilai, ki spada Na programe je kil tnali ljevake sTfattie* Wimssor. Dan mU točneje, rečeno večer pred tem obiskom je Barmilai izvedel, da ee modi kralj Edvard t Windeoru. Ni bilo dvoma, da bo kralj tuje časnikarje sprejel. A Barzilai, ki je bil vse ee-boj vzel, kar more človek na takem postopanju rabiti, je bil pozabil doma svoj frak. Sicer je Barzilai po svojem prepričanju republikanec in demokrat, a pred angleškega kralja vendar ni hotel stopiti brez fraka. Ker Barzilai ni zmožen angleškega jezika, je najprej izgubil dve uri časa s tem, da je po Londonu lovil njemu z.'.anega italijanskega časnikarja, ki ga je potem peljal h krojaču. Ta je zahteval za frak, ki naj ix> čez noč narejen, tisoč frankov. Barzilai ga je po italijansko ozmerjal; hotel je pač napraviti dober vtis na kralja Edvarda ali tisoč frankov v ta namen mu je bilo vendar preveč. Z italijanskim žurna listom sta potem poiskala drugega krojača. Ta je bil bolj človeški iu je zahteval sešteto frankov. Barzilai je sicer zopet zmerjal, a pomagalo ni nič in ker je čas bežal se je naposled le udal in položil najbrže jako težkega srca šest sto frankov na mizo. Naslednje jutro je bil frak gotov, krasen frak, fino izdelan frak, ki se je Barzilau izborno prilegal. Mojstrsko delo, ki i>a tudi velja šeststo frankov je vz-dihnil Barzilai, a tolažil se je, da bo pogled aaarleškega kralja gotovo z zadovoljstvom opazil ta krojaški umotvor, ^aj je kralj znan kot ele-gant prve vrste. Xa kolodvoru je dobil Barzilai tovariše, a na svoje začudenje je videl, da nima nobeden fraka. Misleč, da se je zmotil glede dneva izleta v \Vindsor je vprašal: Kaj se ne nefjemo na kraljev gisail VVindsor, je bil odgovor. — *> vi ki greste tja v navadni oblaki: - Seveda! — Saj nas bo ven-dar Kr^lj >pre.iel! — Ne, sprejel nas bo samo grajski zat>ovednik, kralj nas bo >am«> pogostil, videli ga pa ne bomo. — Barzilai je skoro omedlel in bil tako jezen, da je plačal nepotrebni trak Šeststo frankov, da se izleta v \Yindor sploh ni udeležil. Poslano. Izbi oMalAil sredstev. Naravna Franc Jozef-ova gren-či'-a >e prikazuje izmed vseh priznanih zdravilnih vod srednje Evrope dokazano kot najbolj bogata na raz-krajajočih in »dvajajočih soleh. Njen vpliv si pokaže tedaj, posebno v na-sprotju z umetno soljo, že po zavžif-ku manjših količin (povprečno 1 \ kozarca) z vel i ko gotovostjo. »Franc .ložef-ovo« grenči<*o je treba še ]x>sebno upoštevati, ker ne slabi črevesa, kakor razni odvajalni praški, tablet;-, tinktttre, skrivna sredstva vsake vi*ste, kakršnih se poslužujejo lajiki v svojo veliko škodo. Naravna Frane Jožef-ova« ^rrenčiea nudi v-led te.cra, ker vsebuje obenem dvojno ogljeno-kisli na-1ron. redko korist, da se lahko rabi dlje časa, ne fa bi se prebava motila. Po pravici zavzema tedaj odlično mesto med odvajalnimi sredstvi. 8 20.000 kron lahko 18. avgusta t. 1. zadene, kdor kupi za 1 krono srečko dobrodelne loterije Centralnega društva c. kr. poštnih adjnnktov, poštnih oficijantov in poštnih aspi-rantov v Avstriji. Loterija ima 1756 dragocenih dobitkov in se srečke dobivaj«, po vseh trafikah in poštnih uradih. (1319) Zdravilišče Gleichenherg na Štajerskem. Ob vznožju griča sredi v smrekovem gozdiču leži zdravilišče Gleichenbcrg, eldorado vseh, ki trpe na obolelih dihalih. Že za časa Rimljanov so sloveli vrelci v Gleichen-bergu kot izl>orni in zdravilni; veliko število odposlanih steklenic pa najbolje priča o doseženih uspehih. Legi! zdravilišča je neprekotdjivo čarobna. Od gora ol>dano, je zavarovano proti vsem rezkim vetrovom, in ima enakomerno, stalno in milo podnebje. Na skrbno negovanih potih po parku in gozdu se navžijejo gosti, iz vseh delov sveta, svežega in ojačujočega vzduha, dehtečega po iglah in ozdrave. Vse balneologične naprave so kar najbolje opremljene in skrbi zdraviliško ravnateljstvo vedno z vso vnemo za blagor in udobnost zdraviliških gostov, da jim je prebivanje v Gleichenbergu kolikor mogoče prijetno. Tudi za sezijo, ki se prične 15. maja, se je pripravilo mnogo novega in mnogo se je popravilo. Direkcija zdraviliškega gledališča se je poverila za letošnjo sezijo g. M. Lambergu, od mestnega gledališča v Gradcu, ki ne bo igral s svojim skrbno sestavljenim anzam-blom samo operet, veseloiger in igro-kazov, marveč uprizarjal bo tudi ob sobotah kabaretne večere. Na ta način bo skrbljeno, da ostanejo poeet-niki vedno pri dobri rolji in v pri- ni via- ka privatna oseba latto nabavi naravnost is tvorniikesm kraja. Staro-renomirana tvornica sa sukno »Sie-gel-Imnof« v Brna nadi v vsakem oairn največje prednosti. Največja izbira, izborno blago, najnižje cene ter najakrbnejša izvršitev tudi majhnih naročil. (601) fii, Id a foliji Mm, zlasti taki, ki jih muci trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastlov Čaj , .znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbolj zdra- vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je žc 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri ed e be 1 el osti. V zavitkih po 60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje lirnbacfaer wPri Oseusks«. Viktor Hanser v Celovcu, Knežji trg. Manj nego 4 mak ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102 II Edino II jI zastopstvo znamke |j KIHTA i I je v teku in trpcžuosti nedosežno : kolo sedanjosti. 1053 # { Zaloga Puchovih koles. I* Kolesa sprejema v popr?.VO, Omaj-liranie in poniklianis ter I izposojevanje koles. j točna, soltina in cena izvršitev. j Karel Čamernik j£jnbljana, Bsnajska cesta 9. Pristni kranjski lanenooljnati finsež Oljnate barve v poioiicali po V2> 1 kg kakor Mi v vcčjili poMd&k. fasadne barve a hlk, e» vzsrdh. Slikarski vzorci a papir za vzorce. £aki prisnu angleški za vozove, za pohtSrva a za pode. Steklarski klej ■ Strokov«« Karbolinej ^ Jfavec (gips) a polooarje a za stavbe. 0*1 Čopia 283 loaibia Izleta a zidarje a a vsako okrt pripifeis 4)oi|jbnptnumn Zastonj dobite vzorce najmodernejšega damskoga blaga za obleke« kostume, krita in bluze, prekrasnega angleškega cefirja, voala, platnenega blaga in kretona v naravnost neverjetni izbiri. Dalje vzorci platnenega in posteljnega blago, belega in barvastega, g radia za moško perilo, sifona itd. itd. Samo izvrstno blago. Prosimo za naročitev vzorcev pod natančno navedbo naslova in ZAtelJanill LotOV. — Največja zaloga in razpošiljalnica modnega blaga na Moravskem Komenda Janda & Cie. MBOIjSBSBS, Mistik« namesti 13. 906 RHEUMA J. p ROTIM! t i ISCHiAS D0~ MT Odprl« omt 1. aprila do 1. novembra. ~9S *W NiiSe cm« kakoi doslej, vkljui času prljiunim novosti«. — L nmUmtn mm 1 lasi]« H i' znltnl« Mae. [nffiiiii zdravilni uspeti, lasnlnsj termalna toiel 35—44 V Zžravijatje s pitjem termalne vode. Krapinske toplice Razpošiljalnica termalne vode. Frak ve no« 60OO oseb. Toplice dalo v 24 arah 5,000.000 litrov. Hrvaško (Hrvaška Švica). tasta, aanionie, urine kopeli, makonale kopeli, tango, saJsrifL — Prospekte in pojasnila daje kopališko rama- teljstto ln kopališki zdravnik dr. Mal. Pravilni naslov samo: Krapinske Toplice, Hrvaško. Zdraviliški dom. ?00 konpf. sob, prekrasen park, terasa, rennios. citaJnica (vsi časopisi;, biljarda« soba. Stalna voiaika anrerlllika sodba, 1i't. telefon, avtnnobilna Eai-ala. posojanje anonsobilov. Na saročllo pri kopališča ravnateljeva vozovi ali privatni avtomobili na vsak po.jabnt kraj. Ra železniški postaji Rogatec (stranska postala jažaože-lenricne proge Dnnaj-Trst) avtomobilska zveza pri vlaka. Eno nT« vožnje. Na železniški postaji Zabok zveze z avtooooobilnim omnibuoom pri vlakih. Vožnje 20 rainat. Velikansko izber libMiiUiiiiill ll lOtlli priporoča tvrdka 1157 Am KUNC| LJubljana Dvorni trg št. 3. = Najnižje stalne cene. = Prodaja vsled konkurza. Kcnknrzna masa Ludovika Remica, trgovca a speo^riiaUm blagosn in dolikatesaiiii v ljubicam, Sodnijska ulica št. 4, razpisuje prodaje zalege blaga, ponudbenim potoni. Cenilna vrednost blaga, ki ga je prodati, znaša glasom inventurnega zapisnika c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, opr. št S 2 10 35: 1842*24 650 — 650 — špecerijsko blago in delikatese JK prodajalniška oprava . . . . „ iiia jiM M Register [e i" „ Prodaj a in i Jka oprava in kontrolna blagajna se pod in ren turno ceno ne prodaste, ker je oboje najbolje ohranjeno in je nabavna cena oprave najmanje 1200 K, blagajne pa 1350 K. Blago in oprava se zamore ogledati vsaki dan proti poprejšnji opozorit v i podpisanega upravitelja konkurzne mase, v trgovini Sodnijska ulica št 4. Blago se bode oddalo najboljšemu ponudniku, kateri ima kupnino poravnati tekom 3 dni. Ponudbe Je nasloviti na podpisanega upravitelja maso do 20. a^riSa t. E. dopoldne. klojzij Lilleg. 1303 tnnv v LjiMini, tat nraritilj bik. ua lil Ituia. Stezniki korzeti P. D. Bruselj - Pariz Mtfcrc na ms uran 1.11 ionu m Alojzij Persche. 1338 30 ■ svetovhoslavhi tvrdke Fratelli Branca v Milanu snssssnss greačioa na sretni ■SMI - SaMva s« v &SaMJaai prti J, Buzding«; Anton Stocnln; slaščičarni Jak. Zalaznika. Stanovanje obstoje iz dveh eveot treh sob s pri-tiklmami, najraje v sredini mesta ali pa od mesta vsaj ne preoddaljeno, lit« za letošnji aTfnUTtftV SeHfal tnfsnain mirna stranka. Reflektira se samo na zračno, suho in snažno stanovanje. 1036 Ponudbe naj se pošilisjo upravn. »Si. Naroda« pred L laalnikem in sicer pod šifro ^nn^tsnl Stampilije vseh vrst sa Anton terne ■rever In fiJeiovatelj kavčukovih stampilij Ljubljana, S?. Petrac.6. C«alki frsnko. Kontoristinja katera zna in razume s priprostim ljudstvom kupcijsko govoriti in ki je trdnega zdravja a anjR taki) i teta mm arib. Prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoru. 1287 c. in kr. dvorni založnik opeke m Vrhniki — ■ »v a____?1--slnnaavsnai Mh kini IPI eventualno nemo sresstrotkoT J. K itd. pod ss, tudi mi pogoji proti enkrat- __________ „ _ Nikakis Prospekte "in pojasnila daje za Kraajtka: 4845 f Ljubljana, Krakavakl nsaalp M. tt zdrav in krepak, z dobrimi Šolskimi spričevali, k ww f RQl itbbtibo Me v L]aeljaziL 1306 Pismene ponudbe je poslati ▼ kuvertu, naslovljenem na upravoištvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani z dostavkom n Trgovski utenec". Lepa prilika sa m** opraTljeie ove sesolno-pllnske noprave jo vjaho kurivo. Več nego 3800 v prometu. 628 -ovl meter]! no surovo olje, bencin in razsvetli, plin -Diesel motor]! najnovelie in preurejene konstrukcije -lokomoNle. Avstr. Benz-motorna družba na Dunaju X. — Slavni zastopnik za Kranjske i —— G. Brinsek ina. tehn. agentura za stroje « Ljubljani, Miklošičeva cesta st. 26. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer* lach) na K o roške m. se priporoča v Izdelovanje • s*utovrstnia pasek za lovce in strelce po noinovejatf slstemib pod popolnim jamstvom rud: p rs deluje stare sa- okresn.ee. sprejema vsako vrstna popra lla ter jih tečno in dobre izvršuje Vse pušite so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — ! j »trovani oenlki zastonj. Stedilnaognjišca grinmph za gospodinjstva, i ekonomije I itd v vsakršni izpeljavi. Že 30 let ! so najbo-| Ijepnzna-? na Priznana tudi kot najboljši in naj trpežne j ši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: stedilaa ognjišča za hotele, gostilna, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2o06 Tovarna za itedilaa mm ..Tnaispa" Ss Goldschmidt a sin IVala 18, Gorenje Avstrijska. Redka p na ji 1 kompletna oLfeka za gospode ali kostum 1 modni površnik „ „ „ raglan ali prašni plašč 1 posamezne hlače „ „ „ krilo iz blaga ali za prati „ 1 modni telovnik „ „ „ bluza ali jupon „ 1 klobuk ali slamnik „ „ „ velika modna čepica „ za damo si ti »Angleško skladišče oblek", 0. BBBKATOVIĆ, Ljubljana, Mestni trg 5. \m:. trgovec i umi ta Bprisdni sedsijski tniisc. Ijubljana, Voljove ulice št. 3. zaloga juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Han pm rok Solidna postrežba. Cene najnižje. Vinske sode nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastov ine, izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga Agro - Merkur v Ljubljani. Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek! kakor žlindro, kalijevo sol, kaj nit, rudninski SUperfosfat naročite za pomladansko gnojite v takoj pri zadrugi Agro - Merkur v Ljubljani. MOKO robo in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro - Merkur « LJubljani. VINO kakor ljutomersko, haiosko, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga Agro - Merkur v Ljubljani. se pod ugodnimi pogoji takoj proda ali da v najem v Letali aa Oorenjakem. Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarja, trgovecu na Bledu. Neprimerne dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s Slatina pijača! klik Đri&raaek 1 kg ržene kave za K 4*— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dona] VII 3, Lerchenfelderstrasse ŠteV. 67. 384/ Nedosežno 4Najnovejša ■ " »Hilla \m\\ti t Higijensko gumasto blago sa moške. Porabno aa leta, K 4-60. Čez 2 miljo Ha kosov prodanih v kratkem Času. Higijensko gumasto blago sa ionske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2-60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja H. AUER tvornica za gumasto blago. Dunaj IX 2, Iffussdorierstrasse 3—0. + V Ameriko in Kanado in zanesljiva voi&{& Cunard Line. Odkod Is domaćega pristanišča Trsta: Pannonia 3. maja 1910. Ultonia, 17. maja 1910. Carpathia 7. junija 1910. Is Uverpoola: 1515 Lnsitania (največji in najlepši parnik sveta 7. in 28. maja, 18. junija 1910. Mauretania dne 30. aprila, 21. maja, 11. junija Pojasnila in vozne karte pri v Ljubljani, Slomškov« ulice štev. 25' poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Sukna In modno Maso za obleke Karel Kocian tnnlnuiiln v Humpoleu Vsdns h»» množini J« dobiti i ■ j Zarezano stresno opeko prvo vrsto, s jamstvo tppožnost »kozi pot let to opeko m zid I. ZZ1TEZ- 1 vl "b 13 eu n. i. kamenoloma t Podpe&i, pri 00 6927 CM Po soehL • Manj dohodkov — prezentantov. Francoski škofje so izdali pastirska pisma, v katerih se havijo z volitvami in z naraščajočim pomanjkanjem duhovščine. V teh pismih razpravljajo rudi o svojih fi-fiancijelnih težavah. Pravzaprav je irlavni predmet t*h zadnjih pas*tir-*kih p*sem finanoijelni položaj francoskih škofov. Iz teh pisem prav jasno odmeva, da imajo francoski Hacki vedno manj veselja, da hi si pustili strici svojo volno po raznih •rrk veni h služabnikih. Nadškof v Toulousii pripoveduje v svojem pismu, da je malokateri /upnik njegove -kofijp zadovoljen z dohodki, ki mu ji h dajejo njegovi /ni pijan i. Večina -kofov st* pritožuje, da sploh ni mogoče nadomestiti prejšnjih državnih •iohodkov. Škof le-manški. česrar -kofija je šc zelo klerikalna, pravi, la bo moral v najkrajšem času opustiti celo vrsto župnij- Prostovoljni cerkveni davek je vsako leto manjši. Škof v Lan sresti pravi, da so hili iohodki tako majhni, da ni bilo niti /a plačo njegovim duhovnikom, pravni svet škofije Albi je moral nižati duhovniške plače /a 1 - o«l--otkov prejšnje, od države prejema-plače. Več vikarijatov se je moji« opustiti; župnije so se zložile iz \fh v eno samo. In pri vsem tem škof dobil od prostovoljnega davka iiobenejra eentinia. Mož si je pač prejšnjih zlatilj časih prihranil »kaj tisočakov, tako da mu zdaj idi brez prostovoljnih doneskov ne • treba jesti krompirja s kislim • Ijeni. Ta >koi* tudi pripoznava, da spevajo k cerkvenemu davku le ijubožnejši sloji. Značilne so od- • 'ilbe škofu v Turentaise. To je naj-vnejsa škofija na Francoskem. kler je država plačevala duhov- - ino. je dobivala ta škofija letnih i*.000 frankov. Skof uvideva, da •likega zneska ne spravi skupaj jegovih 54.000 cerkvenih pod I ozn i- ><»\. Prepričan pa je. da ti ljudje nhko prispevajo v.sako leto 81.000 ^ankov, to je 1 fr. 50 cent. od osebe. Ker je pa zadnje leto dobil mnogo nanj. je odredil za družine, ki ne aeajo, sledeče: pri krstu odpade »ieajno zvonenje; pri porokah de- - »racija cerkve, petje, godba in na-»vor; ]x)grebi se vrš<» brez zvone-ja z enim mamini duhovnikom brez ruata; duhovnik ne pride po mrliča »o hiše. in opravi najkrajšo molitev, k i mu je predpisana. Skof pravi, da -i dra&ače ne more j>omag,ati. »Gre - za hiti ali Bebfti vere in kršča,n--Ke nravnosti v naši deželi. Prisiljeni »mo, uporabiti \ sa sredstva, da ome- •nio zlo.. Res žalostna slika se nam Ker ni denarja, bo bo«r na -an< o>kmi kmalu brez reprezen- rtlitOV. Ljubezen do si«*ršev pri Kitaj- h. Najvišja zapoved kitajskih mo-ilistoi je ljubezen do staršev. Ta ;«poved vsebuje v >obi vse, kar je >br<» i 11 kur je sin bo. V imenu lju- • zni di> staršev zahteva najraz-?iejš>* kreposti. Pri Kitajcih velja o, da. vlab uradiuk. ali nezvest • rijatelj. vse se -matra za pomanj- • ljubezni, kajti s tem se v re^--; žali svoje starše. Najvišji na-iv na Kitajskem je: dober sin. Za- -o !»':»oiri prejšnji cesarji stavili red svoje ime besedo 'hsiao:t, kar •omeni d< - • -in Zaradi ljubezni me iti v tak raj, ki je staram neznan. Zato imajo misijonarji velike križe pri razlaganju o Jezusovem obisku v temp-in, kajTi Kitajec si nikakor ne more i.-liti. da bi -el PJlet* n deček brez ^dnojsti svojih >1aršev v tempel. "prav razžaljeni pa so Kitajci, ka- -Hšijo svetopisemske besede: Jož bo zapustil očeta in mater ter šel's svojo ženo«; kajti trdno so -♦■pričani, da imajo starši, da, celo raij.». več pravice ci«> ljubezni kot /ena. V njihovih svetih knjigah leprestauo pritožuje, da se ta za-ed tolikokrat krši. ('(* si izgubil *\ojo ženo«, pravijo, >Iahko dobiš :;ugo". Žena ni krsno sorodna; krv-sorodstvo pa je Kitajcu nad vse. v rh za lastno telo. za lastno zdravima! ra Kitajce za svojo največjo :nost zato. ker je njegovo telo del njegovih staršev. Kdor svoje 'Ho zanemarja ali poškoduje, rani te-svojih staršev. Tz tepra izvira nori* tna previdnost - in - -Jraho-iiost pri Kitajeih. Nikdar ne ho el na kako strmo goro. nikdar se no ( približal brezdnu. Kot profanaci-in zasmehovanje staršev bi >e rralo. ako hi se Kitajec pustil ribati ali amputirati. Ko je ležal 'i"dri Tsensrtseu na smrtni postelji, • i ^klical svoje učence ter jim dejal: Odgrnite mi roke in noge,« Ko so j to storili, je pogledal po svojih •kari in nogah ter vskliknil: »Srečno m torej ušel nevarnosti (operacije) •i lahko mimo umrjem.« Komaj je /govoril, je že izdihnil svojo blaze- *o dušo . . . Xajhnje se pa pregreš* kdor umrje brea otrok. Od tod izvira tako nagla množitev Kitajeeev in pa sovraštvo do vseaa, kar diši po celibatu. Kdor nima otrok, ga psu jejo s »kine hon« (brez potomcev). Ko starši um rjo, traja žalovanje tri leta. To pa zato tako dolfro. ker imajo starši prva tri leta največ truda z otrokom. To triletno žalovanje ima mnogokrat zelo neprijetne posledice v družabnem življenju. Kajti ne samo. da se oni, ki žaluje, ]>oda za tri leta v samotno kočo imenovano »leang* nan«, ampak se tekom teh treh let tudi fiopoiiio-ma nič ue briga za prejšnje svoje opravilo. Lahko si torej mislimo, kako zmešnjavo napravi tako žalovanje, zlasti pri visokih uradnikih. Cesar ima sicer pravico, da oprosti svoje uradnike običajnega triletnega žalovanja, toda s tem si nakoplje pri »pravovernih« Kitajcih sovraštvo, česar se ravno tako boji, kakor drugi »i»o božji milosti« nastali kralji in cesarji. * Pepel Bode najden. Huda, ustanovitelj največje verske družbe je bil, kolikor je zgodovinsko dognano, rojen okrog 1. 560 pred Kr. Buda je bil brezmadežno spočet, tako zatrjujejo budistični teologi, in sicer na ta način, da je padel z neha kot bel slon v materino telo. Nedavno je angleški raziskovalec mr. Cousens našel staro relikvijo, o kateri se z vso grotovostjo zatrjuje, da je prah Bude, ki je umrl okrog 1. 840 pr. Kr. Na svojem potovanju po Indiji je prišel Cousens do nekih gričev, o katerih je takoj slutil, odob. napravljenih iz po-sebno trdno gline. Pod podobama se je nahajal mal prostor, pokrit in obdelan s kamnitimi ploščami. V tem prostoru je našel Cousens surovo obdelano kamnito omarico, v kateri se je nahajala steklenici podobna svetla kamnita posodica in dva lonca, napolnjena s peskom. V ti steklenici je bila mala srebrna škatljica, obdana z nekim ruja vi m prahom. Ta škatljica je vsebovala še eno okrog-liča^to zlato posodico, v kateri se je našlo le malo prahu. Preiskava prahu je dognala, da je to prah sežganega človeškega telesa. Ker se poroča, da so pravoverni Budisti razposlali Budov pepel njegovim privržencem na devet različnih strani, je Cousens mnenja, da je najdena relikvija Budov pepel. Prvi zdra\nik, katerega se zgodovina spominja, je bil Egipčan J - em - Hetep, kar znaci: nositelj miru. 2ivel je približno pred 4500 leti pred Kr. O njegovi slavi priča njegov grob pri piramidah pri Memli su, ki se nahaja tik kralje vil; grobov. Imel je naslov: mojster misteri-jev. Po njegovi smrti so ga Egipčani častili kot boga. Njegov spomin se ;.i ohranil med narodom več kot 4000 iet. Post a vilo se mu je ne broj spomenikov; mnoge bolnišnice so se imenovale po njem. 3000 let po njegovi smrti so ga Grki identificirali s svojim Kskulaj»om, bogom zdrav. .*><*> lev pozneje je pisal egipčanski kralj Atoti o anatomiji in nekaj stoletij l>ozneje je zopet živel imeniten zdravnik, na eegar gTobu pri piramidah pri Sahari je vtisnjenih nebroj podob raznih operacij. Dognaao je, da je zdravniška umetnost pri Egipčanih stara že 6000 let. Volitve stanejo. IJosedanji državni j>osIanec Flint iz CaJifornije, ki ima okrog pol milijona dolarjev premoženja, izjavlja, da ne kam,idi-ra več in da tudi slučajne izvolitve nikakor ne sprejme. Za vzroke navaja to. da stane kandidalura ogromne svote, da zahteva izvrševanje poslanstva v Wa»hingtonu toliko denarja, da bi kljub svojemu polmilijonn prišel na bernško palico. Resnica je, da senat Združenih držav postaja nekak milijonarski klub, kj**r s*- ne gleda na par tisoč dolarjev. V senat si -edi že sedaj nekaj nad *»0 lnultimilijo-narjev in vse kaže. da se bo število kaj kmalu pomnožilo. Nekateri teh milijonar-senatorjev so sledeči: (tug-genheim, Colo. 50,000.000 dol., El-kins, West Vinrina 25.000.000 dol., Stephenson. \Visconsin 20,000.0*10 dol., Warren. Wyoming. Nixon, Ne-vada in Oliver, Pennsvlvania po 15,000.000 dol.; Crane, Ma*sachu-setts, Aldrieh, Rhode. Island, Wetmo-re, Rhode Is. po 10,000.000 dol.: Du-pont, Delaware, Depew, New York, Hughes, Colorado, Kean. New Jer-sev, Nevclands, Neveda. Lodgc, Mas-saehusetts. Lodge, Massaehusetts, Boumc. Oregon iu Smoot, Ftah po 5.000.000 dol.; Hale, Maine in Root, New Vork po 3,000.000 dol. Proti tem milijonarjem k> avstrijski državni poslanci pravi reveži. ****** Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I A. KUNST Velika zaloga obuval * Vsskrsss oeili tc izirsajejs tsčss !■ 9 ss nizki ccsJ. Vse aere st ssrssjsjejs is fszsaaajejs. * rti issssjls sarsdlii saJ se Msfsvslt visrec sssUti. 40 P P |i Fr. R Zajec } CT! optik, urar in trgovec _ zlatnino In " 8 -8 Stari trg 26. Popravila so tavriafeio totno in ceno« Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočan svojo bogato zaloga najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno oprenljent kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse dnige v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljena vozova in konjake nprave. fini Krcjči tjabljana, Volfova nI. št. 5. priporoča svojo bogato ujmotfernejdsSi, aailiaelaili in čepic. Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kola sMv-Jacino in jih najbolje plačuje. Jlago ceno m solidno, Spalea trgovina finih ročnih del IONI JAGE8 Židovska «Noa Sta«. 5. Predtiskarija Montiranje :■: | I PUsiranje :-: :■ lepo posestvo z enonadstropno hiše s sedmimi sobami, dvema kuhinjama, veliko kletjo in ledenico, ter primernimi gospodarskimi poslopji, tik farne cerkve Sv. JssHj a* Mavniol, itajaraka* — V hiSi se nahaja dobro idoča gostilna in mesarija. K posestvu spada 14 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, sadonos-nika, travnikov in gozdov ter mlin na Sčav-nici. - Praaa so toni velika množina stoječih dreves v gozdu ?n mnogo iztesa^ega lesa. — Natančna pojasnila daje lastnica Barija ijak, poata Sv. JoHj mm Sčav Radfsne. 1177 Ceao posteljno petje! Najbolj^ er«ki askanai vir. 2815 Kg. sivega, dobrega, poljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima poibelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega S-10 K; I kg velctlnrgi sne-ino belega, poljenega, 640 K 8 K; kg puha, sitega 6 K,7 K, beiega, finega 10 K; na;rinejst prnipuh 12 K. Marseila od 5 kg asprej franko. Zgotovljene postelje drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm sir, polnjen s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K, napol puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, II K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joce se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Bealsta. Deietfce it. 767. Sušiva. JANUS Tvornica voznih Koles. ItSfe mm 3 leta oj^IgHls^asBS. 3 leta • jamstvo. ^^^^^^^^^^ jamstvo Prve vrste vozna kolesa m prostim tekom in zavoro na pritisk nasaj od 05 K naprej. Jan rs proatotetea os z zavoro na pritisk nazaj, 1 leto jamstvo, 15 E. Plaiće od 4 K naprej, dobre pnevmatike, prima pedali in prima verižice od 3 K naprej. Zvonci od 30 vin. naprej, kolotečen zvonec od IL Acetiilenke od 2 I naprej, varovalo proti blata kompletno iz pločevine ali lesa 2 K 20 vin. sedlo, torbe, osi, konusi vseh sistemov v zalogi in poceni. Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje. Zahtevajte bogati glavni katalog 1910 gratis In Iranko. Uvozna trgovina za industrijo vozil Maje Skutetzky Dunaj I.« Stubenring št. 6. Že izza leta 1M8 v Itmi mL in higienski in. tf{ m O fi f 1 H pred ponaredbami in pod-™ ■ *a™ taknitvijo drugih znamk. Označila 1075 Oorgorjovo kotranovo milo aorgorfovo gllcoHnovo kotranovo »rjovn masMo. In hinion. mila so za našo tvrdko varovana kot besedne znamke, vrhutega pa se z dostavki in Vsak prodajalec, ki za ta edino pristna in z besedno znamko varovana, že izza 4o let preizkušena Bergerjeva mila podtakne druga mila, posega v našo znamčno pravico. Naša mila nosijo v znak pristnosti tu odtisnjeno varstveno znamko s tirminim podpisom. Prosimo torej, da pazite na obe ti označbi in zahtevate izrecno Bergerjeva mila od i Ini Ini u teajttai se proda. Pripravna je za podjetnika. Pri hiši je vrt. Naslov v upravni štvu »Slovenskega Naroda« ¥ nJem vBroticah odda takof Sp. Štaforakom s kontorjem, enim priročnim lokalom, 2 skladiščema in eno zraven se držečo kletjo in sicer na najboljšem kraju mesta, kjer je že 60 let špecerijska in železu in ska trgovina. 128* Pojasnila daje gospa Jeaaettf EronUtaok v Bretloah,_ Prostovoljno se proda radi povečanja drugega obrta dobre - idoča vpeljana trgovina v mestu. Inventar znaša okoli 10.000 K, za varščino je treba položiti 1000 K. Reflektira se le na resne ponudbe. Prednost imajo gg. trg. pomočniki te stroke vešči, in ki imajo veselje to stroko en gros voditi naprej. 1273 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „BodOČnOSt" na u pravni štvo »Slov. Naroda« do 30. aprila t. 1. S# "mmv ma .....^mi kkk nv s*** wm \ Vinko jVSajdtč valjali in v Kranja (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 V Linbljani: Pod gradu, Trnovem, Kočeviu, Trsta Borici, Celovca, Beljake, Bolcaau, Icomostn, Tri-denrn, Zadro, Splfeic, Brcegnovem, Kotora, Sarajeva in Paliu. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. xaxaxaxaKBxaxa Cenjene dame! Ne obotavljajte se več ta prepričajte se s poskusom, da PilnačkOV mm a aTarnl1 dela in brani krasne Mmšm WaBal■ a in nežno polt. Aka ▼dsvsssB se umivamo z „LA- NOLOM", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti na aa amsa-Oa^nn po svoji sestavini 11 WMm ■ Wj nadomešča popoi-■^■^ ^^sssl no kremo. En komad „LAN0LA" prodaja se za 70 vin. v lekarnah, mirodilnicah in tudi v drugili trgovinah. Tudi na deželi dobiva se mm aa Maka kdor pa ga hoc« ■ a#e IHeiBa- neposredno na-mmass^mvaj ^arsasip ročiti, temu se pošlje po sprejetju v naprej nakazanega znezka pol ducata za K 4-50 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino J. PILNAČEK Hradec Kralove, na Češkem c. in kr. dvorni zalagatelj. stara češka tovarna toaletnega in pralnega mila, parfumov, cerkvenih, voščenih in poluvošče-uih sveč, navadnih stearinevih parafine-vih svečk. 1159 BXBXBXBXBXBXBX pristno brnsko blago MaHa is poiefca »zija. 10 dolg J J 1 knton 7 kras kapan 10 kros knpos 12 krss knpon 15 kron 1 knpos 17 kros 1 knpon IS kros 1 knpon 20 kros Kupon za Črno salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgame itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana nttrot 3 n psioto Mlin ahifki (suknja,hlače,telovnik) Siegel m Imhoff v Brnu asaaaj avatla hn Od tega, da direktan naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na trornisken krajs, imajo privatni osjenald veliko presaosL Zaradi obtlega prometa vsons aoivetjs izbira popolnoma svežega blaga. Stalne aajarije ceae. Tudi najmanjša naročila se izvrle nkjpožoroeje in nttančno po 001 vzorca, nfi sa m titana ama v redki**, m laske eaMiajs Pazite bi t«, u kapniote v SINOER^Co, d. d. za šivalne stroje. Kočevje, Glavni trg itev. 79. Ustanovljeno 1*62. 775 Talofon M. 114. Najstarejša tvoralca pati lat ofaUM Rudolf Geburth, Dunaj VDL Kaiserstrasse 71, m oglu nurggasse. Skladište .ledili, idiHi ii .iroiH «K ognjišč za kavo, kopelnih in trajno-gorilnih peči. Plinove peči in plinovi ka Mini. Specialni katalogi gratis in franko. c. ta it. ■?©rni strajBik. Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanovljena leta 1S&S. Založnik avstrijskih zveze ^^C?v?S^ državnih 2i69 ces. kralj. ^^^£^Ek uradnikov. Alojzi] Večaj v LJubljani. Trnovo, Opekarska ccs;a, Veliki stradon »L § priporoča vsem stavbr;m podjetnikom in si. občinstvu svojo veJiVo zalogo naitrpežnejsih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripr^stclših prstenih peći različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd, kakor tudi *t*^iIn«H^ in kruine peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Edina zaloga izuirnlh (MMiskih zalaga čevljev v Ljubljani poleg kavarne Mpri Slonu". Pazite natančno na firmo. i Veletrgovina z železnino •v v Celju. se priporoča za nabavo vseh predmetov železne strdke. ■ r4 i Fr. Ševčlk Vdovska al. 7. puškar priporoča svojo veliko »alOfjsj raznovrstnih 2 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi kelgijskik. anlakik in čeiMk atrope preixkunenih pilik, za katere jamom za dober strel. Posebno pnpo rocam lakke tTOOOVkO in paike leek • Kmppovimi cevmi am brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin W po najnižjih oMafc. Popravila In narooko ao tinin|a|a Cenevnlkl na saMevoHijo Perje postelj« in puh aSjaaOj r* ■^■^P" ¥r. HITI škofijo Sta«. SO. Znanja aaratila se toteo torrfajejo. ! Kiti tnlli sedanjosil zagrebški. £f fz Wmm hraricR z »oooooeooeoeoooooooo or/porvčvjemo kotpruneno /eo* Tovarniško znamka tZl prid* tek / fC' & kavo! Cene brez konkurence! Edina zaloga le pri tvrdki I J. Kober I I O"* carlla) I Jljnbljana, Stari trg 9.! Dstaaovljcaa 1S4«. KONJAK Grdf Keglevich Istvan Utodai (grofa Štefana Keglevicha nasl.) Promontor n\w= izključno odlikovan s častnimi diplomami. MT Pokiva ae povaodl 1090 Zastopnik: C. M EN A RDI v Ljubljani. 4 elo pol Jetr na i Ostanki! Ostan :. teti tast ii, satini. plin rm:. vse pristne barve, stanovitno blago prve vrste, 6 — 15 m 1156 dolgo, v zavitkih po 40 m po 18, 20 in 24 kron dobavlja po povzetju solidna krščanska firma fran Stonjek, tkalnica, jfove mesto a. JU. št. 29 na Češkem. Najboljši nakup za kr usnjarje: Ustaaavljcaa 184> Edini zavod v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja ■ in likanje sukna na par. ! J0S.BE g Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. U j — Varstvena znamka: Sidro. Liniment. Capslol Gontp. 11 a i nadomestilo za Pain-Ezpeller s priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenfu itd. po 80 h, K 1 40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. 2« Dr. Riccterisva lekarna pri zlatem levi v Pragi. Klina 15 nota. ■ m***^ * ******** * ** ********** l Važno! za Važno! I !niH Haibol ša Id nolcrne in postrežbo JO I o l 1 o i t m mm drosrvo, kasalkaHjO, soliMa cve-«i rja, korenine itd. rndi po Kneippn, a> natne vode in zobni prašek, ribje J olje, redllne in poaipalne moke za J otroke, dišave, mila in sploh vse * toaletne predmeta, fotografične * aparate in potrebščino kirmrgična J obvezila vsake vrsto, srodstva za « desinfebcifo, vosek sn pasto za tis * itd. — Velika zaloga nagflnelsoga X nuna in koniaka. — Zaloga svežih * mineralnih vod ta soli za kopel. J Oblastv. konc. oddaja strupov. J Za živinorejce J posebno priporočljivo: grenka sol S dvojne sol, solitor, oaopav kolnioz, * krmilno apno itd. - Vnanja naročila JJ se izvršujejo točno in solidno. t Drogerija ANTON KANC f Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Kupuje po nalvisil ceni razsa zelišča (rože), cvetje, korenine, seme**, skorje itd. 3****Ol*e Ante Bač Sušak-Reka priporoča poleg svojega že dobio znanega skladišča gina še tudi svojo na novo m moderno urejeno a a t O O 5 i umi m m. m V nlije, sliii, konjaka, Osobito priporoča svoje specijalitete „Liker Bnčlć# (B5H5,W in „Jadran" .i 337 i>ir ZL t UiUianL Iniajiki Velika zaloga sleUesdne, porcelana, svetlin, zrcal, sip, kezarcev, vrčkov Ltd. (ostflsiSn ii bvaraar-skt ssjnlffis pasota zaloge s pohištvom pri tvrdki Puc & dru$ v liHi KoIIzgju. Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da se je pričela isH milil!! hitita razprodala zaloge po zelo znižanih cenah. Zalogi obsega kompletne oprave za spalne in jedilne sobe v različnih slegib, različne kredence, otroške vozičke, Ukane in fladrane omare, posteUe, nočne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne Ukane in z asnjea preoblečene stole, gigalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške pesteljce, ter razno drago leseno in železno opremo. prafnMtt, prlpraial ma «arHa kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala, stori, salonske garniture, predpesteljne preproge Itd. Um zMiHNljt* prilike! 23 1 15 D7B 0002