5 Glasnik SED 64|1 2024 * Svit Komel, MPhil zgodovine in filozofije znanosti in medicine, mag. prava, mladi raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Katedra za pravno zgodovino; svit.komel@pf.uni-lj.si. Razglabljanja Svit Komel* Uvod V pravni teoriji in programih pravnih fakultet prevladuje predstava o pravnem delu kot bolj ali manj avtonomnem miselnem procesu snovanja in razlaganja sistemov prav- nih pravil, ki ga izvajajo abstraktni subjekti – »zakonoda- jalec«, »sodišče«, »odvetnik«, »tožilec«, »uradna oseba« in laični udeleženci raznih poimenovanj (»oškodovanci«, »tožniki«, »toženci«, »obdolženci«). Le izjemoma aka- demske analize prava izhajajo iz dejanske prakse in izku- šenj živih pravnih delavcev in uporabnikov prava. Etnolo- ške in etnografske raziskave prava so tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru kontekstu precej redke in ne zares predstavljajo samostojne discipline. 1 Najpogosteje so predmet opazovanja države globalnega juga, katerih normativni redi in verovanja se prikazujejo kot radikalno drugačni od zahodnega prava. V tem pogledu se etnologija spaja s pravno antropologijo, ki ima svoje izvore v ambi- cijah kolonialnih velesil z začetka prejšnjega stoletja, da popišejo običajna prava tujih ljudstev (Lyall 2008; Bens in Vetters 2018). 2 Morda največji prispevek pravne antropo- 1 Izjema je npr. Sergij Vilfan, ki je v etnologiji našel metodo za razi- skovanje običajnega prava, ohranjenega v ustnem izročilu (npr. Vil- fan 1992). 2 Za tovrstno prepletanje pravne etnografije in antropologije v orien- talističnih študijah globalnega juga gl. Starr in Goodale (2002), npr. članka ameriške antropologinje Jane Collier o čarovniških verova- logije je pojem pravnega pluralizma, s katerim je opozorila na druge možne pojavne oblike prava poleg postavljenih pravil države (Merry 1988; Dupret 2019). Maloštevilne etnografske in mikrosociološke raziskave pravnih praks na zahodu so izvedli predvsem sociologi, zlasti etnometodolo- gi (Travers in Manzo 1997). Večina se osredotoča na delo odvetnikov, bodisi večjih pisarn, specializiranih za gospo- darsko in korporativno pravo (Flood 2013), bodisi manjših, ki zastopajo bolj marginalne stranke (Travers 1997), tudi v okviru brezplačne pravne pomoči (Sudnow 1965). Del štu- dij se posebej posveča pravniškemu govoru, npr. med ude- leženci postopkov v sodni dvorani (Lynch 1997; Scheffer, Hannken-Illijes in Kozin 2008), med pogajanji o priznanju krivde (Lynch 1982) ali pa v interakcijah med odvetniki in njihovimi strankami (Sarat in Felstiner 1986, 1988). Dru- gim pravnim poklicem sta zlasti namenjeni posebni števil- ki revije Policing and Society o policijskem delu (Bacon, Loftus in Rowe 2019–2020) in etnografija francoskega vr- hovnega upravnega sodišča (Conseil d‘État) antropologa in sociologa Bruna Latourja (2002). Težava obstoječih etnografskih raziskav je po eni strani nji- hova pretežna omejenost na odvetništvo in vrhovna sodi- šča (Smolla 1995; Maltzman, Spriggs in Wahlbeck 2000). Izhajanje iz vrhovnih sodišč lahko utrjuje skrivenčeno njih v majskih staroselskih naseljih in škotske antropologinje Anne Griffiths o vlogi pripovedi v bocvanskih skupnostih. Izvleček: Avtor v članku na podlagi intervjujev z zaposlenimi na Oddelku za etažno lastnino na Okrajnem sodišču v Lju - bljani predstavi njihovo delo in praktično vednost. Pokaže, da praktična vednost poleg utelešenih veščin obsega tudi ponotran- jene spoznavne sheme, načine sklepanja in poznavanje izrecnih informacij. Praktična vednost tudi ni zgolj spoznanje posamezni- ka. S skupnimi oznakami, obrazci, vzorci, pogovori in sestanki se razvija kot kolektivna vednost določenega delovnega mesta – kot skupna kultura zaposlenih, ki v podobnih delovnih razme- rah izkušajo podobne življenjske situacije. Prvi od dveh člankov obravnava delitev dela, spoznavne sheme in načine sklepanja, ki jih zaposleni osvojijo skozi svoje delo. Ključne besede: praktična vednost, etažna lastnina, pravo, habitus, tiha vednost, izrecna vednost Abstract: Through interviews with workers at the Ljubljana District Court Condominium Department, the article presents their work and practical knowledge. It shows that practical knowledge includes not only embodied skills but also internal- ised cognitive schemata, manners of reasoning, and knowledge of explicit information. Furthermore, practical knowledge is not merely the knowledge of an individual. Through shared expres- sions, forms, models, conversations and meetings, it develops as a collective knowledge of a given workplace – a common cul- ture of employees who under similar working conditions experi- ence similar life situations. The first of two articles analyses the division of labour as well as cognitive schemata and manners of reasoning that employees master through their work. Keywords: practical knowledge, condominium, law, habitus, tacit knowledge, explicit knowledge DELO IN PRAKTIČNA VEDNOST ODDELKA ZA ETAŽNO LASTNINO NA OKRAJNEM SODIŠČU V LJUBLJANI Prvi del: Delitev dela, spoznavne sheme in načini sklepanja Izvirni znanstveni članek | 1.01 Datum prejema: 12. 10. 2023 Glasnik SED 64|1 2024 6 Razglabljanja Svit Komel predstavo o pravni dejavnosti kot abstraktni razpravi o pomenu pravnih izrazov in pravil. Latour (2002: 118, 284–286) denimo nepresenetljivo pride do zaključka, da je pravo površinski metajezik, ki se z okoliščinami konkre- tnih primerov ukvarja le toliko, da iz njih ekstrahira nova pravila, ki jih vpne v mrežo preteklih precedensov in aktov. Vendar bolj kot da bi pojasnjevala naravo prava, njegova ugotovitev izhaja iz specifičnih delovnih nalog vrhovnih sodnikov, ki se načeloma morajo omejiti le na spore o raz- lagi prava in ne smejo presojati dejstvenih okoliščin. Po drugi strani pa so pravne etnografije dosti bolj opisne in manj metodološko osredotočene kot primerljive raziska- ve drugih poudarjeno intelektualnih dejavnosti, recimo znanosti. Medtem ko se je v 70. letih prejšnjega stoletja od splošne sociologije znanosti kot posebna smer oddelila sociologija znanstvene vednosti, ki se je lotila opazovanja znanstvenih praks s specifičnim namenom, da izpostavi, kako urjenje znanstvenikov, standardizacija, praktične veščine, slog znanstvenih besedil ipd. pogojujejo percep- cijo znanstvenih predmetov, vsebino rezultatov in odloča- nje sporov med raziskovalci, podobne »šole« na področju prava ni, čeprav sta se recimo sociolog Michael Lynch in Bruno Latour ukvarjala tako z etnografijo znanstvenega kot pravnega dela. Študije primerov pravnih praks se poveči- ni berejo kot vsesplošen popis opravil in govora izbranega pravnega delovnega mesta. To razliko je vsaj deloma mo- goče pripisati nedostopnosti prava, tako v smislu težav pra- va neukega opazovalca z razumevanjem pravniškega dela (kar zase opaža Latour 2010: viii) kot naporov s pridobi- vanjem soglasja za sodelovanje v raziskavi, zlasti za daljše časovno obdobje (Travers 1997: 62, op. 4). V članku, objavljenem v dveh delih, analiziram delo Od- delka za etažno lastnino na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Namenoma sem izbral ne samo prvostopenjsko sodišče, temveč oddelek, zadolžen za vrsto zadev, ki so skoraj po- polnoma izpuščene iz učnega načrta pravnih fakultet in za katere posledično precej pravnikov meni, da ne zahtevajo kaj dosti pravnega znanja. Moje izhodišče je ravno naspro- tno: delo takšnega Oddelka je lahko bolj reprezentativno za pravno prakso in pravo, s kakršnim se dnevno sreču- jemo, kot pa seja vrhovnega sodišča. Raziskava temelji na 24 urah intervjujev z 22 od 32 zaposlenih na Oddelku, izvedenimi v obdobju treh tednov poleti 2023. 3 Izbira me- tode in raziskava temeljita na predpostavki, da sami de- lavci lahko podajo najnatančnejše informacije o lastnem delu in veščinah. Na željo zaposlenih vse odgovore nava- jam pod psevdonimi. Soglasja za dlje trajajoče opazovanje nisem dobil, saj so ga ocenili kot preveč moteče; delo na Oddelku namreč v glavnem zajema branje in pisanje na 3 Dva sodnika in dva člana strokovnega osebja sem intervjuval v paru, a tega zaradi varstva anonimnosti nisem posebej zaznamoval. Vse vpisničarke in zapisničarke sem zaradi njihove zasedenosti intervju- val hkrati. računalniku, zato je brez zastavljanja nenehnih vprašanj nemogoče razbrati, kaj oseba počne. V raziskavi se zlasti osredotočam na praktično vednost zaposlenih, s katero označujem način zaznavanja in inter- pretiranja stvarnosti, ki ga ljudje v določenem zgodovin- skem obdobju osvojijo in ponotranjijo skozi situacije, v katere vstopajo, ko (re)producirajo pogoje lastnega življe- nja. Ta opredelitev odstopa od uveljavljenih pristopov k praktičnemu načinu védenja v dveh ozirih. V nasprotju s pojmoma habitus, ki ga je uvedel sociolog Pierre Bourdieu (2000, 2023), in tiha vednost filozofa Michaela Polanyija (2022) praktične vednosti ne zamejujem na neizrekljive, utelešene čute in nagibe, temveč pokažem, da zajema ta- ko ročne spretnosti in intuicijo kot tudi spoznavne sheme, posebne načine sklepanja in poznavanje izrecnih pravil in informacij. 4 Po drugi strani pa zagovarjam materialistično interpretacijo praktične vednosti: namesto govora o splo- šni življenjski obliki (Wittgenstein 2014) je treba razume- ti, kako so situacije, skozi katere nam je vednost posre- dovana in v katerih jo uporabljamo, odvisne od družbenih odnosov, v katerih reproduciramo materialno osnovo svo- jega življenja. V obravnavanem primeru ta razmerja obse- gajo predvsem tehnične pogoje in produkcijska razmerja, v katerih poteka delo: delovna sredstva, delitev nalog, način določanja delovne norme in vrednotenja dela, pravila na- predovanja, izbiranja vodij oddelkov, organizacijo delov- nega časa in delovnih skupin, delitev prostorov na oddelke ter druge načine segmentacije in upravljanja dela, ki so jih operaisti analizirali pod pojmom tehnična sestava delovne sile (Mohandesi 2013: 85). 5 Praktična vednost tako ni zgolj spoznanje tega ali onega posameznika, temveč skupna kul- tura oz. tradicija nekega delovnega mesta, ki jo z delom v večji ali manjši meri prevzemajo, ponotranjijo, uporabljajo in razvijajo vsi zaposleni na tem mestu. Zaradi te kolek- tivne ponotranjenosti se utegne opisana praktična vednost zdeti kot nekaj samoumevnega, vsem znanega, zlasti zapo- slenim na Oddelku za etažno lastnino. A prav s temi samo- umevnostmi se je treba ukvarjati, če želimo razumeti, kako razmerja, v katerih delujemo, ne samo pogojujejo naše spo- znanje, temveč kako se v njegovi vsakdanjosti in očitnosti ta pogojenost zakrije kot nevpadljiva. Čeprav se zavzemam, da je pristop v članku mogoče upo- rabiti tudi za preučevanje drugih dejavnosti, je predmet te raziskave praktična pravna vednost. K njej ne sodi zgolj poznavanje pravnih pravil, temveč tudi obvladanje upo- rabe registrov, kot so kataster in zemljiška knjiga, vodenje postopkov, zasliševanje prič, oblikovanje sklepov; torej 4 Za daljšo teoretsko razpravo o Bourdieujevem in Polanyijevem pri- stopu gl. Komel (2023). 5 Kar pa ne pomeni, da se praktična vednost na splošno lahko razvije le v kontekstu zaposlitve. Posebna praktična vednost se oblikuje tudi izven mezdnega razmerja, pri nezaposlenih, osebah, ki se preživljajo s kriminalom, klateštvom ali pa živijo od dela drugih. Glasnik SED 64|1 2024 7 Razglabljanja Svit Komel vsa nujna znanja za rešitev primera in izdajo odločbe, ki pa niso povezana s samo vsebino pravnih aktov. V nasprotju s teoretskimi sistemi, o katerih poučujejo na fakulteti, praktič- na pravna vednost obsega specializirana znanja, prilagojena zahtevam in nalogam delovnega mesta. Poleg tega pa so jo, kot nazorno pokaže edinstvena delitev dela na Oddelku za etažno lastnino, sposobni z delom usvojiti in uporabljati tudi zaposleni brez univerzitetne pravne izobrazbe. V članku najprej predstavim delitev dela, metode prever- janja dela zaposlenih in upravljavsko strukturo Oddelka. Nato se osredotočim na tri ključne podoblike praktične vednosti: spoznavne sheme, načine sklepanja in izrecne informacije, ki jih zaposleni ponotranjijo z delom. Delitev dela in upravljanje Oddelka Kot je osnovno poslanstvo oddelka strnil sodnik Ro - bert: »Mi smo zadnja faza tranzicije […]. Mi še vedno prevajamo principe družbene lastnine v načela zasebnega prava.« Predmet obravnave v etažnolastninskih postopkih so lahko izključno stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, ko je bil uveljavljen Stvarnopravni zakonik, ki je postavil novo ureditev pravic na nepremičninah, osnovano na zasebni lastnini. Naloga Oddelka je torej prevesti ostanke družbene lastnine in nedokončanih postopkov lastninjenja v nov sistem stvarnega prava. Kot se je izrazil sodnik Damjan: »Na fakulteti nas učijo gravitacijo – osnovne naravne zakone – tu so pa zakoni obrnjeni na glavo. Mi imamo nalogo, da […] vse to porušeno stanje uredimo in obenem še rešimo spore med udeleženci.« Delo Oddelka zajema dva nepravdna postopka: vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je namenjen uskladitvi lastninskih evidenc – katastra in zemljiške knjige – z novim stvarnim pravom. Z njim se v zemljiško knjigo vpisuje stavbe in posamezne dele stavb (stanovanja, kleti), ki še niso evidentirani, določi solastninske deleže lastnikov stanovanj na skupnih delih (hodnikih, stopniščih), skratka, popredalčka različne prostore, ki sestavljajo stavbo. Cilj postopkov ugotavljanja pripadajočega zemljišča pa je ugotoviti lastninsko pravico lastnikov stavbe na zemljiščih pod stavbo in ob njej, za katere se presodi, da so v redni rabi lastnikov in da so že po predpisih pred letom 2003 postala akcesorna stavbi, npr. parkirišča, prostori za odpadke, zelenice, igrišča itd. Prevod, ki ga izvajajo na Oddelku, torej ne zajema le spremembe pravnega pojmovanja, temveč tudi prevajanje koncepta prostora in soseske, kakršen je bil zamišljen ob gradnji v času SFRJ, v ponovno uveljavljeno načelo izključne zasebne lastnine. Temeljni zakon, ki je uokviril te postopke, je bil sprejet leta 2008 (ZVEtL 2008). Sprva je delo potekalo na neprav- dnem oddelku, kar ni omogočalo zadostne specializacije, poleg tega pa so sodniki mesečno normo lahko dosegli z drugimi nepravdnimi zadevami, zaradi česar so etažnola- stninski postopki zastajali (Veronika 2023). Na Okrajnem sodišču v Ljubljani je bil zato septembra 2013 vzposta- vljen prvi in še vedno edini oddelek za etažno lastnino v Sloveniji. Podobno kot drugi sodni oddelki je sestavljen iz sedmih kategorij zaposlenih: strokovnih sodelavcev z dokončano pravno fakulteto in s pravniškim državnim izpitom, sodniških pomočnikov, ki nimajo nujno pravne izobrazbe, vpisničarjev, zapisnikarjev, sodnikov, tajnika in odpravnika pošiljk. 6 Strokovno osebje – sodniške pomočnice in strokovne sode- lavke. Edinstvena značilnost Oddelka je delitev dela med sodnicami in strokovnim osebjem (v nadaljevanju: SO), ki je bila zaradi kadrovske stiske uvedena kmalu po nastanku Oddelka. V postopkih ugotavljanja pripadajočega zemljišča SO pripravlja osnutke posameznih procesnih sklepov po odredbi sodnice, ki ji je dodeljen primer, npr. sklep o posta- vitvi izvedenca, o združitvi postopkov itd., ne pa končnih odločb. V postopkih vzpostavljanja etažne lastnine pa se je z interno odredbo SO prepustilo pripravo osnutkov vseh odločb. Razen v primeru posebnega zapleta ali potrebe po razpisu naroka je sodnikova naloga v teh zadevah načelo- ma omejena na preverjanje končnih izdelkov SO (Veronika 2023; Petra 2023; Robert 2023). Predloge vzpostavljanja etažne lastnine tako samostojno rešujejo tudi nepravnice. Na Oddelku so zaposlene štiri strokovne sodelavke in se- dem sodniških pomočnikov, od katerih sta dva magistrska študenta prava, preostalih pet pa ima izobrazbo z drugih področij (komunikologija, ekonomija, upravne in policijske vede). 7 Dve pomočnici in pomočnik so že pred prihodom na Oddelek za etažno lastnino delali na drugih oddelkih Okraj- nega sodišča, predvsem na zemljiški knjigi. Poleg tega mo- rajo, kot pove vodja SO, vse za nedoločen čas zaposlene pomočnice opraviti izpit iz sodnega reda in 24-urno usposa- bljanje za imenovanje v naziv pri upravni akademiji Mini- strstva za javno upravo, a vsebina teh izobraževanj ni zares povezana z etažnolastninskimi postopki (Petra 2023). Na Oddelku ni nobene načelne razlike, kateri predlogi vzpo- stavitve etažne lastnine se dodeljujejo nepravnicam in ka- teri pravnicam, enaka je tudi njihova mesečna norma. V od- ja Oddelka delitev dela ocenjuje kot uspešno: »Ugotovilo se je, da se da priučiti tudi sodne pomočnike reševanja zadev« (Veronika 2023). 8 Večina sodnic je omenila, da se 6 V nadaljevanju izmenično uporabljam moško in žensko obliko. Sa- mi zaposleni namreč, kot je navada v pravnih poklicih, vztrajajo pri uporabi moškega nevtralnika, celo ko na določenem položaju delajo samo ženske. Po drugi strani pa je na vseh petih delovnih mestih, na katera se osredotočam v članku, zaposlenih več žensk kot moških, zato bi vztrajanje zgolj pri izrazju akterjev zamegljevalo spolno se- stavo oddelka. 7 Od tega so trije pomočniki moški, preostalo SO so ženske. 8 Intervjuvani so kot Oddelek ob branju osnutka članka skupaj dodali naslednjo pripombo: »Treba je opozoriti, da seveda o vseh zadevah odločajo sodniki. SO pripravi osnutek sodne odločbe (in v tem po- menu je mišljeno 'samostojno reševanje'), ki ga sodnik pregleda in po potrebi korigira.« Glasnik SED 64|1 2024 8 Razglabljanja Svit Komel razlika med pravnicami in nepravnicami občasno pozna v obrazložitvi sklepov in obvladanju pravnega izrazja (Nastja 2023; Marija 2023; Ema 2023; Robert 2023). Kljub temu so vse intervjuvane sodnice z izjemo ene kot relevanten kriterij, ki vpliva na kakovost dela, prvenstveno izpostavile delovne izkušnje, ne pravne izobrazbe. »Tisti [pomočniki], ki so že dalj časa tu, so ‘priučeni pravniki’, kot pravijo moji kolegi na Oddelku« (Damjan 2023). 9 Razen dveh sodniških pomočnikov, ki se ukvarjata izključ- no z uvodnimi fazami postopka in odločanjem o sodnih taksah, je SO organizirano v skupine po tri. Vsaka skupi- na rešuje zadeve treh sodnic. V odja Oddelka eno od članic skupine imenuje za neformalno vodjo skupine, ki skrbi za dodeljevanje spisov, ko opravil ne delegirajo že sodnice sa- me. Poleg vodje skupin in vodje celotnega Oddelka ima SO še svojo vodjo, ki je po nazivu strokovna sodelavka. V odja SO je zadolžena za letno oceno njihovega dela, od katere je odvisno napredovanje, mesečno točkovanje delovne uspe- šnosti in splošno organizacijo dela. 10 Na letno oceno dela pomembno vpliva doseganje norme rešenih zadev, ki jo ob upoštevanju predlogov Oddelka določa predsednica Okraj- nega sodišča. Vsak tip sklepa je ovrednoten kot alikvotni del mesečne norme, pri čemer se pri končnih odločbah upo- števata tudi starost in obsežnost zadeve, npr. dva odstotka norme za sklep o stroških izvedenca, 50 odstotkov za meri- torni sklep o zadevi, stari več kot devet let ali z več kot 75 posameznimi deli stavbe itn. Vsi člani SO morajo oddajati mesečna poročila na standardnem obrazcu, v katerem evi- dentirajo količino dokončanih sklepov vsake vrste. Če po- samezno opravilo ni ovrednoteno, npr. povzemanje navedb strank za sodnico, ali pa je zaradi posebnih okoliščin terjalo nadpovprečno veliko časa, imajo možnost, da uveljavljajo vrednotenje po porabljenem času, ki ga morajo natančno utemeljiti. Čeprav norma ni izključni kriterij ocenjevanja, jo večina intervjuvanih zaposlenih dojema kot pritisk, kar se kaže med drugim že v tem, da jo v glavi preračunavajo v dnevno normo in tako sami nadzorujejo, koliko morajo na- rediti do konca vsakega delovnega dne (Oliver 2023; Nataša 2023; Nadja 2023; Maja 2023). Kakor zahtevnost mesečne postavke povzame vodja SO: »Težko si privoščiš, da bi imel slab dan« (Petra 2023). Vpisničarke. Če si Oddelek predstavljamo kot kolektivno telo, je vpisnik, kot so se izrazile tamkajšnje zaposlene, »srce Oddelka«. Štiri vpisničarke bdijo nad fizičnim kro- ženjem spisov med različnimi zaposlenimi, obenem pa v skupni informacijski sistem PUND vnašajo osnovne po- datke o spisih – vrsta in starost zadeve, izvedena procesna dejanja, število udeležencev ipd. – ter opombe za delo. Ob 9 Prim. delo sociologa Johna Flooda (1983) o delu barristers‘ clerks, ki opravljajo primerljivo vlogo pomočnikov v pisarnah angleških odvetnikov, specializiranih za zastopanje strank pred sodišči. 10 Naloge vodje SO niso točno določene in so odvisne od strategije vsakokratne vodje Oddelka. logistiki spisov skrbijo za računanje rokov (zlasti pravno- močnosti in izvršljivosti odločb), vodenje koledarja, pra- vilno vročanje pisanj vsem udeležencem in plačilo sodnih taks. Vsaka vpisničarka načeloma skrbi za spise dveh so- dnic. Trikrat tedensko tudi odgovarjajo na telefonske klice ter sprejem strank in izvedencev. Kot izpostavijo same, je njihovo delo v primerjavi s prejšnjimi oddelki, na katerih so bile zaposlene, zaradi debelih spisov, ki jih morajo pre- našati po stavbi, fizično bistveno težje. Njihove delovne obveznosti obenem nosijo precej odgovornosti. »Poklju- kati vročilnice«, kar je vpisničarski izraz za preverjanje, ali so bile vsem udeležencem izdane vročilnice, je pona- vljajoče se delo, ki zahteva precej natančnosti, saj zaradi manjših zdrsov lahko pade celoten postopek. Vpisnik ima le neformalno vodjo, ki koordinira dejavnost pisarne, med- tem ko delo zaposlenih ocenjuje neposredno vodja Od- delka. Vpisnik Oddelka za etažno lastnino je eden izmed redkih sodnih vpisnikov, ki ima časovno, ne pa količinske norme, ker jo je, kot povedo vpisničarke, nemogoče do- ločiti. »Imaš lahko nek majhen spis, ki ti vzame 10 minut, lahko pa imaš sodne takse za preveriti za 80 udeležencev in delaš cel dan« (Živa 2023). Tempo dela vpisničark tako narekuje »koledar«, v katerem je zaznamovano, do kdaj je pri vsakem spisu treba izvesti določeno opravilo. Zapisničarke. Strojepisnica je, kot nakazuje ime iz časov pisalnih strojev, prostor, v katerem je zgoščeno ročno de- lo Oddelka. Naloga petih zapisničark je priprava besedil dopisov po odredbi sodnice oz. SO in vodenje zapisnikov na narokih. 11 Vsaka zapisničarka je dodeljena dvema sodni- cama. Pogoj za zaposlitev na tem mestu je bilo obvladanje desetprstnega tipkanja, kar zadnje čase zaradi pomanjkanja kadra deloma opuščajo, in doseganje 220 udarcev na minu- to na preizkusu ob razgovoru. 12 Trije zaposleni, s katerimi sem govoril, so na srednji šoli opravili dvoletni predmet desetprstnega tipkanja. V nasprotju z drugimi sektorji Od- delka so torej njihove spretnosti in delo poudarjeno fizič- ni, na kar opozarja že prvi vtis ob vstopu v strojepisnico. V sobo, ne večjo od pisarn posameznih sodnic, so za strnjene mize posedene zapisničarke. Njihov pogled se načeloma ne odmakne od zaslonov, tudi ko odgovarjajo na moja vpra- šanja ali govorijo druga z drugo. Deset prstov stalno šviga po tipkovnici in odbija prepoznaven ritem, ki se prepleta z radijsko glasbo v ozadju. To kadenco pretrgajo le nenadni skoki do tiskalnika. Medtem ko SO in sodnice secirajo spise v meniški tišini, ima strojepisnica ambient in zvočno podo- bo ročne delavnice. Vsi zaposleni imajo strogo določeno de- lovno normo. Vsak dan morajo opraviti vsaj osem »munda- cij«, kar je strojepisniški izraz za »eno opravljeno zadevo«, npr. vročeno vlogo, obvestilo o pritožbi ipd. (Maša 2023). 11 Na Oddelku so tri zapisničarke in dva zapisnikarja. 12 Začetna neto plača sodnega zapisnikarja je trenutno 872,67 evra. Podobna plača, kadrovska stiska in posledična preobremenjenost so značilni tudi za vpisnik. Glasnik SED 64|1 2024 9 Razglabljanja Svit Komel Nekateri rezultati, npr. vrnjena pisanja in poizvednice, štejejo manj. Sodelovanje na naroku se vrednoti po času. Za transkribiranje diktafonskih posnetkov narokov je predpisana norma, koliko minut posnetka naj bi zapisnikar prepisal v eni delovni uri. Enako kot pri SO je norma sicer mesečna, a si jo zaposleni sami preračunavajo v dnevne postavke. Delo dodatno priganjajo roki, saj je zapisnike narokov treba izdati v petih dneh. Strojepisnica ima svojo vodjo, ki piše letne ocene dela zaposlenih, točkuje mesečno delovno uspešnost in koordinira delovni proces. Sodnice. Pri obravnavi sodnic kot sektorja Oddelka je ko- ristno razlikovati med sodnico kot delno in sodnico kot ko- lektivno delavko. Pri posamezni sodnici je zaradi delitve de - la njen delokrog v glavnem zamejen na vodenje postopkov in reševanje primerov pripadajočih zemljišč. V nasprotju z drugimi zaposlenimi, ki imajo status javnih uslužbencev, se sodne funkcionarke ocenjuje po merilih sodnega sveta. Sodnice nimajo več vnaprej predpisane norme, temveč se za vsako vodi mesečna statistika o delovnih rezultatih. Ob ocenjevanju sodniške službe se osebna statistika primerja s povprečjem rešenih zadev na Oddelku v določenem ocenje- valnem obdobju. Razen sodnic začetnic, pri katerih je to ob- dobje eno leto, se sodnice ocenjuje vsake tri leta. V odja Od- delka pripravi mnenje o njihovem delu, kar je ena od podlag za oceno personalnega sveta, oblikovanega na nadrejeni instanci, tj. na višjem sodišču. 13 Poleg doseganja oddelčne- ga povprečja se v mnenju upošteva tudi število opravljenih narokov, pritožb, vloženih zoper njihove odločbe, uspeh pri- tožb na instanci, povprečno trajanje reševanja zadev ipd. Če 13 Ocena upošteva tudi mnenje sodnikov tistega oddelka sodišča druge stopnje, ki je v ocenjevalnem obdobju obravnaval pritožbe zoper od- ločbe ocenjevane sodnice. sodnik pade pod povprečje, to sicer ni avtomatsko razlog za negativno oceno, a je vseeno dovolj pomemben poda- tek, da ga vodja v svojem mnenju posebej naslovi in zanj navede morebitne opravičljive razloge. Preseganje povpre- čja je načeloma odločilni kriterij za napredovanje: »Če si povprečje zelo presegel, je to eden od velikih plusov, če želiš hitreje napredovati« (Veronika 2023; podobno sodnica Ema 2023). Vsi intervjuvani sodniki razen enega »te številke« dojemajo kot precejšen pritisk (Nastja 2023; Marija 2023; Ema 2023; Robert 2023; Damjan 2023). Nekateri opozorijo na težavo, da je vsak spis ovrednoten enako, ne glede na težavnost, sploh zdaj, ko po desetih letih dela večinoma ostajajo kompleksnejši primeri. To ustvarja neenakost zlasti med na novo zaposlenimi in sodnicami s stažem, saj se prvim dodeljujejo le še novi predlogi, slednjim pa so se nabrali starejši spisi. Kot je izpostavila ena od sodnic: [T]ežko dohajaš nekoga, ki ima novejšo strukturo spisov, pa v bistvu prihaja na že izoblikovana pravila, ker [to, da so se nam nabrali] stari spisi, […] je tudi deloma re- zultat tega, da smo iskali določene poti, in pa takratnega pomanjkanja prakse. […] Kar je težje kot za nekoga, ki ima novejšo strukturo spisov, z nekim know-howom. 14 Igra številk se nadaljuje po verigi navzgor. Mnenje o delu vodje Oddelka, ki je sodnica, ob upoštevanju triletne sta- tistike Oddelka pripravi predsednica Okrajnega sodišča. Število prejetih, nerešenih, rešenih zadev in povprečni čas reševanja tvori glavnino letnih poročil Okrajnega sodišča in se ga dojema kot osrednji kazalnik uspešnega upravljanja. 15 14 Sodnica je želela ostati neimenovana. 15 Oceno vodje Oddelka – kakor za preostale sodnike – izdela personal- ni svet, oblikovan na nadrejeni instanci. Slika 1: Delitev dela in upravljavska struktura Oddelka za etažno lastnino. Puščice označujejo osebo, pristojno za ocenjevanje dela. Nazivi zaposlenih s statusom sodnih funkcionarjev so zapisani z belo, javnih uslužbencev pa s črno barvo. Praviloma bi sodni vpisnik moral imeti lastno »vodjo pisarne vpisnika«, a ta na Oddelku ni določena. predsednica okrajnega sodišča vodja strokovnega osebja vodje skupin strokovno osebje zapisničarke vpisničarke sodnice vodja strojepisnice vodja oddelka Glasnik SED 64|1 2024 10 Razglabljanja Svit Komel Sodnik, ki v teorijah prava nastopa kot abstraktni nosilec funkcije sojenja in avtor odločb, nasprotno, ni utelešen v posamezni osebi, ampak je pravilneje o njem razmišljati kot o kolektivnem delavcu (Slika 2). Kot pokaže oris deli- tve dela na Oddelku, so mnoga opravila in sklopi praktične vednosti, nujni za reševanje primerov, preneseni na druge kategorije zaposlenih. Delo sodnih funkcionarjev lahko daje vtis izključno umske dejavnosti le zato, ker denimo ročno delo izvajajo zapisničarke in vpisničarke, ki so iz- puščene iz skoraj vseh akademskih opisov pravne prakse. Prav tako so na Oddelku sodnice in SO – v nasprotju z ne- katerimi drugimi institucijami – načeloma razbremenjeni stika s strankami med uradnimi urami, saj to delo opra- vljajo vpisničarke. Sodniki so, tako kot vse druge katego- rije delnih delavcev, odvisni od delovnih operacij in znanj drugih zaposlenih. O končnem rezultatu njihovega dela – odločbah in drugih pisanjih – je zato pravilneje razmišljati kot skupnem proizvodu kolektivnega delavca. Delitev nalog in specializacija praktične vednosti na Od- delku nista samoumevni, temveč sta nastali kot posledica organizacijskih odločitev, ki so ustvarile posebne delovne razmere, v katerih se akumulira vednost na Oddelku: Sigurno je delo [zdaj] hitrejše […]. Bolje je organizira- no, ker na začetku so bili recimo problemi, kako naj gre postopek. A naj gre najprej sodniku v roke spis ali stro- kovnemu sodelavcu. […] Na začetku smo uvedli interne roke, koliko časa je lahko določen spis pri strokovcu ali SP-ju [sodniškemu pomočniku], ker je delo zastajalo, zlasti ko je bilo naše delo še na nepravdnem oddelku. Tega smo se s časom razbremenili in zdaj lahko delamo samo vsebino. (Sodnica Ema 2023) Ogromno znanja se je akumuliralo. In kar se tiče rokova- nja s spisi, administriranja, pazljivosti pri pravočasnem zaznamovanju postopkov. Redosled korakov je jasen: najprej gre spis k temu, da naredi zaznambo, k temu, da naredi predhodni preizkus, potem k tretjemu, da naredi poziv. (Sodnik Robert 2023) V članku bom po eni strani prikazal praktično vednost, ki jo različni delni delavci usvojijo v okviru svojega delokro- ga, po drugi strani pa bom pokazal, kako se s pomočjo ne- formalnih pogovorov, kolegijev, obrazcev, vzorcev, kratic in drugih tehnik praktična vednost prenaša, utrjuje in raz- vija kot vednost delovnih kolektivov – tako posameznih skupin kot celotnega Oddelka. Spoznavne sheme Najbolj ključen element praktične vednosti je sposobnost sinteze oz. prepoznave, ki nam omogoča, da konkretne situacije in pojave prepoznamo kot primer določene spo- znavne sheme oz. tipa: »to je stavba«, »to je pripadajoče zemljišče« ipd. (Eco 1999: 80ff.) Shema obsega skupek značilnosti, na podlagi katerih zaposleni na Oddelku re- cimo prepoznajo, da so si nekatere površine podobne in da so vse primeri pripadajočega zemljišča, obenem pa jih razlikujejo od grajenega javnega dobra v lasti občine ali parcele sosednjega lastnika. Od spoznavnih shem je odvi- sna vsaka uporaba pravil. Kot je pokazal že Wittgenstein (2014: § 201), pravila sama namreč ne morejo opredeliti, katero ravnanje še sodi pod neko pravilo. Določba, da je pripadajoče zemljišče last lastnika stavbe, nam npr. ne mo- re povedati, ali je nek objekt pripadajoče zemljišče. Kot občasne napore s prepoznavo pripadajočih zemljišč opiše sodnik, ki na Oddelku dela eno leto: »[T]ežko [je včasih] ugotoviti, kaj je predmet predloga na terenu. Eno je, da je ta predmet opisan v mnenju izvedenca, drugo pa, da ga vi- diš na terenu.« V končni fazi je uresničevanje pravil vedno odvisno od kriterijev podobnosti, po katerih praktiki, ki izvršujejo pravila, presojajo, ali nekateri empirični poja- vi predstavljajo primere iste spoznavne sheme in se zanje posledično uporablja določeno pravilo. Akt prepoznave je podlaga za uporabo vseh pravil, a za sam ta akt ni mogo- če predpisati izrecnega pravila. Sposobnost prepoznave in uporabe pravil je veščina, ki terja urjenje, prakso, prido- bljeno z apliciranjem pravil v različnih situacijah. 16 Sposobnost prepoznave in uporabe pravil se na ravni jezi- ka kaže kot sposobnost poimenovanja: katerim pojavom je mogoče nalepiti določeno skupno ime. 17 Pri metodi intervjuja je spraševanje po posebnih izrazih in njihovih rabah tudi glavni način dostopanja do spoznavnih shem. Več zaposlenih je imelo precej težav z odgovarjanjem na to vprašanje predvsem zato, ker jim je žargon delovnega mesta postal tako domač in nevpadljiv, da so se na poziv težko spomnili primerov svojega posebnega dojemanja in govorice (Rebeka 2023; Nastja 2023; Marija 2023). Po- gosto so tudi odgovorili, da ne uporabljajo drugačnih poj- mov in izrazov kot v zakonu (Petra 2023; Ema 2023; Pavla 2023; Jan 2023; Tjaša 2023). Večina spoznavnih shem, ki so se z leti prakse razvile na Oddelku, je bila namreč leta 2017 kodificiranih v prenovljenem zakonu ZVEtL-1 (glej ZVEtL-1 2017), kar je v perspektivi nekaterih zaposlenih 16 O tem je pisal že Kant (2019: B171–173, 180/A132–134). 17 Z namenom poenostavitve tu predpostavljam, da prepoznava in poi- menovanje sovpadata. Seveda lahko v konkretnih situacijah obstaja soglasje o prepoznanem pojavu, ne pa o njegovem poimenovanju, ali pa se za isto shemo uveljavi več imen. Slika 2: Sodnik kot kolektivni delavec. S sivo so obarvani delni delavci, ki sestavljajo korporativno telo enega sodnika. Vsak zapisnikar in vpisničar pokriva spise dveh sodnikov, skupina SO pa treh. sodnik sodnik sodnik sodnik sodnik sodnik zapisnikar zapisnikar zapisnikar vpisničar vpisničar vpisničar skupina strokovnih sodelavcev in pomočnikov skupina strokovnih sodelavcev in pomočnikov Glasnik SED 64|1 2024 11 Razglabljanja Svit Komel obrnilo časovno sosledje: ni zakon tisti, ki je rezultat spo- znanj prakse, temveč je naša praksa zgolj zvesto uresniče- vanje zakona. Poleg tega pa je več intervjuvancev sprva zanikalo, da zakone razlagajo na poseben način, in vztra- jalo pri temeljni zapovedi, da se mora sodnik pri odloča- nju striktno držati zakona. Šele ko sem pojasnil, da moj cilj ni kritika odstopanj od zakona, so se strinjali, da je sledenje pravilom velikokrat pomensko odprto: »Itak, da se moramo zakona držati, ampak je več možnih pravnih rešitev« (sodniška pomočnica Rebeka 2023). Sodnice, ki so bile na Oddelku ob njegovi vzpostavitvi, so se najlaže spomnile primerov neposredno po sprejetju prve- ga ZVEtL leta 2008, ko je bilo treba zakonska pravila ope- racionalizirati in šele izumiti spoznavne sheme za pojave, na katere so naletele pri delu. V odja Oddelka na primer ob- novi, kako je takrat v zemljiški knjigi naletela na stavbe, pri katerih so bile vpisane »kar ene številke – 900, 901, 902«. Takrat sploh nismo vedeli, kaj to je, in kam sploh pogle- dati, da se naučiš. […] Malo smo spraševali na zemljiško knjigo, se med sabo pogovarjali in razčistili, kaj naj bi to sploh pomenilo. Morali smo naštudirati, kako se je spreminjala zakono- daja in zemljiška knjiga, da smo ugotovili, kako je prišlo do določenih vrst stanj v zemljiški knjigi. Našla sem eno knjigo, ki je pojasnila zgodovino, kako so nastala dolo- čena stanja. Potem smo dojeli, da so včasih lahko zaradi enega in- terventnega zakona [lastniki] tudi sami brez izvedenca delali načrte in vpisovali etažo, tudi samo ene par delov [stavbe]. (Veronika 2023) Pomembno je, da je intervjuvanka uporabila prvo osebo množine. Razčiščevanje neznanega pojava je bilo kolek- tivno delo takratnih sodnic in SO kot tudi zaposlenih na zemljiški knjigi, ki so si izmenjevali izkušnje in koščke in- formacij. Na ta način se je postopoma sestavil poseben spo- znavni tip, ki ga zaposleni na Oddelku danes imenujejo »za- časna etaža« oz. redkeje z oznako zaposlenih na zemljiški knjigi: »900-ke«. Petnajst let po začetku etažnolastninskih postopkov, v katerih so rešili več primerov začasnih etaž, vsaka intervjuvana sodnica in član SO to poimenovanje uporabljata rutinsko in znata iz glave z manjšimi variacija- mi izstreliti jasno definicijo: posebna podoblika nedokon- čane etažne lastnine, pri kateri so na stavbi zaradi procesov nacionalizacije in denacionalizacije z začasnimi identifika- torji, ki se začnejo s številko 900, vpisani le nekateri posa- mezni deli stavbe (Robert 2023; Petra 2023; Rebeka 2023). Z reševanjem konkretnih situacij in nabiranjem kolektivnih izkušenj se je začasna etaža med zaposlenimi utrdila kot po- notranjena spoznavna shema, pojav pa so postali sposobni v večini situacij prepoznati s samoumevnostjo in lahkoto. 18 18 Za podobne preskoke od neznanih pojavov k samoumevnim pojmom v laboratorijski znanosti gl. primer raziskovanja tiroliberina (Latour in Woolgar 1986: 126–148). Podobno danes zaposleni na Oddelku rutinsko uporabljajo tudi mnogo drugih spoznavnih shem, ne da bi več razmi- šljali o tem, kako so bile prvotno izpeljane. Nekatere od teh shem so bile vključene v prenovljen ZVEtL-1, na pri- mer »nedokončana etažna lastnina« (stavba, pri kateri v zemljiško knjigo niso vpisani vsi posamezni deli, skupni deli ali pa ni določena solastnina na skupnih delih stav- be), »zunajknjižna etažna lastnina« (etažna lastnina, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo) in »navidezna solastnina« (etažni lastniki so vpisani kot solastniki parcele pod stav- bo, čeprav je iz pogodb razvidno, da so predmet lastnine stanovanje oz. drug posamezni del stavbe). Drugi ostajajo le v zavesti zaposlenih na oddelku: »individualno pripada- joče zemljišče« (pripadajoče zemljišče zgolj ene stavbe), »uzurpacija« (del skupnega prostora v stavbi, npr. hodnik, ki ga je posameznik ogradil in začel uporabljati kot svojo izključno last), »dejanski lastnik« (oseba, ki ima pravni naslov za pridobitev lastnine na delu stavbe, pa ni pravil- no vpisana v zemljiški knjigi), »začasna etaža«. Tretje je vseboval že zakon iz leta 2008, npr. »posamezni« in »sku- pni del stavbe«, ali pa so del splošne pravne terminolo- gije, kot našteje sodniška pomočnica Tjaša: »Te starinske floskule […]: 'odmera' […], 'nastanek taksne obveznosti', 'pretrga uradno dejanje', razlika med 'zavrže' in 'zavrne' – to mi prej [pred zaposlitvijo na oddelku] sploh ni bilo jasno, da je razlika –, 'domneva', razlika med 'sklepom' in 'odločbo'.« Vendar so tudi nekateri splošni pravni izrazi v praksi Oddelka dobili drugačno vsebino. Kot je recimo po- jasnil sodnik Damjan, se pri delu Oddelka lastnino dojema drugače kot v siceršnjem civilnem pravu: »[L]astninska pravica ne more biti enako izključujoča v nekem zaselku v predmestju Ljubljane ali pa v soseski enega bloka. Lahko je nekaj izključujoče pripadajoče zemljišče nekega bloka, ne pomeni pa, da ostali tam ne smejo hoditi.« 19 Praktiki pri svojem delu ne razlikujejo med izrazi glede na stopnjo kodificiranosti in načeloma predpostavljajo, da so vsi vzeti iz zakona. Dve sodnici – ena z dobrim letom, druga z desetimi leti delovnih izkušenj na Oddelku – se recimo nista mogli spomniti, ali je začasna etaža omenjena v ZVEtL-1. 20 Podobno presenečeni sta bili pomočnica in strokovna sodelavka, ko sem izpostavil, da individualno pripadajoče zemljišče ni zakonski termin: Maja: V bistvu ga ZVEtL res ne omenja […] Nadja: Individualno rečemo, ker je predlog, da se ugota- vlja pripadajoče zemljišče samo k eni stavbi. Je pa res, 19 Ob branju osnutka članka je intervjuvanec dodatno pojasnil, da je bilo v citirani izjavi mišljeno naslednje: »Pri presoji utemeljenosti predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča je treba upoštevati, da je v primerih večjih strnjenih stanovanjskih sosesk zaradi upošte- vanja urbanističnih zakonitosti mesta lastninska pravica na pripada- jočem zemljišču lahko omejena.« 20 Medtem ko je sodnik, ki zase pravi, da mu »je všeč zgodovina«, edini nemudoma odgovoril, da je začasna etaža izključno praktični pojem (Robert 2023). Glasnik SED 64|1 2024 12 Razglabljanja Svit Komel da v končnih sklepih za stranke ne poudarjamo, a je in- dividualno ali skupno pripadajoče zemljišče. Maja: Ja, je res, včasih kje omenimo v odločbah, sicer pa je ta izraz bolj za naše razumevanje stvari. (moj po- udarek) Zakonske in nezakonske spoznavne sheme so torej spo- jene v enotna kategorialni aparat in izrazoslovje, ki ju zaposleni spontano uporabljajo pri dnevnem delu. V be- sedišče so poleg izrazov za pravne pojave, ki so predmet postopkov, primešana še poimenovanja za delovne opera- cije. Najbolj vsestranski je morda termin »koledar«, ki se v govorici vpisničark uporablja kot sinonim za opomnik, rok: »poteče koledar«, »vnesi v koledar«, »spisi čakajo v koledarju«, »imaš koledar«. Še en primer je glagol »po- kljukati«, s katerim vpisničarke označujejo preverjanje vročilnic, ker vsakega udeleženca, ki mu je bila pravilno vročena vročilnica, odkljukajo na seznamu (Živa 2023). V strojepisnici pa je tak izraz »mundacija«, ki pomeni na- logo, priznano kot »polnovredno« v normi zapisnikarjev. Spoznavne sheme, ki jih obvladajo zaposleni, so odvisne od konkretnih situacij, s katerimi se srečujejo v okviru do- deljenih delovnih nalog. Spoznanje strokovnega osebja, ki se ukvarja predvsem s postopki vzpostavljanja etažne lastnine, je recimo bolj specializirano za prepoznavanje začasnih etaž in navideznih solastnin. Sodnice hitreje pre- poznavajo pripadajoča zemljišča, vpisničarke pa imajo več izkušenj z razbiranjem datuma in pravilnosti vročitev, kar je potrebno za računanje rokov: Mojca: Sodniki tega ne preverjajo, to je kar naša odgo- vornost. 21 [Ana, Živa, Katja prikimajo] Živa: Moraš pogledati, da je pravilno vročeno, da je štempelj pošte, podpis vročevalca in tistega, ki mu je vročeno. Velikokrat se koga ne najde, ker je že mrtev, ker nima stalnega prebivališča. Potem moramo pogledati, kam so se preselili. Sodnik po poteku roka samo prejme spis, da preveri, če so se odredbe izvršile [in načeloma ne kontrolira izračuna]. Podobno odgovorijo vpisničarke, ko jih vprašam, kako preverjajo plačila sodnih taks: Vse: Joj, težko. Mojca: Najprej prek aplikacije UJP net. Ana: Tam se izpiše, kdo je plačal, kdaj je plačal, potem pa kljukaš tabelico. Živa: Neugodno je, ker imajo vsi udeleženci v isti zadevi isto referenco [bančnega nakazila]. Recimo mož plača še za ženo, pa to še hitro ugotoviš, ker se enako pišeta. Lahko plača mama za hči, nekdo za partnerja in je za vse ista referenca. 21 Sodnik Robert se ob branju osnutka članka ni strinjal s to izjavo in je dodal, da čeprav na splošno »kljukanje vročilnic« ni naloga sodnika, mora kljub temu v nekaterih konkretnih situacijah preveriti, ali je bila vročitev pravilno opravljena ali ne. Katja: Dosti se [stranke] tudi motijo pri referencah. Mojca: Lahko bi se to posodobilo pa plačevalo s kakšno QR kodo. Spoznavnih shem načeloma ne izumljamo sami, temveč nanje ob prihodu na neko delovno mesto naletimo kot na že izdelano lokalno tradicijo, ki se je moramo priučiti; to zahteva precejšen napor, za katerega je običajno predvide- na uvajalna doba. »Prej [preden sem prišla na Oddelek] sploh nisem vedela, da so nerazdeljene dele vpisali kot en del, da so te 900-ke začasne oznake« (sodnica Marija 2023). Podobno se privajanja na spoznavne sheme Oddel- ka spomni strokovna sodelavka Maja: »To me je begalo, ko so vsi začeli govoriti o navidezni solastnini, ko sem prišla. Počasi malo naštudiraš in veš, kako zgleda« (moj poudarek). 22 Na hitrost uvajanja ne vpliva toliko pravna izobrazba, začetke na Oddelku so podobno opisovale tako sodnice in strokovne sodelavke kot sodniške pomočnice. Kot bistven dejavnik, ki olajša vstop v delo, so poudarile predvsem predhodne delovne izkušnje, zlasti na zemljiški knjigi (Nadja 2023; Pavla 2023; Maja 2023; Veronika 2023; Ema 2023; Nastja 2023). Na etažni lastnini so prvi trije meseci predvideni za privajanje na poseben način dojemanja in izražanja, uveljavljen na Oddelku. Vodja SO pojasni, da se posebnih izrazov novi zaposleni priučijo predvsem z delom s primeri, pri čemer začnejo s »tipskimi procesnimi sklepi«. Vsak novo zaposleni dobi mentorja, ki mu ob morebitnih težavah svetuje pri reševanju zadev (Petra 2023; Veronika 2023). »Tiste prve tri mesece se kar naprej nanj obračaš« (Nadja 2023). Poleg tega zaposlene povejo, da so se dela priučile tudi v pogovorih z drugimi sodelavkami (npr. Tjaša 2023). Z nabiranjem spoznavnih izkušenj se sheme vedno bolj ponotranjijo, akt prepoznave pa postane nekaj rutinskega. Kar pa ne pomeni, da kriteriji, po katerih zaposlene različne situacije prepoznavajo kot podobne ali ne, postanejo tiha, neizrekljiva vednost v smislu ročnih veščin ali nekega neopisljivega akta intuicije, kot meni npr. Polanyi (2022: 14–15). Sinteza je za izkušenega praktika tiha le v smislu, da postane nevpa- dljiva, vsakdanja, rutinska – nekaj, ob kar bi se obregnila ali izrecno izpostavila le oseba, ki teh znanj in spoznav- nih izkušenj nima. Če pa se jih opozori na posebnost teh izrazov, praktiki načeloma znajo definirati njihov pomen in pojasniti kriterije prepoznave, kar je bistvena razlika s telesnimi veščinami, ki se načeloma lahko prenašajo le z demonstracijo in vajo. Odraz in sredstvo rutinizacije spoznavnih shem je ko- lektivna uporaba kratic, okrajšav, ljubkovalnih izrazov in drugih oblik indeksacije, ki se uveljavijo za spoznavne sheme oz. izraze v ponavljajoči se rabi. Oddelek za etažno 22 Gl. skoraj identičen opis izkušnje doktorskega študenta geologije ob začetku dela na terenu: »[T]rajalo je dolgo časa, da so moje oči de- jansko postale sposobne videti v kamnih stvari, ki naj bi jih videle« (Delamont in Atkinson 2001: 91). Glasnik SED 64|1 2024 13 Razglabljanja Svit Komel lastnino je zakladnica tovrstnih simbolov, ki so jih zaposleni pogosto začeli spontano uporabljati že med samim inter- vjujem: »PZ« (pripadajoče zemljišče), »IPZ« (individualno pripadajoče zemljišče), »SPZ« (skupno pripadajoče zemlji- šče), »SVEL« (skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na naslovu), »PSD« (posebni skupni del), »SSD« (splošni skupni del), »SP« (sodniški pomočnik), »SS« (strokovni sodelavec), »ZPS« (zemljišče pod stavbo), »taksa« (sodna taksa), »denacka« (denacionalizacijska odločba), »IM« (izvedensko mnenje), »r. št.« (redna številka), »o. za FRS, odredba za finančno računovodsko službo, to vsi pri nas na oddelku vedo, kaj pomeni« (Robert 2023), »postaviti SPSP« (postaviti skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj). Nekateri zaposleni se še spomnijo težav pri privajanju na omenjene kratice, ko so prvič prišli na Oddelek (Nataša 2023). Pri nekaterih izrazih obstaja celo razlika med pisnimi in ustnimi okrajšavami: »SVEL se uporablja samo v pisnih dokumentih. Če se pogovarjamo, rečemo ‘skupnost’ in že vsi vemo, o čem govorimo« (Tjaša 2023). Kratice se načeloma ne uporabljajo v končnih odločbah, temveč le v zapisnikih narokov in pa zlasti v internih odredbah in ustni komuni- kaciji. 23 Poleg tega ni nujno, da vse kratice uporablja celo- tni Oddelek, nekatere se uveljavijo le v delovnih skupinah, npr. med sodnico in zapisničarko, ki redno pokriva njene zadeve: »Jaz krajšam v odredbah, ker imam strojepisko leta in leta isto in zna za mano brati« (sodnica Nastja 2023; podobno Marija 2023). Položaj je primerljiv z restavracijo hitre prehrane, kjer pobiralec naročil zaposlenemu v kuhinji lahko zavpije »eno šestko«, namesto da se zamuja z navajanjem polnega imena naročene jedi. Učinek kratic in drugih indeksov je, da spoznavne sheme, ki jih uporabljajo zaposleni, postanejo še bolj nevpadljive, ponotranjene in vsakdanje, saj se poimenovanje lahko uporablja brez asociacije ali kakršnega koli razmisleka o njegovi vsebini. Spoznavne sheme so kolektivna vednost v dveh pogle- dih. Po eni strani predstavljajo skupno tradicijo Oddelka, ki jo novo zaposleni prevzamejo kot vedno že prisoten in uveljavljen način spoznavanja sveta. Po drugi strani pa se kolektivno vzpostavljajo in spreminjajo tudi kriteriji po- dobnosti, po katerih zaposleni presojajo, kateri življenjski primeri sodijo v nek tip. Kriteriji podobnosti se večinoma uglašujejo spontano, brez načelnega, izrecnega dogovora, npr. s pomočjo mentorstva, obrazcev, vzorcev preteklih odločb in pogovora s sodelavkami. S tem ko mentorica ali druga sodelavka priporoči, da si novo zaposleni pogleda neko preteklo odločbo, namreč že nakaže, da sta si prej- šnja in nova konkretna situacija podobni. Spontana uglasitev pa ne izključuje odstopanj v dojemanju zaposlenih, zlasti ob srečanju z novimi in mejnimi situacijami. Tak primer so recimo kriteriji, po katerih se izvedencem urbanistične in geodetske stroke obračunava 23 Zapisnikarji npr. uporabljajo okrajšave za smeri neba pri opisih stav- be (Marko 2023). stroške za njihova mnenja. Za to delo so sicer predpisana na videz podrobna izrecna pravila (Pravilnik 2021), vendar se pri njihovi uporabi kljub temu porajajo razhajanja. Izvedencu se npr. po Pravilniku (2021) za sodelovanje na naroku prizna denarni znesek za vsake začete pol ure. Toda če narok traja uro in 32 minut, ali se ga plača za dve uri ali za uro in pol? Z drugimi besedami, ali že dve minuti predstavljata »začete pol ure«? Podobno vprašanje se pojavi pri potnih stroških: če se razdalja, ki jo priglasi izvedenka, za kilometer razlikuje od tiste, ki jo ob preverjanju ugotovi sodniška pomočnica, ali se jo kljub temu prizna? Prav tako se je dogajalo, da so izvedenci katero koli pojasnilo prvotnega izvedenskega mnenja v stroškovniku priglašali kot dopolnitev izvedenskega mnenja, ki se nagradi dodatno, čeprav obseg njihovih nalog ni bil razširjen (Robert 2023). Do leta 2023 je na Oddelku za izvedenine skrbela pomočnica, ki je kriterije zaostrila in izvedencem določenih priglašenih nagrad in stroškov ni priznala. Sodnica Ema opiše primer, ko je izvedenka urbanistične stroke priglasila stroške za zahtevnejšo dopolnitev izvedenskega mnenja, sklep, ki ga je pripravila omenjena pomočnica, pa ji je priznal le stroške za manj zahtevno dopolnitev. »SP [sodniška pomočnica] je – ka- ko bi rekla – zelo po črki gledala pravilnik. Mi [sodniki] pa smo pač podpisovali te sklepe o stroških […] in nismo opazili, da je bila zelo striktna, zlasti pri dopolnitvi izve- denskega mnenja.« 24 Prejšnja vodja oddelka je zato v zvezi s priznavanjem nagrad za izdelavo dopolnitev izvedeniških mnenj leta 2023 sklicala kolegij sodnikov in vodje SO, na katerem so dorekli okvirne usmeritve za delo strokovnega osebja. Na sestanku so tako kolektivno eksplicirali podrob- nejše kriterije, po katerih se na Oddelku prepoznava različ- ne tipe dopolnitev izvedenskih mnenj. Na Oddelku so se sicer že pred leti pojavila razhajanja pri priznavanju stroškov v določenih mejnih primerih. Tudi takrat so kolektivno določili podrobnejše usmeritve oz. kriterije izvrševanja določb Pravilnika. Tedanja vod- ja Oddelka je poleg tega sklicala sestanek z izvedenci, na katerem so jim te kriterije predstavili. Sodnik Robert, ki se je udeležil srečanja, obnovi: »Na [sestanku] smo razložili, kakšno je naše stališče, da izvedenci niso kar na slepo priglašali vsega, kar so hoteli. Na sestanku smo povedali, kaj je še skladno s Pravilnikom in sodno prakso« (podobno Ema 2023). Ena od pomočnic, ki trenutno pripravlja sklepe o izvedeninah, je ob nastopu dela prejela izvod usmeritev, zasnovanih pred tem sestankom. »Na začetku sem si malo pogledala, da vidim, za kaj gre, zdaj pa imam že v glavi, kaj je treba delati.« Zaposlena je tako 24 Sodnica Ema je ob branju osnutka članka dodala, da se izjava ne na- naša na delo drugih sodnikov, temveč je želela le zase povedati, »da o sklepih o stroških ne razmišljam veliko in se z njimi podrobneje ne ukvarjam, zlasti upoštevajoč, da so v Pravilniku [o sodnih izveden- cih in sodnih cenilcih] predpisana podrobna pravila.« Glasnik SED 64|1 2024 14 Razglabljanja Svit Komel s prakso postopoma ponotranjila kriterije podobnosti, ki so bili kodificirani na Oddelku in predstavljeni izvedencem. 25 Vprašal sem jo, kako ravna v primeru manjših razlik med stroški, ki jih priglasi izvedenec, in lastnimi izračuni: »Pri potnih stroških tako recimo: če je deset kilometrov ali več [razlike], zavrneš. Če je en, dva, tri kilometre razlike, pa priznaš. […] Jaz zavrnem samo, če kakšna postavka res odstopa« (Nataša 2023). Podoben kriterij ima tudi drugi pomočnik: »Če je dve minuti ali en kilometer [razlike], pri- znam, ne zavrnem. Imamo pet, šest vedno istih izvedencev, vemo že, od kod so doma« (Jan 2023). 26 Še vedno pa pomoč- nice naletijo na nepričakovane primere, za katere ni jasno, ali še sodijo pod nek spoznavni tip, in ki posledično sprožijo novo prilagajanje kriterijev podobnosti. Nedavno je recimo eden od izvedencev stroške priglasil šele dve leti po izde- lavi svojega mnenja. »Pogledala sem sodno prakso,« svoj pristop obnovi pomočnica Nataša. »Nekateri pravijo, da bi moral takoj priglasiti, drugi, da se lahko priglasi stroške, dokler ni postopek končan. Jaz sem mu priznala, ker je bil postopek še vedno v teku.« Med različnimi možnimi rešitvami za novo situacijo je pomočnica izbrala tako, da se je oprla na splošni kriterij, ki ga je mogoče ekstrapolirati iz preteklih zgledov in smernic na Oddelku: načeloma upoštevaj izvedenčevo opredelitev stroškov. Žive enciklopedije in samodejni sklepi V prejšnjem poglavju sem opisal, kako zaposleni nek ču- tno zaznan dražljaj prepoznajo kot podoben prejšnjim spo- znavnim situacijam, ki so jih bodisi izkusili sami bodisi so jim to izkustvo posredovali drugi; ali, kar je isto, kako različne situacije prepoznavajo kot primere nekega tipa. Jezikovno se ta kategorizacija kaže kot akt poimenovanja, s katerim določenemu pojavu nadenemo obče ime. Nekaj drugega pa so nadaljnje izjave, miselni sklepi in interpre- tacije, ki jih oblikujemo s tipi oz. z besedami zanje, a ne posredujejo za prepoznavo nujnih informacij. Če mi nekdo pove, da je začasna etaža v zemljiški knjigi označena z znakom, ki se začne z 900, mi posreduje značilnost, na podlagi katere lahko ta tip prepoznam. Nekaj drugega pa je, če oseba izjavi, da je veliko začasnih etaž v stari Ljublja- ni. S tem mi sporoča dodatne informacije oz. znanja o tem 25 Vloga teh usmeritev je primerljiva z vlogo pedagoških primerov uporab formul v fakultetnih učbenikih fizike, ki jih opisuje Kuhn (1961: 165–167). Cilj teh primerov je, da študentom dajo zgled, ko- likšen kvantitativni odstop med teoretsko napovedjo in eksperimen- talno meritvijo še predstavlja »ujemanje« oz. »enakost«, ne pa dokaz za napačnost teorije ali neuspešnost eksperimenta. 26 Intervjuvani so ob branju osnutka članka kot Oddelek dodali nasle- dnjo pripombo: »Že sama aplikacija za izračun razdalje, ki je pred- pisana s Pravilnikom, lahko ponudi več možnih poti, ki so različno dolge. Pravilnik ne določa, ali se uporabi najkrajšo ali najhitrejšo pot in ali vključuje dodatne stroške (cestnina). Zato v teh primerih ne moremo govoriti o odstopanjih oziroma razlikah, ker gre za način vrednotenja v okviru Pravilnika.« predmetu, ki bi jih našli denimo v enciklopedičnem sestav- ku o začasni etaži. Zaposleni na Oddelku so z delom po- notranjili tudi celo vrsto enciklopedičnih znanj in rutinskih načinov sklepanja, ki jih uporabljajo pri reševanju zadev. Morda osrednji vir omenjenih znanj je vodja SO, ki jo ena od strokovnih sodelavk opiše kot »slovar na dveh nogah« (Maja 2023). Na Oddelku je od njegove vzpostavitve, z etažnolastninskimi zadevami pa se je ukvarjala že pred letom 2013 na nepravdnem oddelku. Več SO jo je navedlo kot osebo, na katero se prvenstveno obračajo za nasvet (Rebeka 2023; Nadja 2023). Ko jo vprašam o znanjih, ki jih je pridobila z delom, odvrne: Včasih težko ugotovim, katere informacije moram pre- nesti [novim članom], ker mi je veliko stvari že samou- mevnih. […] Teh stvari je zelo veliko, se mi zdi, določene stvari so pa zelo banalne, npr. kje se nahaja določena mapa, kamor po abecedi razvrščamo odvetnike – zasto- pnike v nepravdnih zadevah. (Petra 2023) Pri sodnicah in SO je najočitnejši sklop ponotranjenih informacij poznavanje vsebine pravnih pravil. Na več mestih v intervjujih so med opisovanjem svojega dela iz glave izstrelili številko relevantnega zakonskega člena in skoraj dobesedno zrecitirali ubeseditev posameznih do- ločb (Robert 2023; Petra 2023). Vsi zaposleni, predvsem pa vpisničarke, so z delom usvojili tudi pravila sodnega reda, ki urejajo interno organizacijo in poslovanje sodišč. Tako pravnice kot nepravniki izpostavljajo, da so jim bila sprva ta pravila tuja, saj sta ZVEtL in sodni red na fakulteti le bežno omenjena (Nataša 2023; Oliver 2023). Z nabi- ranjem izkušenj so postali sposobni določbe, ki se redno pojavljajo pri njihovem delu, uporabljati samodejno, ru- tinsko, splošne akte pa ponovno preberejo le, ko naletijo na nepričakovana sporna vprašanja ali ko želijo znanje naknadno preveriti. Kot povesta vpisničarki: »Če česa ne vemo, pogledamo v sodni red« (Katja 2023; Živa 2023). Podobno nobena sodnica načeloma ne bo več iskala, ka- teri člen predpisuje pravila za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, ga najprej prebrala in na abstraktni ravni pove- zala z drugimi pravili, preden bi se lotila primera, kakor bi k zadevi najverjetneje pristopil neizkušeni študent prava. Vsaka sodnica namreč ve, da je »relevantna norma 43. člen. Gre za rutinirano ugotavljanje dejstev in rutinirano uporabo prava« (sodnik Damjan 2023). Z delom zaposleni ne usvojijo samo vsebine posameznih pravil, ampak tudi miselne povezave med njimi. Pomen tega znanja se pokaže zlasti, ko same ubeseditve pravil ne vsebujejo nobenega sklica na druge določbe. Tak primer je, pove sodnik Robert, 4. odstavek 44. člena ZVEtL-1: »V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča sodišče ne posega v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja pravice […].« Kot pojasni: Glasnik SED 64|1 2024 15 Razglabljanja Svit Komel Ko bi nekdo, ki je študiral zemljiškoknjižno pravo ali pa stvarno pravo, prebral to določbo, bi rekel: ‘Aha, jaz sem s pravnim poslom [npr. prodajno pogodbo] v dobri veri pridobil neko pravico na tem zemljišču – praviloma la- stninsko – zato sodišče ne bo spreminjalo te pravice.’ Trik pa je, da je ta odstavek napisan samo za tiste, ki so kupili nepremičnino v stečaju ali izvršilnem postopku. Zakaj? Ker je vse drugo nično. Vse, kar je bilo ugotovljeno kot pripadajoče zemljišče za nazaj, pa je nekdo lahko takrat, ko je kupil, videl, kakšno je stanje na terenu, pa je poznal in moral poznati predpise glede družbene lastnine, bi mo- ral vedeti, da to zemljišče ne more biti predmet samostoj- nega razpolaganja. […] To mene moti. Če je hotel zako- nodajalec povedati, da je varovan samo stečaj ali izvršba, bi moral to v zakon napisati […]. To je bilo v praksi znano že prej, ni se pojavilo šele po ZVEtL-1. (moj poudarek) Za pravilno razlago zakonskega pravila je torej treba ve- deti, da ugotovitev pripadajočega zemljišča izniči tudi pretekle pogodbe, sklenjene pred zaključkom postopka, s katerim je bila ta površina šele pravnomočno razglaše- na za pripadajoče zemljišče. Kot se je izrazil sodnik, je ta košček vednosti nekaj, kar je »znano v praksi«. Dru- ga sodnica opiše primer, pri katerem je bilo vprašljivo, ali je zaradi sprememb v zakonodaji v obdobju med letoma 1997 in 2003 lastninska pravica na pripadajočem zemlji- šču še vedno prehajala avtomatsko z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. V svoji odločbi je zagovarjala interpretacijo, da je tudi v tem obdobju Stanovanjski za- konik opredeljeval pripadajoče zemljišče kot akcesorno k stanovanju in je zato lastninska pravica na njem pre- hajala avtomatično s pravnimi prenosi stanovanja. Višje sodišče pa je odločilo, da ta pravna podlaga ne zadostuje in je njeno odločbo razveljavilo. Ne glede na strinjanje z interpretacijo višjega sodišča se je sodnica na podlagi kon- kretnega primera seznanila s specifično miselno povezavo med pravnimi pravili, ki jo ima v glavi pri nadaljnjem delu s podobnimi situacijami: »Ko zdaj dobim neko zadevo iz leta ‘99, bom zelo pozorna« (Ema 2023). Poleg poznavanja pravnih pravil in povezav med njimi je ključno tudi obvladovanje ustaljenih formulacij, zlasti izrekov pri vsaki vrsti odločbe. Kot je izpostavila ena od sodnic: »Ko sem prišla [na Oddelek], je bilo meni vse no- vo, kako formulirati izreke« (Marija 2023). Pri meritornih odločbah je izrek podlaga za vpis v zemljiško knjigo, za- to zaradi morebitnih nedoslednosti sklepa potencialno ni mogoče izvršiti. »Največji poraz je, če izdaš sklep, ki ni vknjižljiv« (sodnica Nastja 2023). Pri procesnih sklepih so napake manj usodne, a morajo zaposleni še vedno paziti na ustreznost formulacij. Po desetletju dela na Oddelku načeloma za vsako vrsto sklepa že obstaja vzorec, po katerem se lahko zgledujejo pri oblikovanju odločb v novih podobnih primerih, poleg tega pa tudi znanje o tem, kakšen sklep je treba izdati v določeni situaciji. Večina SO mi je kot primer rutinskega dela navedla izdajo sklepa o postavitvi izvedenca: »Že veš, na kateri fazi postopka nastopi [ta sklep], imaš vzorec in to je to« (Pavla 2023). Rutinsko, ponotranjeno znanje torej ni le sama ubeseditev sklepa, temveč tudi, v kateri situaciji in katero vrsto sklepa je treba izbrati: »Pri tipskih primerih, kot je postavitev izvedenca, se intuitivno vidi tip sklepa« (Petra 2023). »Čim ni v katastru stavb stavbe ali posameznih delov, se postavi izvedenca geodeta« (Pavla 2023). Podobno samoumevno je, da se za ugotavljanje pripadajočega zemljišča postavi izvedenca urbanistične stroke, ki na podlagi prostorskih in gradbenih načrtov pripravi mnenje o uporabi površin ob stavbi. Izbira vrste sklepa in izvedenca v teh situacijah je za zaposlene zdaj že avtomatizirana miselna operacija: če stavbe ni v katastru, se za izvedenca postavi geodeta; če gre za pripadajoče zemljišče, potem se za izvedenca imenuje urbanista. Drugače je bilo neposredno po sprejemu ZVEtL leta 2008: Na začetku je bil problem, katerega izvedenca postaviti za določitev pripadajočega zemljišča. Zdaj je jasno, da je to urbanist, takrat pa nismo vedeli, niti nismo vede- li, kako sploh oblikovati izrek za pripadajoča zemljišča, torej katere podatke vključiti v sklep, da bo izvršljiv v katastru in zemljiški knjigi. Na začetku se je postavljalo tudi geodete, pa ni ravno šlo. (Veronika 2023) Podobno današnje delo s časom vzpostavitve Oddelka pri- merja sodnica Ema: Bolje je organizirano, ker na začetku so bili recimo pro- blemi, kako naj poteka postopek, a naj gre najprej so- dniku v roke spis ali strokovnemu sodelavcu […], kdaj pritegneš izvedenca urbanistične stroke v postopek, kdaj izvedenca geodetske stroke, kako mora izgledati sklep, kakšen naj bo izrek sklepa, kdaj vabiti oz. obveščati do- datne potencialne udeležence, čisto osnovne stvari. Miselni sklep, ki se danes tudi zunanjemu opazovalcu zdi precej očiten, je bil torej rutiniziran šele na podlagi posku- sov, dilem in izkušenj v konkretnih situacijah, v katerih se je pokazalo, da geodeti ne morejo zagotoviti potrebnih podatkov za ugotavljanje pripadajočih zemljišč. Praktična vednost zaposlenih obsega tudi nepravna, a za reševanje zadev nujna znanja. Sem spadajo zlasti sposob- nost branja spisov in iskanja dokumentov po njem, upora- ba različnih registrov, kot sta kataster in zemljiška knjiga, in internih informacijskih baz: Maja: Za začetek je dobro, da zna človek sploh prebrati izpiske iz zemljiške knjige. Pa tudi s prakso tu dobiš več orodij, da veš, kje iskati. Mi imamo dostop do poročil za stavbo, kar je v pristojnosti GURS. Do tega načeloma nimaš dostopa ali pa ne pomisliš na to evidenco, ki ti pa zelo olajša delo. Nadja: Ja, hitreje prideš do nekih podatkov. Maja: Moraš vedeti, kje iskati pa kaj to pomeni, kar najdeš. Če si že delal na zemljiški knjigi, veš, kaj je po- men lastninske pravice, omejitev, kako učinkujejo. Tu pa Glasnik SED 64|1 2024 16 Razglabljanja Svit Komel dobiš mogoče še dodatna orodja, ki ti olajšajo delo, ga pospešijo. (moja poudarka) Vsa omenjena znanja je načeloma možno kodificirati v sistem abstraktnih navodil, npr. priročnik za uporabo ze- mljiške knjige. Vendar zaposleni na Oddelku to vednost uporabljajo drugače in je ne zadržujejo v glavi z naporom, temveč so jo z uporabo registrov v konkretnih situacijah ponotranjili in postali sposobni nemudoma ugotoviti, kje najti določen tip podatkov. Koraki brskanja niso naučeni na pamet, temveč se izvajajo kot fluidno zaporedje misel- nih sklepov in klikov na računalniku. Še en primer je priučitev znanj izvedencev, s katerimi stalno delajo. Kot je dejala sodnica Nastja, se je z delom »mogoče priučila tudi malo urbanizma. Predvsem na začetku sem si morala veliko besed pogledati, kaj sploh pomenijo. Zdaj jih že poznam, ker se ponavljajo« (moj poudarek). Podobno tudi sodnica Ema pove, da se je za- radi svojih delovnih izkušenj privadila posameznih izra- zov in govorice urbanizma in geodezije. Poleg tega pri reševanju zadev zaposleni uporabljajo tudi razne konte- kstualne informacije, pridobljene s predhodnim delom: »Če dobiš spis za vzpostaviti etažo v stari Ljubljani, veš, da bodo težave, posebej pri kleteh, podstrešjih, zaradi posebnega načina gradnje. Če dobiš etažo na drugem koncu [na robu] Ljubljane, pa se bo sestavljalo kot pu- zl« (strokovna sodelavka Pavla 2023). Občasno sodnici pri usmerjanju postopka za orientacijo pomagajo tudi informacije sodelavke, ki je reševala primer v isti soseski (Robert 2023). 27 Med enciklopedično praktično vednost pa navsezadnje lahko prištejemo tudi poznavanje nekaterih zgodovinskih informacij in starih pravnih aktov iz časa SFRJ o postopkih nacionalizacije in denacionalizacije, ki so se jih zaposleni priučili z delom (Ema 2023; Petra 2023; Robert 2023). 28 V praksi spoznavne sheme niso jasno ločene od formula- cij in miselnih sklepov, ki jih z njimi oblikujejo zaposleni, čeprav je s teoretskega vidika med njimi koristno razli- 27 Ob branju osnutka članka je intervjuvanec poudaril, da so tovrstne kontekstualne informacije sicer koristne, a same po sebi ne morejo služiti kot dokaz: »Bistveno je, da se pozanimaš, kaj predlagatelji ali udeleženci postopka, ki ga vodiš, uveljavljajo v drugem postopku, vezanem na isto ali sosednje zemljišče, kar pa je možno le na podlagi vpogleda v spis in pridobitve relevantnega procesnega gradiva (kot dopušča 12. člen ZVEtL-1). To je pomembno tudi za presojo more- bitne litispendence [obstoja vzporednega istovrstnega postopka v isti zadevi med istimi strankami] ali smiselnosti združitve postopkov. Sama informacija sodnice (s katero sem se v konkretnem primeru, ki sem ga imel pred očmi, posvetoval tudi poleg vpogleda v njen spis, ne pa brez vpogleda v spis) pa seveda ne more biti opora za ugotavl- janje pripadajočega zemljišča.« (poudarka v izvirniku) 28 Ta znanja so zaposleni tudi kolektivizirali in deloma kodificirali, ta- ko da so v skupno mapo na internem medmrežju naložili predpise SFRJ in slovenske predpise, veljavne pred 1. 1. 2003, v zvezi z na- cionalizacijo, etažno lastnino, stavbnimi zemljišči, urbanizmom in gradnjo objektov. kovati. Spoznavnih shem se namreč zaposleni ne priučijo ločeno od vsakršnega konteksta, temveč so jim posredo- vane z rabo v različnih izjavnih situacijah in miselnih po- vezavah. Novo zaposleni član SO ne bo npr. zgolj slišal izraza pripadajoče zemljišče, ampak bo dobil tudi odredbo sodnice, naj pripravi sklep o postavitvi izvedenca urba- nista. Podobno se bo ob delu z registri in s podatkovni- mi bazami priučil ne samo razumevanja posebnih oznak (spoznavnih shem), temveč tudi, kakšne informacije lahko o njih razbere iz registra in za kakšne miselne sklepe jih lahko uporabi. Ker zaposleni spoznavne sheme usvojijo s ponavljajočo rabo v različnih izjavah in miselnih pove- zavah, prepoznava neke situacije kot podobne prejšnjim avtomatsko na pamet prikliče tudi vrsto miselnih sklepov in izrecnih informacij o teh shemah, ki so se jih zaposleni priučili ob predhodnem delu s podobnimi primeri. Takoj ko je neka situacija recimo prepoznana kot ugotavljanje pripadajočega zemljišča, sodnice in SO že vedo, katerega izvedenca bo treba imenovati, kakšen tip sklepa je treba oblikovati, katere pravne določbe bodo navajali kot prav- no podlago, da je treba izvesti narok, koga je treba vabiti, v koliko izvodih ipd. S kolektivno, ponavljajočo rabo ab- straktnih pravil in izrecnih informacij v konkretnih situaci- jah ta znanja postanejo samoumevna in praktična – nekaj, o čemer zaposleni ne več zavestno premišljujejo, ampak preprosto naredijo. Prehodni sklep V članku sem predstavil tri temeljne oblike oziroma pod- zvrsti praktične vednosti, ki jo zaposleni razvijajo pri opravljanju svojega dela: spoznavne sheme, ponotranjene izrecne informacije ali »enciklopedična« znanja in ustalje- ne načine sklepanja. Čeprav sem se osredotočal na delo in vednost zaposlenih na Oddelku za etažno lastnino, je na podlagi opisanega mogoče izpeljati dva sklepa, pomemb- na za analizo praktične vednosti nasploh. Na eni strani se da iz izjav intervjuvank razbrati, da se praktična vednost utrjuje, deli in razvija kot kolektivna vednost določenega delovnega mesta. Kriterijev, kaj še šteje za zahtevnejšo dopolnitev izvedenskega mnenja ali zanemarljivo razliko v ugotovljeni kilometrini, ne določa ali privzema le ta ali oni posameznik. Ti kriteriji so sku- pen način dojemanja, ki se poenoti bodisi izrecno, npr. na sestankih, bodisi bolj ali manj spontano z mentorstvi, po- govori s sodelavci ali z obrazci in vzorci, kot bomo videli v drugem delu članka, ki bo objavljen v naslednji številki Glasnika SED. Obenem pa je bistveno poudariti, da vsa praktična vednost ni skupna vsem zaposlenim na etažni lastnini, temveč je vsebina znanj odvisna od delitve dela, zaradi katere zaposlene izkušajo različne življenjske situa- cije. Sodnice se tako v okviru svojih delovnih nalog sreča- jo z ogromno primeri površin, pri katerih morajo razločiti pripadajoča zemljišča od drugih možnih pravnih kvalifi- kacij, vpisničarke postanejo posebej vešče razpoznavanja Glasnik SED 64|1 2024 17 Razglabljanja Svit Komel znakov pravilne vročitve in računanja rokov, strokovno osebje pa recimo razlikovanja začasne etaže od drugih vrst nedokončane etažne lastnine. Čeprav torej materialne razmere in odnosi misli ljudi, ki delujejo v njih, ne na- rekujejo deterministično, pogojujejo njihovo vednost, ker pogojujejo, s kakšnimi situacijami se bodo srečevali večji del svojega življenjskega časa in v odnosu do njih razvijali svojo praktično vednost. Po drugi strani sem prvega od obeh načrtovanih člankov v Glasniku SED namenoma začel z oblikami praktične ve- dnosti, ki pokažejo, da so teoretski pristopi, ki izenačujejo praktično vednost z utelešenimi veščinami in intuicijami, preozki, saj ne zajamejo vseh oblik znanj, ki se razvijajo in ponotranjajo z delovanjem v konkretnih situacijah. Po- znavanje vsebine pogosto uporabljanih pravil in logičnih povezav med njimi predstavlja izrecno vednost, ki jo je mogoče ubesediti. V tem oziru se ta vrsta praktične ve- dnosti bistveno razlikuje od telesnih veščin, za prenos in usvojitev katerih so ključni prikaz, posnemanje in vaja, he- vristična navodila pa lahko proces učenja le bolj ali manj pospešijo, kar bo podrobneje predstavljeno v članku v na- slednji številki. Izrecne vednosti se je, nasprotno, mogoče v veliki meri priučiti s pogovorom ali z branjem navodil. Kljub temu pa ta izrecna vednost v praksi zaposlenih ni naučena na pamet kot niz abstraktnih stavkov, temveč z uporabo v konkretnih situacijah postane nekaj ponotranje- nega in samodejnega. V naslednjem članku bom analiziral ključni vpliv obraz- cev in preteklih odločb, ki jih zaposlene privzemajo kot vzorce za reševanje prihodnjih primerov, na rutinizacijo in poenotenje spoznavnih shem in načinov sklepanja. Osre- dotočil se bom tudi na ročne spretnosti zapisničark in čut, ki ga sodnice razvijejo za vodenje narokov, na koncu pa bom obravnaval osrednjo vlogo praktične vednosti pri za- mišljanju možnih rešitev ob srečevanju z novimi situacija- mi in nerešenimi problemi, za katere pretekle izkušnje ne nudijo jasnega odgovora. Viri in literatura VERONIKA, vodja oddelka, sodnica, intervju, Ljubljana, 21. 8. 2023. PETRA, vodja strokovnega osebja, strokovna sodelavka, inter- vju, Ljubljana, 25. 7. 2023. JAN, sodniški pomočnik, intervju, Ljubljana, 25. 7. 2023. NATAŠA, sodniška pomočnica, intervju, Ljubljana, 25. 7. 2023. PA VLA, strokovna sodelavka, intervju, Ljubljana, 25. 7. 2023. TJAŠA, sodniška pomočnica, intervju, Ljubljana, 26. 7. 2023. REBEKA, sodniška pomočnica, intervju, Ljubljana, 26. 7. 2023. MAJA, strokovna sodelavka, intervju, Ljubljana, 24. 8. 2023. NADJA, sodniška pomočnica, intervju, Ljubljana, 24. 8. 2023. OLIVER, sodniški pomočnik, intervju, Ljubljana, 24. 8. 2023. MARIJA, sodnica, intervju, Ljubljana, 22. 8. 2023. NASTJA, sodnica, intervju, Ljubljana, 22. 8. 2023. DAMJAN, sodnik, intervju, Ljubljana, 23. 8. 2023. EMA, sodnica, intervju, Ljubljana, 23. 8. 2023. ROBERT, sodnik, intervju, Ljubljana, 23. 8. 2023. MARKO, zapisnikar, intervju, Ljubljana, 24. 8. 2023. MAŠA, zapisničarka, intervju, Ljubljana, 24. 8. 2023. ANA, vpisničarka, intervju, Ljubljana, 29. 8. 2023. KATJA, vpisničarka, intervju, Ljubljana, 29. 8. 2023. MOJCA, vpisničarka, intervju, Ljubljana, 29. 8. 2023. ŽIV A, vpisničarka, intervju, Ljubljana, 29. 8. 2023. BACON, Matthew, Bethan Loftus in Mike Rowe: Ethnography and the Evocative World of Policing (Part 1). Policing and Soci- ety 30/1–2, 2019–2020. BENS, Jonas in Larissa Vetters: Ethnographic Legal Studies: Reconnecting Anthropological and Sociological Traditions. The Journal of Legal Pluralism and Unofficial Law 50/3, 2018, 239–254. BOURDIEU, Pierre: Esquisse d’une théorie de la pratique: Précédé de Trois études d’ethnologie kabyle. Pariz: Éditions de Seuil, 2000. BOURDIEU, Pierre: Sila prava: Prvine za sociologijo pravnega polja. Problemi 61/9–10, 2023, 103–158. DELAMONT, Sara in Paul Atkinson: Doctoring Uncertainty: Mastering Craft Knowledge. Social Studies of Science 31/1, 2001, 87–107. DUPRET, Baudouin: Pluralisme juridique, pluralité de droits et pratiques juridiques. Revue générale de droit 49/2, 2019, 591–623. ECO, Umberto: Kant and the Platypus: Essays on Language and Cognition. New York: Harvest Book, 1999. FLOOD, John: Barristers’ Clerks: The Laws’ Middlemen. Man- chester: Manchester University Press, 1983. FLOOD, John: What do Lawyers do?: An Ethnography of a Cor- porate Law Firm. New Orleans: Quid Pro Books, 2013. KANT, Immanuel: Kritika čistega uma. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2019. KOMEL, Svit: Praktična vednost in praktična vednost pravnih delavcev. Problemi 61/9–10, 2023, 159–193. KUHN, Thomas: The Function of Measurement in Modern Physical Science. Isis 52/2, 1961, 161–193. LATOUR, Bruno: La fabrique du droit: Une ethnographie du Conseil d’État. Pariz: La Découverte, 2002. LATOUR, Bruno: The Making of Law: An Ethnography of the Conseil d’Etat. Cambridge: Polity Press, 2010. LATOUR, Bruno in Steve Woolgar: Laboratory Life: The Con- struction of Scientific Facts (2. izdaja). Princeton: Princeton University Press, 1986. LYALL, Andrew: Early German Legal Anthropology: Albert Hermann Post and his Questionnaire. Journal of African Law 52/1, 2008, 114–138. Glasnik SED 64|1 2024 18 Razglabljanja Svit Komel Work and Practical Knowledge of a District Court Condominium Department Part One: Division of Labour, Cognitive Schemata and Manners of Reasoning Through interviews with employees at the Ljubljana District Court Condominium Department, the article – split into two parts (the second will be published in the next issue) – describes their work and practical knowledge. It begins by outlining the division of labour, management structure, organisation of work, different categories of law workers, their assignments, work quotas, and techniques of workplace monitoring. I focus on five main categories of employees: judges, judicial assistants, court clerks, typists, and registrar workers. The other two chapters analyse the forms of practical knowledge overlooked in theoretical approaches that have reduced practical knowledge to embodied knowledge and habitus. First, I present the cognitive schemata or types developed and inter- nalised by different categories of employees, such as ‘common area’, ‘fictitious co-ownership’, etc. Second, I highlight that employees also master through their work explicit information and manners of reasoning, like the content of statutory provi- sions and connections between them, which they then effortlessly apply in their practice. As opposed to embodied knowledge, which cannot be made explicit, these forms of practical knowledge can be worded, codified, and learned through conversation or reading. They thus challenge the assumption of embodied knowledge as a model for all practical knowledge. In addition the schemata, information, and manners of reasoning, which employees internalise, vary according to the material conditions of their work, because division of labour leads them to experience different concrete situations in which they acquire and use their knowledge. LYNCH, Michael: Closure and Disclosure in Pre-trial Argument, Human Studies 5, 1982, 285–318. LYNCH, Michael: Preliminary Notes on Judges‘ Work: The Judge as Constitutive of Courtroom Hearings. V: Max Travers in John Manzo (ur.), Law in Action: Ethnomethodological and Conversation Analytic Approaches to Law. London: Routledge, 1997, 99–130. MALTZMAN, Forrest, James F. Spriggs II in Paul J. Wahlbeck: Crafting Law on the Supreme Court: The Collegial Game. Cam- bridge: Cambridge University Press, 2000. MERRY , Sally Engle: Legal Pluralism. Law and Society Review 22/5, 1988, 869–896. MOHANDESI, Salar: Class Consciousness or Class Composi- tion. Science & Society 77/1, 2013, 72–97. POLANYI, Michael: Razsežnost tihe vednosti. Ljubljana: Krti- na, 2022. PRA VILNIK o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tol- mačih, Uradni list RS 84, 148, 28. december 2018 in 15. septem- ber 2021. SARAT, Austin in William L. F. Felstiner: Law and Strategy in the Divorce Lawyer‘s Office. Law & Society Review 20/1, 1986, 93–134. SARAT, Austin in William L. F. Felstiner: Law and Social Rela- tions: V ocabularies of Motive in Lawyer/Client Interaction. Law & Society Review 22/4, 1988, 737–770. SCHEFFER, Thomas, Kati Hannken-Illijes in Alexander Kozin: How Courts Know: Comparing English Crown Court, U.S.- -American State Court, and German District Court. Space and Culture 12/2, 2008, 183–204. SMOLLA, Rodney (ur.): A Year in the Life of the Supreme Co- urt. Durham: Duke University Press, 1995. STARR, June in Mark Goodale (ur.): Practicing Ethnography in Law: New Dialogues, Enduring Methods. New York: Palgrave Macmillan, 2002. SUDNOW, David: Normal Crimes: Sociological Features of the Penal Code in a Public Defender Office. Social Problems 12/3, 1965, 255–276. TRA VERS, Max: The Reality of Law: Work and Talk in a Firm of Criminal Lawyers. Aldershot: Ashgate, 1997. TRA VERS, Max in John Manzo (ur.): Law in Action: Ethno- methodological and Conversation Analytic Approaches to Law. London: Routledge, 1997. VILFAN, Sergij: Izročilo o kolonatu v Goriških brdih. Etnolog 2/1, 1992, 137–150. WITTGENSTEIN, Ludwig: Filozofske raziskave. Ljubljana: Krtina, 2014. ZVEtL – Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog prido- bitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS 45, 2008, 9. maj 2008. ZVEtL-1 – Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS 34, 4. julij 2017.