r i.V naroda! * | NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji slovenski dvotednik ^ v Zedinjenih državah. ►fj The Largest Semi-Weekly in $ the United States of America. .št. 106 - >■ 'fgiU OTROKE- DULUTH, MINN., Thursday, February 27, 1913. — Četrtek, 27. februarja 1913. VAŽNO ZA NAŠE GOSTILNIČARJE. , ; r $0l Univerza za viteze kozarcev. > u,se : išega mraza sku- %T>' snit s ' Cut'j i boj ke h Slar čiti na «> materine- srca. PLAČILO fja. 27. fe^ r - Ma ■ ^'požrtvovalnost 7 Presej , vse me r^° v; m &US. ostale l, far tolik, govca. ga tobaka Ijrtfi. TA h / / i3 •< ;da ridelk« i vas "" .uje edU . to se je v člove že čestokrat po - :W slučaj pripeta se je lttd i v našem mestu. 3-netna Lucy Wood la na vrata, naj za njo in njeno omi- , družino s štirimi V . v zadel, ker jo je hi- fj vr cel zadnji torek ". j vplačane stanari ,.jšein snežnem e zbežala nesrečna V nekem drevore- planein več ur, ča - Ji pa rešitve. Svoje ;oro na pol nage o- al» skriti pred kril¬ ni svoje krilo, samo ili vsled hude zime. ■„ je našel kasneje nek dvodelne družbe, ki je jK>'no družino na bliž- i postajo. mati' se je pa vsled prehladila, da ni več a rešitev. Morali so jo v bolnišnico, kjer pri - rak trenutek njene smr- revne otročiče zavze- ohčina in spravila otroško zavetišče. iS^stvo se zgraža sedaj iimaniljenim hišnim go¬ je pognal revno • **ii najhujšega mraza oiiien natakar. "ne., 25. febr. V ne- E ;-!n hotelu je zapo - IJ let še mlad natakar, rodom Francoz. KTiim časom dobil je u ‘ ar 12 stare domovi - l> Sromni dedščini svo 10,, ”ia Joseph Vallie- ^•Postil blizu New Or- zem ljišča v vrecl- aam erava to zem- 11 ln denar razdeliti g?* Kode le toliko • ° r . 111 Potreboval za l t j ‘' rsti se bo oziral h- ellar ja na razne “ Prijatelje, ki so Mihvauke, Wis., 27. febr. Ko je danes kaznoval tukajšnji sodnik Neelen nekega krčmarja vsled prestopka gostilniške postave, se je izrazil, da lioče posredovati v merodajnih krogih za vpeljavo prisiljenega šolanja v gostilniški obrti. Država naj bi torej osno¬ vala za številne gostilničarje po¬ sebno strokovno šolo oziroma uni¬ verzo, katero bi moral vsak krč - mar obiskovati za gotovo dobo. Kasneje naj bi naredil preskušnjo v potrebnih predmetih tikajočih se morale in dušeslovja, na kar naj bi se kandidatu viteštva ko¬ zarcev podelila državna diploma. Gostilničarski posel je podo - ben, po sodnikovem mnenju, iz - delovalcu dinamita. Ako . se ne ravna ž njim oprezno, se lahko pripeti nesreča. Ako bodo gostil¬ ničarji spoznali prave dolžnosti svojega poklica, gotovo ne bodo prodajali opojnih pijač nedolet- mete- nam nlor, 7 ;l že pijanim osebam. SLOVENSKE VESTI. bedi pomagali. M#’ '°' na Policija. it n > obrj ;‘ n e do i ^°bro zna- !*•'<„ an Thomas \V. C 31 sv °jo kriv Nirija- ‘ ln -> u v zvezi z S r aftom avnavi ta- Vs led tega Zo petne črnji ' ]e ' 10 da jim n.J '> Podatko yorŠke v o Polici. poli . anjem bil S* *adzor- alt »e Pa Pravd nik že ^aterijala , njegovem V^ih ],> s ‘ ed Pro- 11: - J ah - Sivee- . ra, 'hk ne\ v _ 0dd elka ob- WilHam E. Wilson delavski minister. TVashington, D. C., 27. febr. Mo¬ gočna in velika delavska organi¬ zacija “American Federation of Labor”, je zadnje dni toplo pri¬ poročala novoizvoljenemu pred - sedniku poslanca 'William B. Wil- sona iz Pennsylvanije, pri nomi - naciji delavskega tajnika ali mi - nistra. Dosedaj je bil oddelek za delo v zvezi s trgovskim ministr¬ stvom. Glasom šele pred kratkim odobrene predloge bode pa delo - val delavski tajnik v svojem last¬ nem delokrogu neodvisno od tr¬ govinskega tajnika. Bavil se bo samo z delavskimi razim ,rW" in z naseliiiškim oddelkom. Kandidat za ta važen urad uži¬ va med organiziranim delavstvom občno spoštovanje; razmere ame¬ riškega delavca so mu dobro zna¬ ne, saj je bil svoječasno tudi glav¬ ni tajnik ameriške premogarske unije. (U. M. W. of A.) Iz dobro poučenih višjih poli¬ tičnih krogov se sodi, da bo ime - noval novi predsednik skoro goto¬ vo Wm B. Wilsona delavskim, mi¬ nistrom oziroma tajnikom. Upeljava pavzetja pri paketni pošti. IVashmgton, D. C., 27 feb 77 Vr¬ hovni poštar Hitchcock je izdal danes novo uradno odredbo glede vpeljave povzetja pri pošiljatvah poštnih zavitkov. Ta odredba slo¬ pi v veljavo že letos meseca julija. Za naprej se bo lahko pošiljalo ra¬ zne ;av tke tudi po povzetju, v- novčenje tli kolekcijo povzete svo te bode oskrbela pošta sama proti pristojbini lOc. Svota povzetja ne sme presegati ,$100. S pristojbino lOc bode tudi zavarovan zavitek proti morebitni izgubi za vrednost $50. čer. Kamenito očetovsko srce. Chicago, 111., 25. febr. Frank Stupka, znan pohajač in pijanec ni že hotel dolgo časa skrbeti za svojo soprogo ter malega otroka ; vsled tega je žena iskala pomoči pri sodniji. Slabo oblečena, obu¬ pana in objokana je stala danes pred tuk. sodnikom z svojim otro¬ kom v naročju. Dete se je pa na potu premrazilo, poleg tega ni dobilo tudi že več dni potrebne brane; vsled tega je v naročju ma tere umrlo v sodnijski dvorani med obravnavo. D. Park je kon- štatiral konečni vzrok smrti otro¬ ka bedo in stradanje. Ko je naznanil sodnik poleg sto¬ ječemu Stupkatu, da mu je umrl otrok, ga je tudi vprašal kaj mi¬ sli o tem udarcu. “Jaz ne mislim ničesar in tudi ne morem podpirati žene, je odgo¬ voril hladnokrvno obtoženec. Sodnik je obsodil vsled tega tr- srenega Stupkota v ječo. — Zadnja “C. A.” poroča o groznem umoru, ki se je izvršil minulo nedeljo v Clevelandu, O. Žrtev te tragedije je Alojz Nučič, samec, star 23 let, doma iz Vel. Lipnja pri Škocjanu na Dolenj - skem: morilec je pa Rudolf Er¬ bežnik. ki ima tukaj svojo ženo in otroke. Nad vse žalostna tragedija se je odigrala na 6416 Metta Ave., Cle¬ veland, O., v stanovanju Elizabete Hočevar, sestre Rudolf Erbežni - ka, pri kateri je z ostalimi boar- darji stanoval tudi pokojni Nučič. O podrobnostih tega umora se po¬ roča sledeče: Nučič je prišel v ne¬ deljo domov šele ob 10. uri zvečer in sicer močno vinjen. Takoj je zahteval od svoje gospodinje ve¬ čerjo, česar se mu pa vsled za - kasnelosti ni vstreglo. Nučiča je to tako razkačilo, da je pričel raz¬ sajati po hiši in razbijati razne predmete kot divjak; nič niso po¬ magale pomirjevalne besede so - Stanovnikov. Slučajno se je mudil istočasno pri Mrs. Hočevar na ob¬ isku tudi Rudolf Erbežnik, stanu¬ joč na 5365 Standard Ave.; pri - govarjal je pijanemu Nučiču naj miruje, a vse zaman; slednji je po¬ grabil končno veliki kuhinjski nož in se divje zakadil na svojega nasprotnika. Sedaj je nastala med obema borba na življenje in smrt. V silobranu je nato Erbežnik po¬ tegnil samokres iz žepa in tako pognal na podivjanega nasprotni¬ ka dve kroglji; Nučič se je zgru¬ dil zadet na tla ter v nekaj tre - nutkili izdihnil. Prestrašena gospodinja Mrs. Hočevar je pa vendar še pravoča¬ sno pograbila svojega deteta iz zi¬ beli, skočila skozi okno na cesto in na ta način rešifa sebe ter svo¬ jega otroka pred nesrečo. Erbežnika so kasneje aretovali radi umora po drugem redu, ki je V zvezi /, zaporom od .pet lej do do¬ smrtne ječe; gotovo bode pa sod-, nija upoštevala okoliščine umora, ker se je izvršil edino le v silo - branu. Erbežnika torej lahko po¬ rotniki na podlagi tega popolno - ma oprostijo. Značilno je pri tem, da sta si bila Nučič in Erbežnik dobra pri¬ jatelja; pravi vzrok žaloigre je pripisovati edinole alkoholu. Qba navedenca uživala sta pri tamoš- njih rojakih spoštovanje, ker sta bila inače značajna in varčna. - Zadnjo nedeljo že proti ju¬ tru so napadli lopovi rojaka Jos. Megliča, stanujočega na 5342 St. Clair Ave., Cleveland, O. Napad se je izvršil na 43. ulici in St. Clair Ave. Z nastavljenimi sa¬ mokresi so ga prisilili, da jim je uročil vso svojo gotovino v zne¬ sku $23, na kar so lopovi neznano kam pobegnili. — Dunajski listi poročajo, da je avstrijska vlada določila za kon¬ zularni urad v Pittsburgu, I a., zloglasnega bivšega konzula I ro- hasko, ki je igral v Prizrenu v Al¬ baniji tako žalostno vlogo. Prav radi njegovega nastopa in krivič¬ nih izjav, bi bila nastala kmalu vojska med Srbijo in Avstrijo; o tej aferi je pisalo svoječasno tudi vse evropsko časopisje. Sedaj so poslali Proliasko za nekaj tednov na dopust, kasneje pa prevzame službo konzula v Pittsburgu. ^ n dotni rojaki bodo že znali vposte- vati in ceniti, kako zagrizenega sovražnika Slovanov bodo dobili v svojo sredino. Tukaj se mene a ne bo tako šopiril, kakor v starem kraju, ker bo bival na naših svo¬ bodnih ameriških tleh. _ — Dne 21. t. m. dospel je v Mm- neapolis, Minn., odličen slovanski gost, dr. Karol Velemmsky, pro¬ fesor pedagogike na praski uni¬ verzi, ter velik čestilec slavnega ruskega pisatelja Tolstoja_ Sem¬ kaj ga je poslala vlada, da pro¬ učuje ameriške šolske razmere. V Mi—1»1» i- st- ***** n Stopil Z govorom v tamosnjih škili klubih, ki so mu Priredili v počast sijajen banke . r - minsky je govoril tudi na tamo - nji univerzi. Odličnemu slovan skemu gostu kličemo: iskreno dobrodošel v našo državo mnogo uspeha in srečen povratek ^ /lato Prago! PORT ARTHUR BIL ŽRTEV IZDAJIC. Sedaj se je dokazala, da so prodali ruski častniki na- črtete trdnjave Ja¬ poncem. Dobili zato $70,900,000. Pariz, Francija, 27. febr. Švi¬ carski list “Excelsior”, ki izhaja v Genevi, prinesel je včeraj nad vse senzačno novico v zvezi s pad¬ cem znane trdnjave Port Arthur v zadnji rusko-japonski vojni. V Curiliu na Švicarskem mudi se namreč sedaj ruski baron Igor Ti- linsky; ta se je izrazil, da mu dol¬ guje japonska vlada $70,000,000 za prodane načrte obmejnih ru¬ skih trdnjav ob pacifiškem obre¬ žju še izza zadnje vojne. Med temi načrti je vpošteta tudi trdnjava Port Arthur. Trije višje ruski častniki revolucionarne stranke so se pogodili z japonsko vlado ta - koj spočetka vojne, da so priprav¬ ljeni izročiti Japoncem vse obrise in načrte važnih ruskih postojank, samo da bi premagali Japonci. Ti ruski častniki so prejeli kot nagrado od japonske vlade čeke v znesku $23,000,000 za vsakega, ka¬ tera vsota se jim ima izplačati v Tokio dne 22. marca I. 1915. Za- eno so se ruski izdajalci zavezali ostati toliko časa v japonski slu¬ žbi, dokler se jim ne bo izplačalo Judeževega denarja. Baron Tilinsky je prišel v Cu- rih v spremstvu svojega prijate¬ lja Schwetkija že leta 1912, kjer je skušal dobiti.posojilo na te če¬ ke. Vsled tega so si razne banke v Londonu. Amsterdamir in Draž- danih inČdsčbojiio dopisovale gle¬ de nameravanega delnega poso - jila v znesku več milijonov fran¬ kov. Vsaka banka se je branila iz¬ plačati posojilo preje, predno ne vidi izvirne pogodbe ali dolžnega pisma; vsled tega je prišla 1a sen- začna novica v javnost. Japonski poslanik je zadevo ta¬ koj sporočil svoji vladi v Tokio konzulu v Curiliu se je pa naroči¬ lo, naj stvar temeljito preišče. Na¬ ravno, da pri tem tudi Rusija ne počiva, ker je poslala takoj svo¬ jega zastopnika v Bern in Curili, v svrho poizvedovanja te nepriča¬ kovane novice. Grozna razstreiba. Gijon, Španska, 26. febr. Ko so hoteli včeraj vladini inženirji pri gradbi novega pristanišča blizu Musel razstreliti neko skalo, se je pripetila pri tem grozna eksplozi¬ ja, ki je zahtevala nad 200 mrtve¬ cev in ranjencev. Inženirji so položili razstrelno vrv precej oddaljeno od skalovite- ga hriba, kjer je bilo pripravljeno za razstrelbo 7000 kg črnega smodnika. Iz bližnjih krajev jt dospelo gledat to zanimivo raz - strelbo na stotine radovednega ob¬ činstva, ki so stali na porobku hri¬ ba, brez kake najmanjše slutnje o nesreči. Razstrelila naprava pa ni dobro učinkovala, ker je smodnik razstrelil mesto skalovja skoro po¬ lovico zemeljske plasti na hribu, pomešane z malim kamenjem; vs¬ led tega je ta plast zasula mnogo pričujočih gledalcev. Dosedaj so spravili izpod razvalin že 24 mrt¬ vecev ; a to število se bo gotovo še znatno pomnožilo. Med temi je u- bitih mnogo vladinih inženirjev in tudi drugih uradnikov. USTAJA V MEHIKI SE VEDNO TRAJA. Woodrow Wiison v smrtni nevarnost:. Philadelphia, Pa., 27. febr. Ko se je peljal danes ponoči novoiz voljeni predsednik Woodrow Wil son iz Prineetona semkaj v Phila delpliijo k nekem zobozdravniku, l.i se mu bila pripetila kmalu med vožnjo velika nesreča. t Blizu postaje Tacony je zapazil ondotni nočni železniški čuvaj ziemljeno tračnico na nekem jako nevarnem ovinku. Posrečilo se mu je pravočasno vstaviti vlak in na ta način preprečiti morebitno ka - tastrofo. Novoizvoljeni predsednik bode poslal sedaj vestnemu želez uslužbencu lepo nagrado^ ker mu je najbrže rešil ono noč življenje. Brat bivšega predsednika, Emilio Madero, tudi žr¬ tev upornikov. Baje ustreljen? POŽIGI IN UMORI. Dosmrtna ječa za sufragetke. London, Anglija, 27. febr. Dr¬ žavni pravdnik Humpreys se je danes izjavil, da hoče storiti vse potrebne korake, da se naj vsled požiga obtožene sufragetke obso - di v dosmrtno ječo. Vsled tega je izdal povelje za najstrožjo obrav¬ navo Miss Lillian Lenton in Mrs. Joyce Locke, koje so bile areto- vane dne 20. febr. vsled namera¬ vanega požiga paviljona a 7 Kew botaničnem vrtu. Obe jetnici se nahajati sedaj v zaporu. Miss Lenton je postala A r s- led samovoljnega posta tako slaba da so morali poklicati že zdrav - nika; njeno prijateljico Mrs. Lo¬ cke, ki se je hotela tudi s postom iznebiti >:apor;iy pa sedaj hvaiiijo s silo, samo da jo bodo obdržali do obravnave pri življenju. Kandidat Nobelove nagrade. London, Anglija, 26. febr. Ge¬ nerala Braimvell Bootha, načelni¬ ka znane “Rešilne družbe” (Sal- vation Army) so predlagali kan¬ didatom prihodnje Nobelove mi¬ rovne nagrade za to leto. Po\ r dar- ja se, da je ta družba za splošni mir velikega pomena. Nemški cesar izgubil pravdo. Elbing, Nemčija, 27. febr. Ce - sar Viljem je izgubil pred tuk. so¬ diščem pravdo z nekim farmerjem Solistom, katerega je oblast pre¬ gnala z njegovega najetega pose - stva. Cesar Viljem je držal pri neki priliki govor o nezaželjenosti poljskih farmerjev na Nemškem; pri tem je tudi označil Sohsta, da ga je vlada pregnala vsled tega, ker je bil na slabem glasu. Okrajna sodnija je pa sedaj do¬ ločila, da ni imel cesar moči jema¬ ti ali krajšati najemninske pravi¬ ce označenemu farmerju, katera poteče šele leta 1918. Mexico City, Mehika, 25. febr. Iz Montereya, v severnih pokraji¬ nah naše republike, prihaja poro- ročilo, da je bil A r čeraj pri nekem spopadu ustreljen Emilio Madero brat bivšega tudi predsednika. Blizu Villadame in Bastamente, je skušal Emilio Madero napasti s svmjo 35 mož broječo četo ustaše, ko so zavzeli mesto Laredo; pri tem ga je pa zajelo moštvo gene¬ rala Trevinota. Ne vrn se pa še, jeli bil Madero ubit med spopadom ali usmrčen v r sled obsodbe. Ker je vodja ustašev Geronimo Villareal somišljenik generala Trevina, se pričakuje, da bo nastalo v ondot- nem okraju kmalu premirje. Emilio Madero je pričel a’ dru¬ žbi svojega brata Raoula blizu San Pedro, okraj Coaliuila, zbirati ra - zne ustaške čete, s katerimi se je nameraval pridružiti ostalim u - pomikom blizu mesta Saltillo A' Laredo okraju. Volume II. — Letnik II. VOJNA NA BALKANU. Slabo vreme zadržuje opera - cije. Drobna poročila. S6 London, Anglija, 26. febr. Voj¬ ne operacije med petimi sovražni¬ mi četami na Balkanu postale so zadnje dni A\sled snežnih zametov skoraj nemogoče. Vsled slabih cest in mraza prenašati morajo razne čete dosti neprilik. Iz Carigrada ne dohaja torej semkaj nič Amžnili poročil o vojni, vendar je pa dobil tukajšnji tur - ški poslanec naznanilo, da so ene¬ ga zadnjih dni turški prostoA r oljci uspešno odbili nekaj Bolgarov pri obleganju Čataldže. Ta vest je pa najbrže izmišljena, ker se je po- umorjenega r °čalo pred kratkim v svet raA T no nasprotno ali o sijajni zmagi Bol¬ garov. Pred Bulairem, Odimom in Skadrom. Na gallipolskem polotoku je po¬ ložaj blizu Bulaire tudi nespreme¬ njen. Razne ondi taboreče čete pri¬ čakujejo samo še milejšga vreme¬ na, na kar se bo z A r ojno nadalje ;- valo. Odkar se je zopet pričelo z voj¬ sko, je bilježiti samo pri Skadru resen spopad med Črnogorci in so¬ vražnikom, kjer pa žal slednji ni¬ so imeli dosti sreče, dasiravno so jim pri tem pomagali Srbi. Padec Odrina pričakovati pa je že v teku nekaj tednov, ker je pri¬ čelo v trdnjavi že primanjkoA r ati ljudem živeža. Sodi se torej, da se bo ta trdnjava v kratkem udala Bolgarom prisiljena od glada. Nekateri avstrijski častniki za - trjujejo, da nimajo Črnogorci pri Skadru vsled tega dosti uspeha, ker streljajo na to trdnjaA'o s svo¬ jimi topoA r i z prevelike daljave. V vlade, doseči z mnogoštevilnimi I nekaj dneh dospe tjakaj večje šte- Malo upanja za premirje. Mexico City, Mehika, 25. febr. Dosedaj je še malo upanja, da se bo povrnil zopet mir a 7 deželo. — LjudstA r o je osobito po severnih pokrajinah države \ 7 edno bolj in bolj razburjeno. Vsa prizadevanja ZAHVALA. O priliki mojega zadnjega godo- vanja prejel sem iz stare domoAi- ne in tudi iz naših raznih držav toliko čestitk, da mi ni bilo mogo¬ če posebej se zahvaliti mnogoste - vilnim prijateljem m znancem. Vsem tem kličem: Kakor V i me¬ ni, tako želim tudi jaz Vam vsem dobro; posebno pa še onemu, ki mi želi pri 451etnem imendanu se 4o; zopet drugi pa kar 45-krat 4o let. Torej iskrena hvala vsem, ki so se me spomnili o priliki 451etnega go- dovanja in 201etnegaJuvanja pod našo mogočno ameriško zas aAO. Živeli! Matija Pogorelc, 29 E. Madison St., Room H , Chicago, IH- Točen odgovor. “Nimate niti kapljice krvi veli¬ kega Napoleona a 7 SA 7 ojib žilah”, je rekel nekega dne stari Jerome svojemu nečaku, cesarju Napoleo¬ nu III.” “Morda,” je odgovoril Louis Napoleon, “na vsak način imam pa celo njegovo rodbino na vratu. ’ ’ lijo!” Lep poklon. Haydn, znani skladatelj, je ne¬ kdaj napraA 7 il lep poklon proslav¬ ljeni jievki Maro vi. Reynold, du¬ najski slikar jo je nsalikal kot sve¬ to Cecilijo, ki pobožno posluša pe¬ tje angelov. Ko je umetnik poka¬ zal Haydnu sliko, mu je ta rekel: “Jako dobro je zadeta, toda na¬ pravili ste veliko napako.” — “Kakšno napako?” je A 7 prašal Revnold zelo razžaljen. — “Nasli¬ kali ste jo, kakor Cecilijo, ki po - sluša angelje, namesto da bi na¬ slikali angele, ki poslušajo Ceei - ustaši pod v;d"*vooi gen. Zapata, so brezuspešna. Glavno središče upornikoA 7 je sedaj a- držaA 7 iei Coa- liuila, kjer je njih število znatno narastlo. Po južnih pokrajinah te drža\ 7 e požigajo zapatisti cele A 7 asi in morijo ljudstA 7 o kot divjaki. O podrobnostih jaA 7 nosti ni dosti zna no, ker so ustaši pretrgali vso br- jaA 7 no zvezo z bližnjimi mesti. Blizu Ozumbe napadli so iz za¬ sede Zapatovi prh 7 rženci pred kratkem nek A 7 ojaški A 7 lak; najpr- A 7 o so zažgali leseni most, kasneje se je pa vnela huda bitka med 9' bema strankama, ki jo trajala več ur. Izgube pri tem šo A 7 elike. Za¬ patisti zahtevajo sedaj, naj se jih pripozna rednim vojaškim vrstam ter potrdi imenovanje več genera¬ lov, temu pa osrednja A 7 lada odlo¬ čno nasprotuje. Poprava razdejanih železnic. Vlada je poslala proti Cuerna - A 7 aca, južno ob glavni železnični progi ^večje oddelke vojaštA 7 a, da popravijo razdejane železnične ti¬ re. S tem delom bo mošt\ 7 o najbr¬ že že tekom 48 ur gotovo. Da se bo onemogočilo tudi na - daljno prodiranje ustaše\ 7 do la - redskega pristanišča blizu Monte- reya, je vlada ukazala isto za pro¬ met popolnoma zapreti. Stališče novega predsednika. Začasni predsednik Huerta hoče na A 7 sak način zatreti mirnim po - tom še A r edno se vršečo ustajo po nekaterih okrajih države. Vsled tega je jel že dogovarjati z razni¬ mi voditelji, obetajoč jim imunite¬ to. Vlada je izdala širom države tudi proklamacijo amnestije za vse politične kaznjence; radi tega so bile izpuščene zopet na prosto razne A 7 pli\ r ne osebe, obtožene u - mora bivšega predsednika Made¬ ro. Med temi je tudi Juan San- chez Azcona, privatni tajnik pok. predsednika. Huerta je ukazal zadnje dni tu¬ di, da s ima vse slike SA r oječasnega mehikanskega predsednika Porfi- rio Diaza razobesiti na svoja stara mesta po A 7 ladinih palačah, katera je odstranil zadnji predsednik Ma¬ dero. To je naredilo med ljud - I stA 7 om jako poA - o]jen uspeh. v?!t| iuy : noA'ejšib; srbskih topov, s katerimi se namerava doseči pa - dec Skadra. Črnogorci se sedaj še posebno trudijo podjarmiti si nazaj to že SA 7 oječasno lastujoče mesto, ker jim je Rusija obljubila sporazum¬ no AA 7 strijo, da se ima Skader pri¬ klopiti k pokrajini Albanije pod zopetno črnogorsko zastavo. Obsojeni pariški apaši, Pariz, Francija, 27, feb?, Znana, 22 članov lipoječft tolpa pariških banditov, ki je prizadela 1. 1911 in 1912 A 7 Parizu toliko strahu z raznimi napadi v avtomobilih, je bila danes pred porotnim sodiščem spoznana krivimHn obsojena. O - proščen je bil le eden izmed ro - parske družbe in tri ženske. Štiri apaši so obsojeni na smrt in sicer: Deudonnt, Gallemni, Sou- dy in Monier; ostalim se pa na - znani obsodba jutri. Porotniki so se posvetovali v tej zadevi celili 19 ur predno so se zamogli zedi - niti na 400 jim stavljenih vpra¬ šanj v obtožnici. Zloglasna roparska tolpa je pri¬ čela svoje krvaA 7 o delo meseca no¬ vembra 1911. Tekom nekaj mese¬ cev kasneje pomorili so vsega sku¬ paj 21 oseb, med temi šoferje, ban čne uradnike, agente železnic, po¬ licaje itd. Enkrat so skušali celo ukrasti $200,000 v Narodni ban¬ ki. V raznih spopadih s policijo so bili ubiti 4 roparski zavezniki: Bonnot, Garnier, Valiet in Du- bois. Demobilizacija Avstrije in Rusije. Petrograd, Rusija, 26. febr. — Iz dobro poučenih krogov se na - znanja, da je sklenila Avstrija in Rusija demobilizacijo svoje arma - de, to pa na podlagi posredovanja avstrijskega vladarja. Med ruskim carjem in cesar Fran Josipom vršilo se je zadnje dni živahno dopisovanje, ko je po¬ slal Fran Josip v Petrograd svo - jega zastopnika z lastnoročnim pi¬ smom za ohranitev medsebojnega starega prijateljstva. V nekaj dneh bode odpoklicala torej ruska vlada, tako tudi aA- - strijska, vse svoje čete, nastanje¬ ne na obmejnih pokrajinah. 1 Minnesotske vesti, s »OHHeKHH»SHSHHHeHeHHHeHmH$flHS3M^a»3HgKHeK(raCH&es«m4HMttHMH&HH»«^ duluth. _Fred. J. Mooney u Dulutha, ki je bil obsojen v znani obravna¬ vi dinamitarjev v Indianapolisu, lnd., na leto dni ječe, kasneje pa izpuščen zopet na svobodo pod varščino, je iskal več tednov tu¬ kaj službe, a je ni mogel dobiti. Sedaj je odpotoval protj C hicagi za kruhom. — Dasiravno se nam bliža Veli¬ ka noč in čas ženitev je vstanovilo te dni nekaj Američanov v našem West End predmestju svoj sam¬ ski klub. Dosedaj se je priglasilo že 14 članov. Kako dolgo bo ob¬ stal ta klub, bo pokazala bodoč - nost. _ K bližajočim se volitvam v mestni zastop na podlagi nove ko¬ misarske uprave, se je priglasilo do sedaj že 51 kandidatov. Izmed teh bode pa žal samo pet izbranih oziroma izvoljenih. Nova služba duluthskega župana in štirih ko¬ misarjev bo donašala $4500 na leto. — V državni zakonodaji v St. Paulu je med raznimi predlogami tudi predloga o podaljšanju poli¬ cijske ure po gostilnah v našem mestu. Dosedaj so bile gostilne o- tvorjene samo do 11 ih zvečer ; za- naprej se pa hoče uvesti čas za - tvoritve o polnoči. Mnogo po - slancev trdi, da bodo potem ra¬ zni gostilničarji bolj spoštovali nedeljske postave kakor do sedaj. — Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se vrši te dni razprava proti Črnogorcu V. D. Nikoliču, ki je. pobegnil lansko leto v Evropo z večjo vsoto zaupanega mu denarja kot oskrbnik Z. Kandičeve zapu - ščine. Nikolič je imel v varstvu .$700 odškodnine za pokojnim Kandičem, katere je zapravil po raznih mestih v veselili družbah, tako je tudi poneveril $1300 zapu¬ ščine po pokojnem C. IT. Dun- ningu. CHISHOLM. dniku. Vsled tega je zadobil pre cej občutne poškodbe na glavi, a se upa da bo v nekaj tednih okre¬ val. Dne 24. trn. je odpotoval v sta¬ ro domovino, v Cerklje, na Gorenj sko rojak Anton Ciperle. Kakor znano, se je navedenec nedavno poškodoval v Zenith ru¬ dniku tako, daje zgubil vid na enem očesu. Oliver Iron Mining družba mu je izplačala za to $800 —odškodnine. Srečno pot! Znana Gleason Exploration družba je pričela zadnji teden raz iskovati rudo med Long Lake je¬ zerom in Chandler rovom. Povr¬ šje novega nameravanega rova kaže raziskovalcem, da se bo na¬ letelo na izdatno plast rude, tako da se bo morda novi rov kosal z Chandler in Pioneer rudnikom Dela tu na Ely torej še ne bo zmanjkalo. Gospodarji nove družbe so po¬ znati trgovci in drugi veščaki po Vermilion in Mesaba Range. Med temi naj samo omeimn: M. J. Murphy, Ely, Mimi., in Math. Gleason njegov sorodnik. Ta dru¬ žba lastuje tudi večji rudnik j Iron River, Midi. in enega na Me¬ saba Range. Pri zadnji glavni seji novovsta novljenega društva “Slovenec” št 114 J S. K J. so bili izvoljeni sledeči uradniki! Pred. Marko Plutli. podpr. John Somrak; taj¬ nik John Adlešieli; zapisn. John Kovač; blagajn. Jos. S. Koehevar redarja društva Frank Meden in in Math Smerke ml. zastopnik Jakob Prešern. — Slovenci in Slovenke! Ker vam prihajajo dekleta in sorodni¬ ce iz stare domovine, pripeljite jih k nam. Pri nas dobite vse po - trebno, da jih boste oblekli mo - derno. Peter Bezek. — Tem potom naznanjam Slo- | vencem na Ely in okolici, da bo- I dem opustil svojo trgovino in se preselil kmalu iz tega mesta. Vsled tega hočem razprodati — Upravnik Doric 1 heatre nam vso za i 0 g 0 moje manufakturne javlja, da se v rijego^em%ledfali-1 |tr gbvine v 30 dneti. Sedaj se Vam šču predstavljajo najbolj izbrane lepa prilika za nakup blaga pod dnevnimi cenami. vo progo iz Baudette južno preko Mesaba Range do Vermilion Ran¬ ge. Trgovski klub mu je obljubil pri tem svojo pomoč. — Rojak John Simončič, ki je bil nekaj let lokalni zastopnik Standard Oil družbe, je to službo odpovedal; na njegovo mesto pri¬ de II. Bemis iz Mount Irona. — Dne 24. t. m. se je ponesrečil pri delu v ‘ ‘ Harold ’ ’ rovu Hrvat Mike Madronovič, ker ga je pri¬ tisnila neka z rudo naložena kara. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa trdijo, da bo okreval. — Zadnji teden se je poravnala mirnim potom tožbena zadeva gle¬ de odškodnine, katero zahteva St. Korica od Wiseonsin Steel družbe. Označenega je povozila dne 28. febr. 1912 neka z rudo napolnjena kara ; vsled česar so mu morali od rezati eno nogo nad kolenom. Se¬ daj se je pobotal z družbo za $4500 odškodnine; poleg tega mu bo iz¬ plačala tudi družba še $1170 iz svojega pokojninskega sklada. — Kakor kažejo sedanje politi¬ čne razmere, bomo morda letos tu brez župana, ker se nihče ne po¬ ganja za to službo. Do sedaj se povodom bližajočih se volitev ni priglasil ni eden kandidat in celo sedanji župan "Weirick ne prevza¬ me več te častne službe. NEMCI GRABIJO HRVAŠKO zemljo. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. — Svojo kandidaturo okrajnim zaupnikom (trustee) je naznanil te dni naš rojak John Povsha. — Vsem slovenskim volilcem naj bi bila dolžnost oddati pri volitvah dne 11. marca svoj glas za kandi¬ data rojaka John Povshata; saj uživa že dolgo vrsto let ugled in spoštovanje med tukajšnjimi do¬ mačini in tudi drugim občinstvom Iz severnega Michigana! SOUTH RANGE. premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne, Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. — Pred tukajšnjo sodnijo se je vložilo tožbo proti Mike Kovače¬ viču radi požiga hiše R. Voroto- vielia. Lansko leto meseca novembra je zažgal Kovačevič svojo leseno hišo na Saw Mili Location, da bi dobil zavarovalnino. Ogenj je pa uničil tedaj tudi hišo Vorotovicha ker ni bila dosti oddaljena od pr¬ ve. Sedaj zahteva slednji $2400 odškodnine, povzročene na pohi¬ štvu in hiši vsled ognja. — Iz naše sosedne naselbine Kittsville poročajo, da je imeno - van ondi poštarjem Mr. Ilugh Bro\vn; to imenovanje je že ura¬ dno v AVasliingtonu potrjeno. Ro¬ jaki v tej naselbini bodo gotovo zadovoljni z novo pošto, ki prične poslovati že v nekaj tednih. ELY. — Dne 21. t. m. je bila tukaj za¬ kopana obeeznana rojakinja Ma ■ rija Koprivnik, soproga Andrej Koprivnika. Ranjh a je došla sem kaj iz Kamnika na Gorenjskem že pred kakimi desetimi leti. Usoda ji je pa nakopala bolezen vode¬ nico, vsied katere je trpela skoraj devet |«-,t. Štiri lota je bila ozna¬ čena neprestano bob i in med tem. časom ;e presGda tri operacije, vedno liez uspeha. Dne 19. t. m. jo je snntni angel tešil vse’-, te¬ žav. Trkaj zapušča svojega žalu¬ jočega sm.rog.t k. teremu b. a- žamo naše sožalje! — Zadnje dni nas je zapustil vsem dobro poznat rojak John Judničh. Tu je bival pribljižno 12 let, spoštovan v prijateljskih in društvenih krogih. Na novem prostoru v New Duluth, želimo mu dosti uspeha! Novega člana v družini je dobil Louis Kalan, hčerko Juljko; naš poznat trgovec s čevlji John Gra¬ hek pa sina. Častitamo! Dne 21. tm. se je pri delu v ro vu poškodoval John Korošec, steni da je padel 50 čevljev globoko v Jos. Kornfield, trgovec, nasproti Fran Verantove gostilne. EVELETH. Dne 24. tm. se je podala k t uk. županu Saariju posebna delegaci¬ ja, sestoječa iz A. O. Sissona, Rev. IJaiiscoma in Rev. Petersona, ki mu je uročila pismeni protest gle¬ de baje slabega županovanja, ali slabili razmer policijskega reda po gostilnah. Na nezaupnici je bi¬ lo podpisanih kakih 50 meščanov raznih stanov, ali strok. Ti gospo¬ dje so županu razložili da ga lio- hočejo naznaniti višji oblasti, če ne bo izpolnjeval bolj vestno svo¬ jega urada ali svojili dolžnosti v zadevi s policijskim redom. Go - stilne morajo biti na vsak način zaprte že ob 11. uri zvečer, ob ne¬ deljah pa popolnoma zaprte. Za - eno so naznanili županu, da na - merava posebni odbor meščanov postopati sodnijsko z vsemi kršil¬ ci te postave, ker imajo tudi že v to svrho posebni sklad. Župan je sprejel označeno trojico nad vse prijazno; končno ji je obljubil, da se hoče ravnati v prihodnje bolj strogo po postavi. — Te dni se je mudil v Evele - tim državni rudarski nadzornik E. A. Wildes, ki si je ogledal tukaj¬ šnji znani rudnik “Leonidas”, last države Minnesote. O tem rud¬ niku se je izrazil, da je opremljen s tako modernimi napravami za dobavo rude, kot ni eden drug rudnik na celem svetu. “Leonidas” rov je dala država v najem za 30 let; v tem času se pričakuje, da se bo nakopalo do 30,000,000 ton rude, ali povprečno en milijon letno. Dela v podze - meljskem rovu, kakor tudi v od - prtem rovu, izvrstno napredujejo. — Tukajšnje podporno društvo j sv. Malije št. 2, S. H. Z.,diode po¬ častilo svojega patrona v nedeljo, dne 2. marca, s parado ali polio - dom v cerkev k sv. maši, vršeč se Job pol enajsti uri dopoldne. Do sedaj to društvo še ni priredilo ni¬ kdar ta dan slične parade. — Naš dobroznani krčmar in trgovec Filip Štimac, rodom Hr - vat, nabira darove za slovensko katoliško cerkev na South Range in sicer za Križev pot. Dosedaj je imel pri tem delu še dosti uspeha, ker je večina rojakov kaj rada pri spevala. — V tukajšnji naselbini je otvo- ril zadnjo jesen Tirolec Angelico Stringari prodajalno s slaščicami; popreje je pa držal “boarding house” na Balticu. Predzadnjo soboto se je šele zvedelo, da pro¬ daja poleg “cukerčkov” tudi raz¬ novrstno opojno pijačo. — Gostov mu naravno vsled tega ni manj¬ kalo nikdar. V to prodajalno je šel označeni dan tudi neki Hrvat, katerega so vročekrvni.Italijani in pobožni Ti¬ rolci z noži in kupicami do dobre¬ ga obdelali; revež leži še sedaj do¬ ma hudo poškodovan; gotovo ne¬ prijeten udarec za šele pred krat¬ kim poročenega Hrvata, ki je vzel za ženo komaj 15 let staro Slo¬ venko. Sinjore Stringarija je kmalu po tem pretepu spravil na varno novoizvoljeni šerif Mr. Krus, ker ni hotel nihče položiti zanj zahte¬ vane varščine. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Nemci t išče na jug; tiho a vz¬ trajno prodira daljo m dalje, kos za kosom jugoslovanske zemlje prehaja v njihove roke. . Njihov načrt je natančno izdelan in v slu¬ žbi tega načrta je ves nemški na - rod narod in vsak nemški posa - meznik. Vse niti tega prodiranja se stekajo v Berolinu, kjer imajo v evidenci vse nemške naselbine in celo naseljence. To ni nobena tajnost, saj je znano, da n. pr. Nemci na Ogrskem in v Slavoniji dobivajo gmotno in moralno pod¬ poro iz Nemčije. Nemško Časopi¬ sje tega niti ne skriva. Baš te dni je nemško čaospisje z velikim ve¬ seljem bilježilo, da na Hrvaškem vedno več zemlje prehaja v nem¬ ške roke. Nemški naseljenci — tako je pisalo nemško časopisje ■ so tako lačni zemlje, da jim ista ni nikdar predraga ; mučijo se kakor črna živina, samo da plačajo dolg, ki so ga napravili za nakup zem¬ lje. O tej stvari piše tudi hrvaško kmečko glasilo “Dom” in pravi: Nemški listi pišejo resnico; te dni jo mlad kmet iz gornje Posavine, od Siska, pripovedoval tako-le: “Prehodil sem mnogo vasi od Broda do Vinkovca in nižje noter do- Mitroviče, in povsodi sem videl eno in isto, da Nemcu zemlja ni nikdar predraga. Nemci plačuje¬ jo tudi po 3000 lv za oral in so še veseli, če jo po tej eeui dobe, ko¬ likor bi je radi. K sreči so se na¬ šim ljudem že vendar nekoliko oči odprle ter svojo zemljo bolj skrb¬ no obdelujejo in dražje drže, nego se je to zgodilo pred desetimi leti. Zato se Nemci več ne zgrinjajo k nam v taldli množicah, kakor pre¬ je, a nevarnost še nikakor ni mi¬ nula, tem manj, ker nemško nase¬ ljevanje podpirajo tudi mnoge banke, ki delajo pod hrvaškim imenom. Zlasti je v veliki nevar¬ nosti Podravje oh hrvaško-ogrski meji. Dokaz: V virovitiškem o- kraju je imel in deloma še ima velikanska posestva knez Scliaum- burg-Iippe. Knez bi bil že pred petimi leti rad prodal to posestvo in kot kupec se je oglasila bogata brodska imovinska občina. Vlada pa je bila tedaj temu nasprotna in stvar se je .mlela toliko časa, da je prišel drugkupee — grof Draško- vič Trakošeanski, ki je kupil velik del posestva, — večinoma njive. Kupljeno zemljo je dal Draškovič po Hrvaški poljedelski banki v O- sjeku, ki ima denar večinoma od češke Živnostenske banke, parce- lirati. In kaj je storila ta “hrva¬ ška” banka? Začela je zemljo prodajati izključno Nemcem! Hr¬ vat namreč ne da toliko za zemljo kakor Nemec. V teniških rokah so že Antunovae in Brezik, za Kori - jo; Rogavac in Okrugljačo je pa kupčija že tudi malone sklenjena. Sosedne hrvaške vasi so zemlje ta¬ ko potrebne, kakor ozebli solnca a hrvaški banki je več za profit nego z obstanek lstnega naroda. Knez Sclmmlmrg-Lippe pa ima še rog 22,000 oral zemlje, večinoma gozdov, ki bi jih rad prodal. Kup¬ na cena znaša krog 14 milijonov kron, ki je posamezni kmetje se - veda ne zmorejo. Preti torej zopet nevarnost, da pride tudi ta zem¬ lja v tuje roke. Najbrže se bo se¬ stavil kak ‘ ‘ konsorcij ”, ki bo pre¬ krasne, bogate gozde do golega iz¬ sekal in pustil na tisoče in tisoče oral opustošene prazne zemlje. Ta ogromni kompleks zemlje bi mo¬ gla hrvaškemu kmetu rešiti zopet le brodska gospodarska občina, ki bi kupnino lahko takoj v gotovini izplačala. Ljudstvo iz vseh sil pri¬ tiska na to, in je baje upravni brodski odbor z načelnikom Mi- haljkovičem na čelu stvari naklo¬ njen in tudi vlada nima nič proti temu — .vendar se stvar nikamor ue gane. Ali naj res Nemec zasede Ker je vsled preselitve urada pošta na Gilbertu raznim stran¬ kam premenila številke poštnih predalov (box), prosimo vse one cenj. naročnike, ki nam še niso na¬ znanili premembe, da blagovolijo to ukreniti v kratkem. Vse one cenj. naročnike, kateri morda ne 'dobivajo redno lista prosimo, naj nam blagovolijo to nenudoma naznaniti po dopisnici. Skušali bomo takoj popravit vsak morebitni nedostatek. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” — Za vsebino oglasov tujih tvrdk ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo našega lista. Ven¬ dar pa prosimo cenj. odjemalce, ki kupujejo od tvrdk priobčenih v našem listu, naj nam izvolijo vsako morebitno nerednost ali ne¬ poštenost prizadeto na ta način naznaniti. Mi skušamo priobče¬ vati samo dobre oglase; slahib tvrdk ne bomo nikakor priporo¬ čali rojakom, ki bi jim morda u- tegnile škodovati. Uprava “N. V.” Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18 , Town 57 , R 22 in sicer: Lot 3 , N. E. 14 of S. W. 14 in N. W. 14 of S. E. 14- Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27 , j Town 59 , Rang 91 in sicer: N. W. 14 of S. E. 14, S. E. 14 of S. W. 14, N. of S. W. 14 . Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika j Podpisani se zahvaljuje cenj. odjemalcem na Aurori, Minn., za dosedaj mu izkazano naklonje - nost in se priporoča še zanaprej, da ga izvolijo rojaki pri nakupo¬ vanju raznega blaga podpirati. Svoji k svojim! Josip Sekula, slov. trgovec, Aurora, Minn. tudi ta kos Hrvaške? JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara so vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. • — Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - ! stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). THE FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELY Tem potom se naznanja vsem rojakom • _ ~ 1 -14 A c vti-iTTrt — v nesota, in okolici, da je nova banka že opravi^’ ^ jemati in izplačevati vloge. Poslovanje se vrij rojaka UlSiiv GEO. L. BROZICH./ dokler ne bode naše lastno poslopje dograjeno Naša zveza z večjimi bankami v Duluth Minneapolis, Minn., Chicago, 111., in New York *!' vam jamči absolutno solidnost v poslovanju. ’ K ' OD ULOG PLAČA V 0 PO 3”|» OD rVrU Rojaki, poslužite se naše banke in izročite hranke nam v pohrano. DENAR V STARO pošiljamo hitro, točno in po najnižji ceni, kar nam gočuje zveza z najboljšimi bankami tu in v inozenuh THE FIRST STATE OF ELY, MINN. MURPHY, predsednik. GEO. L, BROZiCH, -'•iizi 9,-sdi m NOVA BRIVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da j sem otvoril v 'novi hiši rojaka Aiitdn | Geržina lepo urejeno brivnico. Priporo¬ čam se bratom Slovencem za obilen po- 1 set. — Milan Gavrich, brivec, Chis - holm, Minn. 27-1-27-2 Walter H. Radermacher odvetnik in pravni zastopnik PISARNA: D0WLING BLOCK, BR0ADWAY STREET GILBERT, MINN. Zastopam več najboljših in najsta¬ rejših zavarovalnih družb proti ognju, na življenje in proti ponesrečenju. Pre¬ skrbujem tudi varnostne (Surety) boli¬ de. Ves ta oddelek bo zanaprej vodil gosp. Louis Vessel. Posebno pozornost dajem pri tožbah in v vseh pravnih zadevah. KOVALL & SOM, GROCERIJSKA MANUFAKTUR NA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GB.OCERIJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago¬ hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene niš: Poskusite in se prepričajte o resničnost V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. A. M. MURNIK Eveleth, Minn '>-ikj Wna »»mio j, ičajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Priporočilo. Dobro izkušeni brivec se priporoča cenj. občinstvu za obilen poset. Briv - nico imam nastanjeno v prostorih po- znatega saloona št. Praprotnika, kjer izvršujem brivsko obrt kar najbolj vestno. Govorim angleško in nemško. Pridite enkrat k meni in prepričajte se o postrežbi in delu. Grant Avenue Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANIltE, ŽENSKj IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DL GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. Posebno^pozornost posvečamo Slovenki! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PPT7ATTTI r\ »TliTIT .TTIJTTTTT nW?JAll JllOSt. k; ^ Pon »amen **ek» G1.000 1( ! tei. .r HiZS s to 1 * ►N A. ZASTRVV, * BRIVEC LAKE ST., CHISHOLM, MINN. Umoril svojo umirajočo ženo. HIBBING. POZOR! —Urednik angleškega lokal - nega lista v Bear River, se je mu¬ dil tekoči teden tukaj. Njegov na¬ men je bil izposlovati s pomočjo tukajšnjega trgovskega kluba pri vodstvu Ganadian Northern že - lezniee podaljšanje proge do Bear Riverja. Poroča se, da namerava takozvani “sinit” pri Zenith ru-|ta železnica graditi v kratkem no- Na prodaj imam pohištvo in vse kar se potrebuje pri gospodinj - stvu. Lahko je dobiti v najem tu¬ di dve sobi v prvem nadstropju z vodo in električno razsvetljavo v kuhinji. Jako prikladno za šele novoporočeni par. Oglejte si ali vprašajte na 311 Central Ave., Chisholm, Minn. Granite Falls, Minn., 27. febr. Soproga Lars Falkuma je boleha¬ la že dolgo časa na raku. Sinoči približala se ji je pa zadnja ura, da je pričela umirati v groznih mukah. Njen mož, ki je bil že ne¬ kaj let versko blazen, je pograbil umirajočo ženo raz postelje, jo da¬ vil in skakal po nji toliko časa, dokler ni izdihnila. Pred policijo se je izrazil, da je hotel na ta na¬ čin pregnati hudobne duhove iz njenega telesa, ki so jo na smrtno uro mučili. Oblast je takoj spo¬ znala, da ima opraviti z blaznim, ter ga je poslala v bližnjo noriš- "ico .. ^ .1 Village Llvery konjušnica i * * JOSIP scharabon BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan SI., DULUTH KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETfl® AAJJAK FKIDETE V DULUTH, ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO r - -.rr • . » STREŽBO V MOJI GOSTILNI. Pošiljam denar y staro dom 0 PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNA^T NACHOD & KUEHNE. ’ 0> l ko H: thjil Prodajam parobrodne in železnišfc e li« tfi - * * ►p * * ' CHISHOLM, MINN. Phone 60. Malh. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE I Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško K ‘- m “VELIKI SLOVENSKO-MGLEŠKI lff; knj'S° : Al KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angJ 3Z ,v' v ;!.' ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-ang • 3 „je ^ vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, s b 3V |jan- .. skih pisem in kako se postane amerikan6ki ur _ s | 0 v. , tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. > n j 430 Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana t stane $ 2 . 00 , in se dobi pri V. J. KHBELKA, 538 W. 145th STREET NEW ojo wv. iTOUi edino in največje založništvo slovensko - ang * slovenskih knjig..— pišite po ce ■V. ctare domovine. rina Udii' je po vi jr Hr flnl f febr. se je z •">■ ^v Ljubljani od- ! g Slovencev m ,„venskili tesaccv 1* sl ° „ a 10 Koce- ,Hr rskeg ^ie 15 Hr- Avstrija x j n v Rudolfovo. .Jnolj^O' Ma kso i'l' a \lbert F«*"’ (*"'• rj Uršula Be- ■f£» *■- M - uboga, 7o let- . 1 . pomožna usmi- Evfemija Černe, d-" Apolonija Za- 4i< !ijenka- 27 let. je povila dne 7. febr. trojčke, enega dečka in dve dekli¬ ci, ki so vsi zdravi in trdni. Žani - mivo pri tem je, da je ista mati pred dvema leti povila dvojčke in da trojčkov v tej župniji do se¬ daj če ni bilo. Zgodnja spomlad. Dne 6. febr. je neki dijak na skali ob vrhu v Radečah pri Zidanem mostu vjel živega gada, ki se je opoldne son¬ čil. Lepi eksemplar je bil izročen šoli. Brzovlak na gorenjski progi. — Novi brzovlak Monakovo-Opatija- Beka, ki bo vozil tudi po gorenj¬ ski progi, se otvori s 1. majnikom. Na Gorenjski progi bo obstal br- dni- , 45 let- r. Dne <• . r ,-x i/.ovlak samo v Jesenicah in v *“ • • Tvan Meglic, |,.drnci - t' d . , . | Kranju. U izt .Nesreča. Dne 7. fehr. je pri delu padel na levo nogo šveler delav¬ cu Jožefu Osredkarju v Šmart - nem pri Litiji ter mu jo popol - noma zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. r - . , , j | Pavšlarjeva posestva so bila, ! lu-ninornim i e m ^ kolikor se jih je bilo dne 6. in 7. > r ipravil mm e . ^ ^ j f e ] jr . na javni dražbi prodalo, pro- 52,000 K. tiudnikoin naravnost rajsko živ¬ ljenje. Pogajal se je z nekim tr¬ govskim sotrudnikom zaradi vsto- : pa \ službo in mu naznanil nasled nje službene pogoje: “Želim prid¬ nega, pametnega fanta, kateri se ne peča s politiko in liberalizmom, z ženstvom, s pohajkovanjem po gostilnah, osobito ne ponoči, er - tim kadenje ter bi moral biti v tr¬ govstvu popolnoma izučen. Tobak vpisovati, tabačne račune voditi, fakture pisati, blago prejemati in se. ne varovati pomazati obleke. Biti je treba priden in ubogljiv, ter ob nedeljah in praznikih ho¬ diti v cerkev. Ob nedeljah popol¬ dne od 2. do 3. ure za sprehajati, sicer pomagati pri gostih v gostil¬ ni, če jih kaj pride, in zvečer re¬ dno doma biti.” — Mihael Oma¬ hen je v tem pismu pokazal toliko krščansko-socijalnega zmisla, da je kar občudovanja vreden. Še pes ima'boljše življenje, kakor je nu- t. m. je 5tr?C ii šiški'pri Id«Wia- "™ r ju je bil splošno domačem krajih glovenskem , jn se s emi j ( t ana za skupno vsoto 25S , vpoljal tud 1 \ U -L j Hišo j e i al pii g Polak iz Kranja r' a mišljen.] 3 . ; za 33.000 K, mlin in žago g. Ko - ilaega, šote o\c j ^ 192.250 K, druga zemlji- sca so pokupili kmetje iz okolice. Nekaj posestev se sploh ni proda¬ lo, ker ni bilo zanj kupcev. Kar se je prodalo, se je prodalo dobro, I mlin in žaga celo za 43,000 K nad Iz Maribora. Po poročilih iz po¬ učenih vojaških krogov se ne na¬ merava tukajšnje kadetnice opu¬ stiti. Ta odgovarja vsled izvrstne lege, stavbe in oprembe tako do - bro svojemu namerni, da bi se je ne opustilo, ako bi se tudi število kadetnic zmanjšalo. Ponesrečil se je pTi nakladanju lesa blizu Šmarjete pri Celju dela¬ vec Miha Strenčan. Natri si je lobanjo. Iz Ljutomera poročajo graškim listom, da je učitelj Ivan Karba neznano kam izginil. Bojda se ga je ovadilo pri sodniji, da je pona¬ redil na dolžnem pismu, ki ga je dal prvemu uradniškemu podpor¬ nemu društvu za posojilo 4000 K podpise porokov. Revščina, v ka - teri živi. sedaj učiteljstvo, marsi¬ kaj opravičuje. Iz Celja. Posestnik Sloser od Nove cerkve; ki je zaprt zaradi požiga in pride pred poroto, je ho- Tilnih in gospoda J* ,-| : e občinski svetova- 'T krajnega šolskega sve- 1 ' korporacije in društva ' pogrešale delavnega ipT 5 v m • * I Hillii 111 ZiClgel tfiu tr 'j ' : . :!m v S vW-, V1 d-užal>-: eenilno rednostjo. Pavšlar je pro- •rr. 1 . p r jj aY jj U govore, o kate¬ rih bo odločevalo sodišče. “Ljud¬ ska posojilnica” je na prvem me- j stu uknjižena s 159,000 K. V ko- ^ urt-dno vrlega družat vLjl je mlado vdovo m | m e ; n a otroka, v Ljubljani v deželni : Miliad Lušeic, togo j jj^or ‘-‘Glavna” ni krita iz izku- lavodja tvrdke Josip o I ^ p 0C [ 0 morali primanjkljaj njjtdj P- ” ras ® 1 ’ - 1 kot poroki in plačniki kriti Pav- ksom. v starosti o e • J gl a rj e va žena in Florjanovi dedi- ur-c. značajen in prijeten či, katerih posestva pridejo tudi . |na dražbo in ki imajo večjo vred¬ nost kakor Pavšlarjeva. Grad Kieselstein v Kranju je prodal Pavel pl. Del Negro, za - sebnik v Solnogradu, erar.ju za 80.000 K. Koroški vojvoda je do¬ volil že leta 1256. ortenburškima grofoma Frideriku in Henriku, da sta sezidala v mestu Kranju ta grad kot trdnjavico. Ime Kiesel- jstein je dobil pozneje, leta 1578., najhrže po grajščaku Ivana Ki- !selnu ali Kislu. V tem gradu so je v Martinjaku pri ; v visoki starosti 89 let t Uršula Premrov, ro- . X. v m. p.! Stične službe. Deželnosodni ir Ivan Presker je ime¬ li‘v išj.-ga deželnosodnega Vida pri Zatičini. V torek 7 februarja je praznovala rodbina Franjo in Si Mandelj, rojena Polon- pri Plinski, s svojo unačem krogu svojo iseda l nastanjeni uradi e. kr. o kr. ■ Iz te rodbine izba - - glavarstva, stavbnega oddelka in i[> Mandelj, tajnik c. davčnega referata. Poleg tega pa > režije, in Franjo Man- ' spada k njemu tudi precej obširen "•stoik na Farskem Kalu sadni vrt, ter gospodarsko poslop¬ ij- Narodni rodbini že- i e - v Da se i e g rad P rodal > -l e na j- estitkami še dija- j b rz vzrok, ker je letos potekla na- di Mihael Omahen trgovskemu so- j tel iz zapora pobegniti, pa se je trudniku. Policijske stražnice državne po¬ licije v Ljubljani bodo v nasled¬ njih hišah: 1. Filip Supančič, Šu¬ bičeva ulica 5. V tej hiši bo poli - eijsko ravnateljstvo. — 2., Dr. Iv. Mauring, Slomškova ulica 20, pri elektrarni. — 3. Avgust Heuffel, Vodmat 158, pri železničnem pre¬ lazu. — 4. Elija Predovič, Poljan- | ska cesta št. 60, pri Živinskem tr gu. — 5. Frane Švigelj, Dolenj¬ ska cesta 18, blizo Dolenjskega kolodvora. — 6. Maks Zalokar, Krakovski nasip 26. -— 7. Franc Marinčič, Glince št. 207, blizu šo¬ le. — 8. Anton Nachtigal, Spod - nja Šiška št. 229, blizu stare šole in sedanje orožniške postaje. Pogreba dunajskega kardinala dr. Nagla so se iz slovenskih dežel udeležili knezoškof dr. Sedej, kne- zoškof dr. A. B. Jeglič, tržaški škof dr. Karlin, mil. g. prošt no¬ vomeški dr. S. Elbert, iz Trsta pa gg. kanoniki: Slanec, Petercal- li, Buttignoni. Pri rekvijemu, ki ga je imel kardinal Skerbensky, so pri tumbi imeli absolucije kne- zonadškof Sedej, nadškof Govrik, knezoškof Jeglič in tržaški škof Karlin. Zadnjo sveta mašo v dvo¬ rani, kjer je ležal pokojni kardi - nal na mrtvaškem odru, je imel mil. g. novomeški prošt dr. S. El¬ bert, v kardinalovi domači kapeli za sorodnike in za domače osobje. »so. živeli! goljufija v klerikalni jjeman pogodba. . _ Čudež v XX. stoletju. “Slov. 1 -~Zvezi ’. “Sl. N.” piše: iNarod” poroča: V Vodicah na Go jv klerikalcem de-; renjskem, v okraju Kranj, imajo l0Ve ga unetega so- i v župnišču neko 271etno dekle, ka- an Jka skrajno ne-jtera se baje zamakne vsaki teden ab sedaj najširša | redno dvakrat in sicer v sredah m mora vladati v t-er petkih točno ob 3. uri in traja 121 ■ Klerikalci bi ta zamaknjenost eno celo uro. Po 1 iz zadrege in trde ložaj je sledeči, kakor sem cul od škode ne bo trpela !očividca samega: Ko prihaja 3. eza . ’ lle go banka, J ura, se vleže dotično dekle v po - ' a m nanj izplača-, stel j, tam se razgali tako, da ima a P’ l ' a je ček po- i gole prsi, noge iu roke, in ko bije s" podpisi na čeku ‘ura tri, razpoči ji koža na čelu, ro 0 Pokaže sodna pre-1 kali in nogah ter se napravi rana • “O P® je, da so ; na levi strani prsi in prične n a jih klerikalci vseh razpok teči “topla” kri (?). Narejene, samo Ko mine ura, gre dotično dekle ‘P Pomagali. Kar samo v drugo sobo, se umije in ni „0 tulit ve, da bo najti nikakega sledu razpok na j Je pa piska- njenem telesu! Vsa Gorenjska aze ’ da klerikal- stran drvi v gručah v župnišče, da tav C ° ce ^ dl ’ Na J | S1 ogleda ta čudež, ki ga imenuje- °> Pa bodo vi-! jo “Kristusovo trpljenje”. Kdor k a P njihov. a tr- ne verjame, naj si ogleda. Jaz sem Pol; * / ,7^- ki je po. ^Po svo- '^ hberalec, tako j.V.." sl - Narod” jk ' nl Pobegli de- kaz„- reS za § riz en Je tudi jasno l'h9 Je ^°* an jko s . . Za Pisal na 1 , mms ko knjigo !,> k e 8 a IT- , iln J a ’ sta ri moško, ililjp ’ ~~ z brado " sy eto dete So Usedaj k { u ‘ f n tej 1 llžui po svo- ojeip položa- ••0| na jveč p r i. °Slov d- i: žen‘a * a I Una g0 ' 11 odim natuka jšnje- ar i a Kata- njegovo namero se pravočasno o pazilo in preprečilo. — Iz Brežic poročajo, da so se na neki gostiji v okolici pošteno stepli. Gostje so si raztrgali oble¬ ko in si prizadejali več ran. Ker se je vršila ta vesela igra v krčmi, ima tudi oštir precejšnjo materi- jalno škodo. Iz Žalca. Župnik na Zgornji Po- | nikvi. Jožef Kunej, je stopil v po¬ koj . Iz Maribora. Kakor poroča “Sl. Gospodar”, je ukraden v franči¬ škanski cerkvi z Marijinega ol¬ tarja v kapeli dragocen pozlačeni križ. visok 81 cm in vreden 200 K. V Leskovcu pri Ptuju je ljud - ska šola zaradi močno razširjene Škrlatice zaprta. — Iz Gomilške v Savski dolini poročajo, da je znano Metelano- vo gostilno kupil g. Jožef Frin- da, posestnik v Trnovi, za 32,000 kron. — S Kozjega poročajo, da so dobili v Podlogu dva šolarja pri vlomu: 11-letnega Mihaela Ko¬ privca in devetletnega Jožefa Gračnerja. Prvič se jima je vlom v stanovanje posestnice Jazbin- šek posrečil; ko 'sta pa drugič po¬ skusila pri isti hiši prodreti v klet so se ljudje zbudili in ju zasačili. — Umrl je Gornjem Gradu sli¬ kar Jože Špeh. Zapustil je vdovo s štirimi otroci. nesreča; ponesrečil se je neki re¬ zervist, ki ima doma ženo in tri otročiče. Ko so tega dne na vojni ladji ukrcavali municijo, je padla imenovanemu rezervistu, Weissu po imenu, na nogo granata veli¬ kega ladijskega topa, težka preko 200 kg. Granata je nesrečniku stegno popolnoma zdrobila, pri če¬ mur se je tudi glavna žila poško¬ dovala. Težko ranjenega so pre¬ peljali v mornarično bolnišnico. Kakor se iz krogov vojaštva čuje, se ravna na tej vojni ladji z mo¬ štvom skrajno 'neusmiljeno, kar pa vse moštvo pripisuje poveljni¬ ku te vojne ladje. Moštva, osobito rezervistov, ne pusti nikdar priti do miru. Za vsako malenkost se na poveljnikovo povelje napravi kazenska ovadba, tako da se je začela poveljniku vojne luke sum¬ ljivo in romajo skoro vse kazenske ovadbe nazaj na ladjo z opazko, da se ima dotienik disciplinarnim potom kaznovati. Naše mnenje je, da je dolžnost, posebno še sedaj, z \ o.jaštvom ‘človeško ravnati, ne pa ga tirati radi malenkosti v garni¬ zijske zapore ali celo tako daleč, da postane komu življenje toli grenko, da si je skuša končati, kar se je na omenjeni vojni ladji že tudi pripetilo. S takim ravna¬ njem si pač poveljnik, osobito v sedanjih resnih časih, ne bo pri¬ dobil zaupanja svojega moštva. Zato bi bilo nujno želeti, da se razmere, osobito na vojni ladji “Erzherzog Friedrich”, v prid moštva in javnega mnenja obrne¬ jo na boljše, in to temeljito. Miners National Bank, EVELETH, Ml N. « H Kapital, preostanek tn delniška odgovornost $ 74 . 000.00 ss -s Pošiljamo denar in prodajamo paroMne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Koroško. K £ tfi Si Si Si Si Si £ Si Si £ Si s; Si Si Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerf jsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Si Si Si s; Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si pač mnenja, da na tem ni dosti resnice, pač pa da so deželno - zborske volitve pred durmi. Tudi se govori, da namerava to Čudno dekle spraviti škof v svojo palačo. Ali bi ne bilo bolje na Studenec? V Vodice pod šmarno goro bodi gledat zlasti ob sredah in petkih na tisoče ljudi 25 let staro Ivano Stare, doma iz Repenj. Na pepel¬ nično sredo jih je bilo zbranih nad 2000 ljudi, ki se pripeljejo od blizu in daleč. Navzoč je bil tudi okrajni glavar iz Kamnika. Red delajo orožniki. Dekle poti kri na rokah, nogah, obrazu, posebno je krvava nad srcem. Dne 7. t. m. jo je šlo gledat nad tri tisoč ljudi, pa jih niso več pustili k njej. Šest orožnikov je le s težavo vrnilo ra¬ dovedno ljudstvo, zlasti ženske. (“Slovenec”. Najboljša služba za trgovskega sotrudnika je na Kranjskem brez dvoma pri Mihaelu Omahnu v Vi¬ šnji gori. Ta mož nudi svojim so- Stajersko. 50 rudarjev zbolelo na legarju. Iz Trbovelj poročajo: Tukaj je zbolelo na legarju okolu 50 ru - darjev in se še vedno novi slučaji dogajajo, tako da je občinska izo¬ lirnica prenapolnjena. Občina je brzojavila “Rdečemu križu” za poljske barake in usmiljenke. Iz¬ bruha legarja je največ kriva ne¬ snaga po rudniških hišah in slaba hrana. Svetuje se okrožn. zdravni¬ ku dr. Kepi, da bi se bolj zanimal za zdravstveno stanje rudarjev, za stanovanja in straniščne na - prave. Aretacija izseljevalnega agenta. Ijancica v Rudar Rudolf Kovač iz Trbovelj je že dalje časa zbiral trboveljske rudarje za neki rudnik na Nem¬ škem. Meseca januarja je na pri¬ govarjanje Kovača zopet okrog sto rudarjev odpovedalo delo, da se preselijo v Nemčijo. Pred kretkim je žena nekega rudarja, katere mož je tudi nameraval od¬ potovati, v gostilni izpovedala, da jih je Kovač tja izvabil pod pre¬ tvezo, da tani več zaslužijo. Ko¬ vača, ki je ravno službo odpove - dal ter se nameraval izseliti, so aretovali. Kitajci na štajerskem. V Aus- see je dospela kitajska študijska komisija, obstoječa iz članov Fan- gine-Leu-Čingine-Jung, A\ ie-Fang in Vung-Ding-Cenau. Preštudirati nameravajo tamošnje solarne, po¬ zneje pa prisostvovati zenskim športnim prireditvam. Bogati socialni demokrati. Ob zadnjih občinskih volitvah v Gradcu se je doznalo, da so saeial- no-demokraški poslanci Resel, Schaherl in Muhič volili v prvem razredu, kjer volijo le tisti, ki ima jo letno 8400 do 9200 K dohod¬ kov, a ker so državnozborske di- jete okroglo 5000 K na leto ne vštevajo, imajo navedem vodi - telji na leto okroglo 13,00 do 14,- 000 K dohodkov. Zaročil se je gosp. dr. Rihard Bergmann, zdravnik v Žalcu, z gdč. Olgo Potočnikovo iz Ptuja. ~ Iz Ljutomera. Na pepelnično sredo ponoči so zgorela v Desnja- ku gospodarska poslopja posest¬ nikov Kosija in Majeriča; tudi strehi na hišah ste zgoreli Skoda je za oba pogorelca zelo občutna, ker sta bila za malo vsoto zavaro- Prfmorsko. vana. Umrl je v Trstu Rudolf Baucon Vlom na pošti. Neznani tatovi so ukradli na pošti v Prvačini 500 kron. Kot soudeleženca velikih slepa¬ rij, katere je izvršil bivši carinski ofieijal Ive v Trstu, so aretirali nekega Franca Markoviča, ki je navidez kapitaliziral improvizira¬ no zavarovalnico “Jupiter” in je izvabil iz več oseb visoke kavcije. Za 1400 kron čevljev so pokra¬ dli neznani tatovi dne 8. t. m. po¬ noči iz trgovine čevljarja- Koc- Trstu. Tat na policijski stražnici. Pri oddelku policijske stražnice v uli¬ ci Domenico Rosetti v Trstu je ukradel neznan tat stražniku Bri- di iz kovčega 400 K. Ubegli blaznež. Iz deželne blaz¬ nice v Trstu je pobegnil 201etni Miholič. Vse iskanje je bilo za¬ man. Dne 7. februarja pa g a je našel vrtnar blaznice v nekem jarku na vrtu, kjer se je skrival Miholič osem dni brez jedi in pi¬ jače iu brez odeje. Prenesli so ga že brezzavestnega v bolnišnico. Zločini. V Dekanih je zaklal svojo ženo, mater treh malih otro¬ čičev, v pijanosti 391etni posest - nik Josip Pezza. Zadal je ženi se¬ dem sunkov s kuhinjskim nožem. Ženo so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, moža pa, ki je pobegnil, so vjeli v bližnjem go¬ zdu in ga oddali sodišču v Kopru. Odlikovanje. Policijski agent, inšpektor policijskega ravnatelj¬ stva v Trstu, Karol Titz, je dobil srebrni zaslužni križec s krono. Puljska afera pred sodiščem v Rovinju. Krivec Deškovie pripo- zna, da je res izvršil več poneverb toda le pod vplivom Galanteja Tudi diurnist Juh prizna, da je bil soudeležen pri več goljufijah m seveda ne zastonj. Tudi njega sta zapeljala k goljufijam višja go¬ spoda Galante in Privilegio Sla¬ ba plača, zlato je mamljivo. Trgal je na njihov ukaz liste iz knjig, nekaj knjig je pa povodom revi¬ zije skril v arhiv. Nato so preg e- davali račune in konstatirali na ¬ ravnost nesramne goljufije. - ravnava se nadaljuje- Nesreča pri vojni mornarici. Na vojni ladji “Erzherzog Friedrich se je zgodila dne 7. te >r K protiavstrijskim demonstra¬ cijam v Celovcu. Umazanih de¬ monstracij so se začeli pošteni Nemci malo sramovati, posebno ker so dosegli ravno nasprotno , kar so hoteli, še več pa jih je, ki se boje posledic. Nemški listi se zvijajo na vse mogoče načine, da bi prikrili glavne krivce in vsaj največje in malo bolj ugledne raz¬ grajače in izgrednike. Vso krivdo zavračajo na mestno fakinažo. Prav, toda ne bo šlo. Slovenci imajo toliko prič, da se ne bodo ti nemški junaki izmuznili. “Freie Stimmen” ima še celo drzno čelo, da opravičuje to demonstracijo septemberskimi dogodki v Ljub¬ ljani. Pozabi pa pri tem dvoje. Prvič so septemberske dogodke v Ljubljani povzročili Nemci z iz - gredi v Ptuju, drugič pa, da so bili v Ljubljani demonstranti ob¬ čutno kaznovani. Glede demon - stracije same pripoveduje neki očividec sledečo značilno novico. On pravi, da je videl stražnika, ki se je takrat, ko so demonstranti obkolili en slovenski voz, obrnil v stran in glasno rekel: “Schreit’s nur, und fner mich aueli! ’ ’ Zna¬ čilno je to za celovško policijo , ljubljanska se je drugače vedla. Kljub temu so jo v Ljubljani po¬ državili, v Celovcu pa še ne. Ta demonstracija je jasno pokazala, da se to zgodi v najkrajšem času tudi v Celovcu. Nesreča na železnici. Na postaji v Rekarjevi vasi je povozil poštni vlak 281etno šiviljo Z. Vajdličevo iz Mrzle vode. Vračala se je z bo¬ žje poti s Svete gore in je padla, ko je stopila iz železniškega voza, pod kolo, vlak je prehitro poteg¬ nil in kolo ji je zdrobilo hrbteni¬ co in desno roko. Umrla je par ur po nesreči. Železna Kaplja — za mir. Na pustni torek se je vršila na Že - lezni Kaplji procesija k Sv. Le - nartu za odvrnitey vojne. Nevaren bik. Nedaleč od Št Vi¬ da je raztrgal bik na domačem dvorišču 60-letnega posestnika Fr. Mačnika. Bik je pil pri napaja¬ lišču, Mačnik je stopil k njemu in ga pogladil. Bik pa je Mačnika nenadoma nasadil na roge in ga vrgel v zrak. Nato ga je še na tleh bodel, tako da mu je prsi popol¬ noma raztrgal. Z veliko težavo so bika zvezali in rešili truplo po¬ nesrečenega. Družinska tragedija. Pred ne - kaj dnevi so našli v pliberški oko¬ lici kmetico Matildo Kotnikovo nu-tvo v svoji spalnici. Konštati - rali so na nji lahke telesne poškod¬ be, zdravniki pa so konštatirali, da je umrla za otrpnenjem srca. Kotnika je smrt žene in sum, da je njeno smrt on sam zakrivil, ta¬ ko užalostilo, da je hodil kot umo- bolen okrog hiše več dni, ne da bi kaj jedel. Čez tri so ga našli mrt¬ vega. Sumijo, da se je zastrupil. Duluth Brewing & Malting Go. Dulutil, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih, :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn, Naj ečji soražnik v kuhinji je nedvomno SLABA PEČ. O tem je prepričana vsaka dobra gospodinja. — Ako ti morda tvoja peč ne ugaja, pojdi k ANDREVV ROINE, nasproti pošte tam je dobiti peči, ki so vsem gospodinjam po volji. STEEL CORAL RANGE najboljšega izdelka, jamčena za dvajset let. — Na prodaj pri ANDREVV ROINE trgoyina železnine CHISHOLM - - Minn. Naročajte in širite “Narodni Vestnik”. M M^ke gur bank Vbur bank.Wben you need i^&advice Consull os velikp NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH NASA BANKA NAJ BO VA^A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank cnishoim, Mimi. r99 “Narodni Vestnik National Herald. Slovenic Satni-Weekly. Owned and published by the Slovenlan Prlnt.nfl & Pub.Ishing Con,pany a Corporation. Geo L. Brozich, President Jos°ph Geržin, Vrče Pres.den John Zupan, Secretary & Editor Joseph Koshak Treasurer Joseph Mantel, Director P,ace ot Business: Doloth, Minnesota, 405 W. M tuhigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 TDe Best Advertlslng medium among Slovenians in the Northwest. Rates on application ..Entered as second-dass matter May 11.1911 at the post ottice Ouiuth, Minn., under the Act March 3,1879." .NARODNI VESTNIK« iznaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. Izhaja vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh ALBANIJA IN ALBANCI. I. Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. O ZADNJEM LJUDSKEM ŠTETJU MINNESOTE. Pred kratkim izšlo je v AVashingtonu ura¬ dno poročilo o zadnjem ljudskem štetju naše države Minnesote, katero izkazuje 2,075,708 duš. V dolžnost si štejemo priobčiti na tem mestu nekaj podatkov o tem štetju, ki se je vršilo leta 1910. Skupno število moških je zna¬ šalo tedaj 1,108,511; ženskih pa samo 967,197, ali za 141,314 manj nego prvih. Na sto ženskih oseb se računa torej 114.6 moških; leta 1900 znašalo je to število samo 113.9. Belih doma¬ činov ali Američanov se računa na sto Stanov¬ nikov 105.7, inozemcev pa 144; po mestih od¬ pade na 100 žensk 112.5 moških; po dežli pa 116.1. Od skupnega števila v Minnesoti bivajočih Stanovnikov je 575.081 ali 27.7 odstotkov ro¬ jenih belih Američanov ameriških staršev; 941.136 ali 45.4 odst. belili domačinov inozem¬ skih staršev; 543.010 ali 26.2 odst. belih ino- zemeev. Leta 1900 so bile te odstotne številke: 24.3; 46; in 28.8. Odstotno število Indijancev je 0.4; zamorcev pa 0.3. Odstotno število inozemcev znaša samo v enem izmed 86 okrajev manj nego 15; v 56 okrajih znaša pa isto od 15 do 25 odstotkov; v 22 okrajih od 25 do 35 odst,., v sčdmih pa pre¬ sega isto celo 35 odstotkov. Od skupnega števila domačinov je bilo ro¬ jenih v državi Minnesoti 73.2 odstotkov, 26.8 odstotkov pa v preostalih državah. TUJE NARODNOSTI. V Minnesoti živeči inozemei se delijo sle¬ deče: Švedov je 22.5 odstotkov, Nemcev 20.2, Norvežanov 19.4, Kanadcev 7.5; Avstrijcev, po večini Slovencev in Hrvatov, 6.8, Fincev 4.9; Rusov 3.2 ; Dancev 3; Ircev 2.9; Angležev 2.2; ostale države 7,4 odst. Skupno število moških, nad 21 let starih znpša (342.669 ali 31 odstotkov prebivalstva; i^riied te]i je '21,1 domačinov; 31.6 pa inozem¬ skih staršev in 46.4 pristnih inozemcev; 0.5 je zamorcev in 0.3 Indijancev. Od 298.282 ino - zemcev je doseglo volilno pravico 179.187 mo¬ ških oseb, torej je 60.1 odst. naturalizovanih državljanov. Število moških v vojaški dobi od 18 do 44 leta znaša 491.113. Od skupnega števila je otrok pod 5 let sta¬ rih 10.9 odst.; od 5 do 14 let 20.9 odst.; število Stanovnikov od 15 do 24 leta je 20.8 odst.; od 25 do 44 leta 28.6 odst.; od 44 leta višje pa 18.4 odstotkov. z Od 1. sept. 1909 do 15. aprila 1910 je ob¬ iskovalo minnesotske šole 648.775 učencev v starosti od 6. do 20. leta. Uradno poročilo izkazuje, da je bilo leta 1910 v Minnesoti 49.336 oseb nezmožnih pi¬ sanja ali dobra tretjina vsega števila.To šte¬ vilo se deli 0.5 odst. belih domačinov, 7.6 ino¬ zemcev, 3.4 zamorcev in 40,2 odst. Indijancev. Od skupnega števila je moških nad 15 let starih 46.8 odstotkov, to namreč samcev ali neoženjenih, 35 odst. pa žensk. Moških je o- ženjenih v odstotnem skupnem številu 48.3, ženskih pa, 56.2; vdovcev je 3.8 odst., vdov pa 8 odst. Ločenih moških 0,4, žneskih pa 0.5; to število pa najbržene odgovarja resnici, ker se je dosti izmed njih gotovo izrazilo, da so samski, ali pa vdovci ali vdove. Izmed tujcev je oženjenih 60.4 odst. moških, in pa 71.9 žensk. Skupno število bivališč v Minnesoti je zna¬ šalo leta 1910 380.809; skupno število družin 416.453; ali 109.4 družin na 100 bivališč. — Skupno povprečno število oseb po bivališčih znaša 5.5. povprečno število članov družin pa pet. O Albancih govori in piše danes malodane cela Evropa. Še nedavno med kulturnim sve¬ tom (tudi nemškim!) razvpiti kot “najtem¬ nejši kot Evrope’’, ‘‘pristni srednjeveški ro¬ parji”, po zgodovinarju Helhvaldu: kulturno stoječi na isti stopinji, kot divji Kurdi v Mali Aziji, so postali ljudje čez noč mnogouvaže- van “faktor” v civilizovani Evropi. -Zlasti ja¬ dranski velesili se kaj vneto zanimati in za¬ vzemati za naklonjenost tega novega “fak¬ torja”. Najmanj, kar moreta in hočeta Alban¬ cem dati, je integriteta in neodvisnost, samo da bi jih obvarovali pred Srbijo in Črnogoro. Zares, mi Jugoslovani Albance lahko zavi - damo. Albanija ni oficijelno ime v turški upravi, niti enoten državnopravni organizem, ampak le geografski in etnografski pojem za vila jete Skader, Janina in za zapadno od Ohridskega jezera ležeče dele bitoljskega vilajeta, kjer stanuje glavna masa Albancev, broječa nad 750.000 ljudi. Na tem od Črnegore do Grške segajočem ozemlju, biva tudi do 450,000 Slo¬ vanov, Grkov in Vlahov (Rumunov), Turki, Cigani in Španjoli tvorijo lenekaj desettiso- čev. Slovanski, to je srbski, živelj v Albaniji je posebno mnogoštevilen v severnem delu skaderskega vilajeta, v teritoriju od reke Dri- ma do črnogorske meje, kjer jih računajo do 80,000. Zato si Srbija oziroma Črnagora lasti¬ ta ves desni breg Drima tudi kot -historično svojo posest, opirajoč se na naravno mejo, ki jo tvori ta reka. To je priznala tudi du¬ najska “Neue Freie Presse”, 23. februarja 1. 1903. Na drugi strani pa je južna Albanija, to je južna polovica Janinskega, ali Epir pod vplivom Grkov, tako da sega prava Albanija od Dirma nekako do otoka Krfa. (Prim.: Dr. Niko Zupančič: “Macedonija” v Zborniku “Slov. Matice” 1904.) Albanci pa stanujejo tudi izven svojega jezikovnega ozemlja, nam¬ reč v Stari Srbiji in Macedoniji, koder jih je danes že skoro 500,000 in segajo preko celega Kosovega polja notri v srbsko kraljevino. — Toda ti niso tod domačini, marveč priseljenci, večji del potomci onih rodov, ki so v zadnjem stoletju moreč in rojajoč udrli v te kraje, pre¬ gnali prejšnjeposestnike Srbe ter se polastili zemlje in imetja. Razumese, da so ti rodovi po veliki večini (nad 90 odst.) sami mohamedan¬ ski. 'Razen teh je precej Albancev v Južni Italiji. Drugi so raztreseni po Balkanu. Jezikovno in plemensko jesmatrati Al - bance. (Skipetare, Arnaute, Arbanase) za po¬ tomce dveh starih ilirskih rodov, oziroma je¬ zikovnih skupin. Severni, gorski rodovi ali Gegi se od južnih Toskov zelo razlikujejo, bo¬ disi jezikovno, pa tudi antropološko. Dočim so Gegi obranili čisto albansko kri in. značaj, se Toski niso mogli odtegniti tujim elemen - tom in vplivom, zlasti grškemu in slovanske¬ mu, vsled česar so kulturno nekoliko na bolj¬ šem kot Gegi. Narodni plemenski značaj zla¬ sti severnih Albancev je izrazito agresiven. Že pod Aleksandrom Velikim je zaslovela nji- lirabrost in ta sloves jih je spremljal tudi po¬ znejše čase. Kljub temu ni niti v starem niti v srednjem veku niso tvorili skupne države, pogrešajoč širšega kulturnega obzorja: enot¬ ne narodne ideje, ki je eminentno državotvor¬ ni moment. Za Albanca eksistira samo nje¬ govo pleme, njegov rod. Zato se plemena po¬ gostokrat niti pod vtisom zunanjih nevarnosti niso mogla združiti. Ta negativna poteza nji¬ hovega “narodnega euvstvovanja” se še tudi danes kaže. Po rimskem bizantinskem in bul- garskem gosporlstvu, ki je v X. in XI. veku se¬ galo preko Makedonije tja gori do Drača, so Albanci koncem XII. stoletja prišli pod vr - hovno oblast srbskih carjev. Značilno je, da je ravno v srbski dobi Albanija dosegla najvišjo stopnjo kulture, kar priznavajo tudi nemški kulturni zgodovinarji. O Skadru, ki so mu gospodovali vojvodi kot srbski vazali, se izre¬ cno poroča, da je bila ta doba zanj najsijaj¬ nejša, saj je bil poleg gospodarskega središča severne Albanije, tudi središče srbske kulture, ki se je razširjala tja doli do Epira. Če še po¬ mislimo, da se je že v XV. stoletju ustanovila za severno Albanijo srbska tiskarna, torej v času, ko smo se komaj v srednji Evropi dodo¬ bra seznanili s to Guttenbergovo iznajdbo, je jasno, kako velikega pomena daje bila kul¬ turna misija Srbstva v Albaniji, ki bi se tudi završila z uspehom, da niso Turki vsega po¬ teptali v prah ter za poltisočletje zavrgli vsak napredek. Kmalu po katastrofi na Kosovem (1389) je padla tudi Albanija. Junaškemu Ju¬ riju Kastiotiču, imenovanemu Skanderbeg, se je sicer posrečilo vsaj deloma združiti alban¬ ske rodove ter je ž njimi nekaj desetletij, ob¬ čudovan od cele Evrope,, hrabro branil svojo domovino pred silnimi navali Osmanstva. —- Toda kmalu po njegovi smrti je tudi Albanija za vselej legla v grob (1479, to je 20 let po po¬ polne mpropadu Srbije.) Da sta turška tiranija in sploh destruktiv¬ ni značaj turštva pogubonosno vplivala na desorganizovano javno življenje albanskih ro¬ dov je izven dvoma; Že prej je razcepljeno živ¬ ljenje se je odslej še bolj delilo. Dočim se je namreč v mestih in njihovih okolicah nase¬ lila turška vlada, so se prebivalci goratih kra¬ jev, posebno pa katoliški rodovi na severu, tesno zaprli pred vnanjim svetom ter stoletja kljubovali turški oblasti. Živeči dejansko sami zase, so vso dobo ohranili svojo vero, svoje pa¬ triarhalno življenje; šege jn pravo. Res je pa tudi marsikatera poteza že itak divjega značaja teli rodov vsled neprestanih bojev s Turki postala še nasilnejša, kakor je brez- dvorimo tudi turška krvoločnost in ropaželj - nost vplivala na pomohamedanjene južne de¬ žele. Ni čudno, da je torej Albanija, živeča pod različnimi verskimi, kulturnimi, narodni¬ mi, političnimi in krajevnimi vplivi postala cel kaos nasprotujočih si idej in stremljenj. Pomudimo se za hip pri javnem življenju katoliških malisorskih rodov. Organizacijo “naroda”, v kolikor ne spada pod turško me¬ stno upravo tvorijo plemena (rodovi), to je kompleks družin, ki izhajajo iz skupnega pra¬ deda. Če stanujejo vse te družine skupno na istem teritoriju (v isti vasi), tedaj tvorijo tudi političnoteritorijalno enoto, imenovano bar- jak. Ako pa živi rod, ali pleme, raztreseno v več krajih, razpade tudi politično v več samo¬ stojnih barjakov. Vez, ki druži barjake istega plemena (n. pr. pri Miriditih) je torej dalnje sorodstvo, kar zabranjuje pač medsebojno že¬ nitev, nikakor pa ne izključuje sovraštva. O dveh sorodnih barjakih plemena Dukadžini (Dukadžiči), ki stanujejo na južnem bregu Drima, poroča nemški potopisec Sebertz, da sta si celo smrtnosovražna; kjerkoli se nam¬ reč dobijo, se s krogljami pozdravljajo. Najvišji organ plemena ali barjaka je bar- jaktar (za-stavonoša), čegar oblast je dedna. On ureja javne zadeve svojcev, narekuje ka¬ zni, zbira davke za turškega vali ja in ukrepa o važnih vprašanjih (o pogodbah s tujimi ro¬ dovi), pri čemer se posvetuje z uglednimi mo¬ žmi. V vojni poveljuje celemu barjaku. Nižji organi so mirovni sodniki in biriči, ki izvr - šujejo kazni. Večjidel vsak rod ima pri tur¬ ški vilajetni vladi svojega zastopnika (bilik- baši), ki posreduje med vlado in svojim ro¬ dom v davčnih in deloma v sodnih zadevah, edini znak sultanove oblasti nad rodovi. Sicer pa žive gorski prebivalci po svojem starodav¬ nem nepisanem pravu (kanun Lek Dukadži- nit), ki živi v ustnem izročilu skoro v vseh al¬ banskih rodov Skaderskega vilajeta in se je ohranil po nekem Leksi Dukadžini (Dukad - žiču?) sodobniku slavneka Skanderbega. Ta kanon ureja v glavnem kazensko pravo : umor, uboj, rop, ranitev, poškodovanje tujega ime - tja, posilstvo, zatem poroštvo in dedno pravo. Edina kazenska institucija je krvna osveta kot samopomoč, po reku kri za kri. Izklju¬ čena pa tudi ni mirna poravnava na podlagi denarne kazni in odškodnine. Od pamtiveka do zob oboroženi Albanec je sam svoj sodnik, ki mu je maščevanje — krv¬ na osveta — vrhovna zapoved življenja. V nobeni deželi na svetu se ista ne izvaja s tako grozno doslednostjo kot v Albaniji. Vse pri¬ zadevanje katol. cerkve v tem oziru je brez moči. Samo gostoljubje zapoveduje Albancu da začasno ustavi preganjanje svojega krv¬ nega sovražnika — gosta, to je, kadar se nje¬ gov sovražnik nahaja v kaki tuji hiši kot gost, oziroma če pod varstvom kake tretje osebe potuje. Albanec je dolžan svojemu rodu in krvi, da maščuje vsak umor, uboj, rop itd. s smrtjo hudodelčevo. Dočim se da n. pr. umor staršev in sorodnikov poravnati z gotovo od¬ škodnino (okoli 700 kron), je umor prijatelja ali gosta nespravljivo hudodelstvo, ki se ga mora plačati z glavo. Tudi ves rod mora pa¬ ziti, da nihče v njegovem ozemlju ne uide za¬ služeni kroglji. Še danes se dogaja, da vsled nepremišljenega dejanja enega človeka cele rodbine izginejo z zemlje. Rodbinski prepiri izzovejo večkrat krvave poboje celih rodov ali plemen. Popolno maščevanje zahteva*, da se sovražniku uniči tudi hiša, poljt in odvza - me živina. Tudi celi rodovi se smrtnS sovraži¬ jo ter naravnost v tej tradiciji vzgajajo. Če je n. pr. iz gospodarskih ozirov potrebno, da dva rodova med seboj občujeta, tedaj se mora na podlagi obojestranske pogodbe določiti ne¬ ka nevtralna zona, koder se nemoteno lahko shajajo. Toda na kakem drugem kraju ali pa posebno po solnčnem zatonu se ravno isti lju¬ dje streljajo kot psi ter si režejo vratove. Ni čudno, da ponekod velika večina moških umr¬ je nasilne smrti, nešteto družin pa mora za vselej zapustiti svoje domove, boječ se osvete. Da vsled te zbesnelosti propada poljedelstvo in živinoreja, je umljivo, saj si marsikatera družina ne upa niti čez prag. K ilustraciji “krščanske zavesti” katoli¬ ških Arnavtov še te-le pojme, ki jih imajo ti ljudje o tuji lastnini in o krščanskem zakonii. Ropanje konj in živine ni sramoten posel, marveč neko vitežtvo, ki mu tudi turška vlada ne sme ničesar. Tudi uoligamija (mnogožen¬ stvo) je pri Malisorih zelo pogostna prikazen, da, v nekaterih slučajih jo običaji celo tirjajo. Dočim pa je njihova morala do deklic zelo stroga, glede zakonske zvestobe nikakor niso natančni. (Siebertz) Kaki divjaki morajo biti šele muslimanski rodovi, ki so ravno vsled svo¬ jih grozovitosti napram iibogi raji zapletli Turčijo v marsikako neljubo vojno, ker si ni upala, da jih ukroti. Da v tem “najtemnejšem kotu Evrope”, do skrajnosti razrovanem vsled krajevnih, ple¬ menskih in jezikovnih posebnosti tudi verske razlike netijo sovraštvo med rodovi, tega ni potreba dokazovati. Katoliškemu severu, ki ga le na vzhodu obroblja mohamedanski ži - velj, segajoč tja čez Prizren, Djakovico, Peč do Gusinj, stoji nasproti srednji in južni del dežele z zelo močno mešanim pravoslavnim in mohamedanskim prebivalstvom. To zadnje se razteza tudi po velikem delu Makedonije. To¬ da srditejše kot do muslimanov ste obe kršč. konfesiji druga do druge, pri čemer so mero¬ dajni tudi politični momenti. Dočim namreč katoliki (Malisori) simpatizirajo z Avstrijo in z Italijo (razen prekodrinskih Malisorov, ki stoje danes popolnoma na strani Črnegore), nagibajo pravoslavni Albanci k Srbiji, Bol - gariji in Grški, kar bo tudi v bodoče vzrok po¬ litičnim bojem v deželi. Na kateri strani da stoje mohamedanski rodovi, so jasno dokazali sedanji vojni dogodki. (Konec prih.) Možje! Poskusile enkrat “Riflht-Cur tobak; najboljši to¬ bak za čikanje. 5 centov zavitek. i? t Vi je $ K** Ir' . -tai r Loj Kt. i" Glavni urad : 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. ClairAve, CLEVELAND, O. dir' ti*’. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro i Ž I v * 1 i Prodaja PAROBRODNE LISTKE in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Konj i Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. r a □ U □ El B SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA « i od ovili “•Wiki I &e (L. 1 •“""Hju . 01lt >ah 405 W .Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” f elit J ’ a s, 1 Hili , 'hi 0d u 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto.<2.00 za pol leta. i # oi Za Evropo in Canado: Za celo leto - - - . za pol leta. » r . Stl 'ce , Ho, % 'I 'S?! - £3.0^ - 150 V. n a □ □ □ KS, St* Do v ■ k % idš tete* 0 © 0 © 0 in gospodinjstvo. & j* j* & .ju* ® gozdu, v divjini, več denarja kot je absblutno potrebno v stanova¬ nje in hlev. ; Denar, ki se vtakne v stavbe ne , | nosi nikakih obresti; zatoraj lce-j p» trebl! ie tijstva gri>D sC ihmid. p |iraU a druzme taffl odleti te , ,11 ID ' v! "- 11 stroške itna" 10 , ie W . Meta koienm l in za njo je P la ’ ■ ,udi ovna m . J sta i 0 $5.00. Do- 8 »m J e P a * j (15) jajc, ta ’ Oskrbljen tudi z Ulov. Za nekatere ljudi so ti kraji » za ‘alrajt”. Mnogi uspevajo, mnogi | obupajo. Kar se mene tiče, po - vem odkrito, da je za me še mi- neapoliška zima odveč; kajše, da bi šel tako visoko gori na vrh sve¬ ta, in hitil s sejanjem in žetvijo, če bi mraz to dopuščal, zato da bi toliko pridobil, da bi ostal pri živ¬ ljenju ostalih osem mesecev sibir¬ ske zime. V teh skrajno mrzlih krajih leži zemlja predolgo mrtva po mojem mnenju; in kar človek pridobi v kratkem poletju, zavžije in popadi v dolgi zimi. Pa kakor rečeno, kdor ima veselje za Gana-1 do, kar naj gre tja;,zemlje je do¬ volj odprte zastonj, in baje rodo¬ vitne zemlje. naš p^ 0- bo dor je kratek z denarjem, naj gle- ua ’ v da ga bodo stavbe kolikor mo¬ goče malo koštale. Samovmevno pa, da naj bodo stavbe take, da odgovarjajo potrebam, da branijo človeka in žival pred ekstremni¬ mi vplivi podnebja, ker bilo bi sla bo gospodarstvo, če bi pri stav¬ bah toliko varčevali, da bi trpel na zdravju človek ali žival. S po¬ močjo $ 300 dol. se napravi v gozdu primeroma dobra koča in dobri hlev, največ z lastnega lesa in z lastnim delom. Severov rs? 1 iv® Želodčni Grenčec Frank Gouže javni notar CHISKOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. mu umu mum ■■■ m (Severa’s Stomach Bitters) je izborno zdravilo za slab ze lodec in prebavne neprilike Kapitala Ostane še $600 dolar. (Konac prihodnjič.) Grandiozno električno podjetje na !| Kavkazu. ystvari zdravo slast. Pospešuje izločevanje sokov. Odpravi neprebavo. . Povrne naravno moč. račetek tega ** $340 m za- jLrtne domačije m četudi je i, storjeu, zamore mi- . ■ j ( j e ] sem ua last- leti v Brunett . j n dotični ‘' home- .. ue premožen, ^ voljnih razmerah, in V par letih trden postaje »K rilieno tako začel, il opisano, z izje- precej dobri kolo- ( četrt milje od home- i je bil le pet milj od e in rasi. Imel je -k. in k že omenjeni- knpil je še brejo pra- panj bučel za $5.00, Ur goats) za $90.00, pomagale čistiti gozd, iroz za $200.00, pljug x $20.00, komate $25, 10 . konca pridemo do za- je potrebno vsaj tri in u začetek na “home- :!i smo' pa, da jo to začetek, ki je več - jen k propadu kot »torej, kdor nima v ■ naj se nikar ne spu- na “homestead”. je tudi bistrega rok, neupogljive vo¬ ljnosti, in, samo- »bavja, in privo - *življenju, kakor treba ■ rečeno, jaz bi “ * že moj nasvet upo- *' na i naši ljudje ne - zaupanja v home- Par let so se ko- . M v ledne zemlje ba- i e ae kak dober * na -i br že tako od- . d a ni mo _ Tj’spraviti v denar. „1. lskal . P« tej pro- ^ "dimljene in skri- . ” 'ladnega zemlji- maa j, kot če »aroma zemljišče j . ! ' d k do ve za kak S tem naj končamo razpravo o homesteadih, in o državni in šol¬ ski zemlji. Videli smo kakošno je to življenje, koliko denarja je potrebno za začetek; in, da mora biti človek korenina v vseh ozirih in vajen samozatajevanja, če se hoče vzdržati in doseči eventuelni uspeh. Želeti bi pa bilo, da bi se kdo oglasil, ki ima praktično sku¬ šnjo začetka z malim na vladni ali državni zemlji, in tudi na kup¬ ljenem zemljišču. Sploh ni mnogo drugačen za¬ četek na kupljenem zemljišču kot na “homsted” ali na državni zem¬ lji. Tudi tu igrajo okoliščine veli¬ ko vlogo. Zato naj novinec ali sploh kupec ne gleda na par do¬ larjev, marveč naj kupi tako zem¬ ljišče na katerem bo kaj prirastlo takoj ko ga sčisti, če že ni ščišče- no; in v takem kraju, da bo blizu železnice in blizu dobrih trgov, da bo pridelke lahko spravil v denar. Povprečni Slovenec ni Ro¬ ckefeller ali Carnegie, da bi zamo- gel investirati svoje novce v špe¬ kulativna zemljišča, ki bodo ne¬ kaj vredna kadar se umetno na¬ močijo ali umetno osušijo. On ne more čakati pet, deset, dvajset, ali več let, da bo -zamogel na ku pljenem kosu zemljišča kmetova¬ ti. Slovenec, ki gre na farmo vta¬ kne svoje zadnje cente v njo, in in pričakuje ž nje kruha takoj. Pozor toraj pri nakupu zemljišč. Imejte oči odprte, ker po toči zvo¬ niti je zastonj. Kupite tako zem¬ ljo, ki je za poljedelstvo priprav¬ na danes; ne jutri, ali čez pet let ali še pozneje; in pa toliko zem¬ lje kolikor zmorete. Neumno se je preveč dolžiti na zemljo, katere človek ne more obdelovati. Rajše manj lastne zemlje, ki se lahko dobro obdela, kot mnogo zemlje, ki spada drugim, se ne more ob¬ delovati, in je le breme, ki vleče vedno v zgubo. Imejte mošnjo za¬ drgnjeno, kadar kupujete .zemljo. Uprašanje je sedaj, koliko de¬ narja je potrebno za začetek, če se zemljišče kupi. S tem uprašanjem smo se že ba Angleški inženir in kapitalist Charles Stuart, ki je po opravkih potoval po Kavkazu, je svojo po - zornost obrnil na ogromno silo re¬ ke Terek v Darjalskem klancu to je na mestu, katero opeva Ljer - montov v pesmi “Demon”. Stuart je izračunil, da bi mogel ves Kav¬ kaz dobiti luč in gonilno silo, ako bi se tu zajela vodna moč Terčka in se v to svrho zgradila stalna e- lektrična centrala pri Darsu, dru¬ ga, začasna pri Gvigete in rezerv¬ na pri jezeru Gučka. Stuart je na - pravil načrt in ga predložil na - mestniku. Ta se je za stvar zelo zavzel in načrt predložil ministr - skemu predsedniku in isti ministr¬ skemu svetu, ki ga je ugodno re¬ šil. Stuartu se je že podelila kon¬ cesija na 75 let. Dela bodo trajala sedem let in stala 20 milijonov rubljev. Stuart se sedaj pogaja z mesti Tiflis, Baku in Vladikavkaz, kakor tudi z bakuškimi, majkop - skimi in groznjinskimi petrolej - skimi industrijalci radi odjema električne sile v razsvetljevalne in industrijalne svrhe. Dobra tonika za onemogle ljudi. .Cena $1.00 steki. n Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. Priporočilo. Cenjenim rojakom v Eveleth in količi se priporoča za razna stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah. Bela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. ica (Severa’s Balsam for Lungs) Kuhinja perzijskega šaha. Kuhinja perzijskega šaha je o- premljena tako dragoceno, kakor nobena druga kuhinja na svetu. Kuhinjsko orodje, lonci, pokro¬ vi, sklede, krožniki in dr. so delo¬ ma iz masivnega čistega zlata in srebra, deloma močno pozlačeni; žlice, vilice in krožniki so iz same¬ ga zlata, kuhinjski noži imajo zla¬ te ročaje, okrašene z najdražjimi dragulji Šahov kuhar ne sme pri pripravi jedil rabiti nobene poso¬ de ali orodja, ki ni zlato ali vsaj srebrno. Celo solnica in sladkorni- ca sta iz čistega srebra. Šahova kuhinjska posoda z orodjem pred¬ stavlja vrednost 10 milijonov. Cesar in ministri. v toliko kar se tiče začetka ‘homsted.” In začetek na div- k.. , " il l v listih, da ' 1 v roke. V ne _ i na • države Montane^’’ l )0 » 0zde:ai kupljeni zemlji ni (‘Kanske komplekse i nino £° drugačen kot na homsted '“'•bi so v divjini. Povsod je treba železne volje, žilave -vstrajnos.ti, samoza¬ tajevanja, potrpljenja in zdravja. Tudi na kupljeni zemlji treba je vzeti v roke kacih devet stotakov za začetek, potem ko je že zem¬ lja kupljena, in vsaj prvi obrok plačan, in kupni stroški porav¬ nani. m .f^bljm za eB * P® več _»če. Ce j e na Vei »-Naši lj u . ■2"\ vseb kotih; orni; PO teh skri- ,,’l h#,1i > st °ril bi - ?/ f ' e bi P°- ’ 7» re kogn 0 . v. , ® 1 . Je ’ cla je da ki« ° ne ak rov . • 0 mnogo vre- -n-nj ^ toga so ti” J ’ »vinski m ’. llo mesteadi State land) 5 lancl )- Te ^ ske plo ' 'Daeonsinu, m N Pouf Za Pfdu, rn e 7 h f armer, , nn lma za to Cm 1 , I2v rstne N a t 7 P°dat- !e s J ^oditor” Ijiif 0 ’ St ' Pan- 0rt h D a - ° m v. ]e - taeilo Kdor ima $ 1200. — sme se že spustiti v farmerstvo, ( ce imata mož in žena voljo za to, če sta zmožna trdo delati, in pripravlje¬ na na trplenje, ki je zvezano z začetnimi leti. Človek, ki ima $ 1200.— naj pa ne bo preveč lakomen po zemlji — zadovolji naj se s 40 akri. To P° je popolnoma dovolj zanj za začetek. In to zemljišče naj nika¬ kor ne stane čez $ 800. — izven, je kaj ščiščenega, in če je kaj stavbišč na njemu; in kupčija sklene naj se tako, da se plača na zemljišče le $300. — in ostanek naj se obrestuje po ne nad 7 odst., vsaj za dobo treh let. Ostalo ho toraj $900 dolar, v mošnji. vv Če ni nikacih stavb na zemlji¬ šču, zbije naj se koča in hlev ko¬ likor mogoče iz hlodov ali deblov, ker nespametno hi bilo vtikati v V občevanju z umrlim japon¬ skim cesarjem so bili ministri ze¬ lo boječi; izjemi sta bile le veliki državnik Ito in sedanji ministrski predsednik marki Saiouji. Zlasti notranji minister, marki Matsuga- ta, je bil v cesarjevo navzočnosti zelo boječ in je na vsa njegova vprašanja odgovarjal: “Jaz bom zadevo najskrbnejše preiskal, Ve¬ ličanstvo.” Nekoč ga je vprašal cesar s pomenljivim pogledom na ostale ministre: “Koliko imate pravzaprav otrok, marki? Na¬ govorjeni minister je kot navadno odgovoril: “Jaz bom zadevo naj - skrbnejše preiskal, Veličanstvo! Cesar se je spustil nato v vesel smeh, pri katerem so pomagali tu¬ di ostali ministri. je prestal izkušnjo' že več nego eno tretjino stoletja. •— Uživajte ga, kadar vas nad¬ leguje prehlad, kašelj, hripavost, davica ali vnetje sapnika. Cena 25 in 50 centov. Na prodaj so v vseh lekar¬ nah. Vprašajte za Severova zdravila. Ako jih nima vaš lekarnar, naročite jih od nas. Za zanesljivi zdravniški svet pišite na Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Minn. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! NA PRODAJ JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna- prilika za kupca. Proda se pe ceni. WM. MARK, • 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. KJE JE? Josip Košak star 20 let, doma iz Cajnarjev pri Begunjah na No¬ tranjskem. Slišal sem, ■ da biva menda v Clevelandu,- O. že pribli¬ žno leto dni. •— Popreje je clelal v Pueblo, Colo. Za naslov bi rad zvedel njegov brat Frank Košak, 405 W. Mich. St. Duluth, Minn. POZIV. American Exciiange BaiiSt VIRGINIA — MINN. Najbol] pripravna banka za Slovenca In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vozne liste. 3j 0 obresti od vlog. Revolver policijskega prefekta. Iz Pariza poročajo: Pri oblega¬ nju apašev v Nogentu je igral po- licijskiprefekt jako smešno vlogo. Lepinu ni zadoščalo, daje šeststo vojakov in policistov nepreneho - ma streljalo na hišo, kjer so bili a- paši in da se je oddalo okoli 6000 strelov, temveč se je hotel tudi sam udeležiti streljanja. In poteg¬ nil je popolnoma nov samokres iz lepega usnjenega etuija in je iz¬ strelil vse patrone, ki jih je imel v samokresu. Ko je to svoje delo izvršil, je izročil nekemu policistu samokres, ki je stal poleg njega, da ga drži toliko časa, da dobi no¬ vih nabojev. Koje hotel kake po minute kasneje imeti _ svo i T samo ¬ kres, ga ni mogel dobiti. Na boji¬ šču so bili razen vojakov in poli¬ cistov tudi drugi radovedneži. J n enemu teh radovednežev je dal Le »ine svoj samokres. Temu je sa¬ mokres ugajal iu si ga je obdrza za spomin. Pač žalostno spričeva¬ lo za prefekta. Tem potom se naznanja vsem onim odbornikom raznih društev j na Ely, kateri so bili od svojih društev izvoljeni za prvi sestanek zgradbe slovenskega doma na Ely, da se bode vršila prva posveto¬ valna seja vseli zastopnikov dru- šetev v nedeljo, dne 2. marca ob 2. uri popoldne v stari cerkveni dvorani. Vsa društva izvzemsi enega, so se odzvala in izvolila po 3 odbor¬ nike ; zatoraj upamo in pričakuje¬ mo, da se bode v resnici nekaj lahko dognalo; vsaj .je že skrajni čas za to. Pridite toraj vsi, ki ste za to izvoljeni, da se, enkrat pa¬ metno med seboj pogovorimo. S spoštovanjem. Odbor društva “Sokol” št. 20. S. N. P. J. Ely, Minn. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. 'i ! Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. [Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. Izdeluje lepe slike za vse prilike- v zalogi ima tudi krasne okvirje’ Z vsakim naročilom poročnih, slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujein v vsaki velikosti. ni MARTHA WASHINGTON. Kje sta moja brata Irank in Ferdinand Zaje, doma iz Zigma- ric pri Sodražici na Kranjskem. Frank je nekje na Cuyuna Renču ; Nande pa v bližini Bradley, Illi¬ nois. Če kedo ve za njun pravi na¬ slov ga prosim, naj mi ga pošlje. Najbolje pa je, da se sama ogla¬ sita; imam dosti važnosti iz sta¬ rega kraja; od koder sem piod kratkim prišel. And Everywhere BEER “Leads Them Ali ” Na ladjah se govore vsi avstrijski .jezika. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., Ncw York, ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera ffouse sc Anton Zajc, Aurora, Minn. Box 103. JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, A bsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti na: Geo. L. Brozich, EIy, Minn. * .i - > - • opisi. Eveleth, Minn. | Zgodovina Zjedinjnnih držav. g Cenjeno uredništvo: Prosim vas, g. urednik, da mol¬ čite. Za danes vam povem samo na Uho, kaj si želi naše mlado, šele nedavno ustanovljeno Samostoj - I10 Slov.-Hrv. Podporno Društvo. Naši bratje, fantje in možje, delu¬ jejo sedaj na to, da si ustanove svojo lastno godbo. Takoj spo¬ četka, ko se je porodila prva mi - sel za ustanovitev tega društva, sem mu jaz prerokoval lepo pri - hodnost, in najbrže se bodo moje želje tudi v kratkem vresnicile. Pri društvu je lep red, sloga in želja po napredku. Morda vam bom v kratkem zopet kaj poročal. In sedaj dragi rojaki izprevi - dite, da ima naše društvo ves dru- „1 pomen, kakor si ga morda ne-, katerniki predstavljajo; zatorej svetujem vsem onim malo več raz¬ sodnosti in potrpljenja^ Kadar citate kake dopise o našem dru¬ štvu, in se morda ne strinjate z njimi, prečitajte jih še enkrat; morda se vam bodo končno odpr¬ le oči, da boste dali prav nam. Sedaj imamo pri društvu že ne¬ kaj izvežbanih moči ali godcev; manjka nam jih le še malo število. Kdor ima veselje do godbe in se čuti zmožnega za to, naj pristopi nemudoma k našemu društvu, da bomo imeli popolni glasbeni zbor. Tozadevno se je potreba zglasiti pri našem začasnem odboru. Ka¬ kor hitro se prijavi zadostno šte¬ vilo godcev, skličemo skupaj po¬ svetovalno sejo glede vstanovitve Slovenske narodne godbe. Dosti je prireditev v naši naselbini, pri katerih bi lahko nastopala naša domača godba; mislim, da bo ta korak vsak zaveden Slovenec po¬ zdravljal; ravno tako tudi števil¬ na naša društva. Svetoval bi vam torej, da ne odlašate stvari do zad njega dneva, kajti do glavne seje imamo samo še dobra dva tedna; do tedaj lahko pristopite v naš krog z nižjo pristopnino kot pa kasneje. Stopite torej v obilnem številu v našo vrsto! S pozdravom Fr. Peterlin, zač. tajnik. (Dalje.) Poostrena naturalizacij ska po¬ stava. Zadnjič smo poročali o nepri¬ čakovanem sporu med Francijo in Zedinjenimi državami, ki je na¬ stal leta 1797, pod predsednikom Adamsom. Ameriška vlada je ča¬ kala vedno primernega trenotka, da bi se zamogla maščevati nad svojimi nasprotniki, bodisi že Francozi ali Angleži, saj 'so ji de¬ lali tudi slednji mnogo zaprek. Istočasno je bila večina fede - ralistov v našem kongresu; ti so črtili vse, kar ni bilo pristno ame¬ riškega. Hoteči omejiti pritisk inozemcev na političnem polju, iz¬ dalo se je leta 1798 v kongresni zbornici novo naturalizacijsko po¬ stavo. Tedanjim federalistom velika politična nasprotna stranka so bi¬ li republikanci. Med temi je bilo dosti uglednih državljanov, poli - tičnih voditeljev in raznih po - Jancev, ki so bili rojeni v inozem¬ stvu, deloma na Irskem, deloma na Francoskem. Vsled tega so sklenili federalisti omejiti politi¬ čne pravice in moč republikancev. Glasom tedaj potrjene naselniške postave se je zahtevalo od vsake¬ ga naseljenca devetletno bivanje v Zedinjenih državah, predno je zamogel postati ameriški držav - ljan. To postavo se je končno poostrilo z dodatkom, da ima predsednik Z. D. celih enajst let pravico izključiti nedržavljana iz dežele, če se mu zdi umestno in potrebno. Ta postava se je ozi¬ rala torej na one naseljence, ki niso zamogli ali ki niso hoteli po¬ stati v devetih letih naturalizi - rani Američani. First National EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na M es ^ kapital^ in preostani * 11 Svarilo Slovencem in Hrvatom na Mesaba Range. $ 122 . 000 .od' tl ' ;J Pošiljamo denar v Avstrijo p 0 najni^^ ^ Parobrodni listi za vse ^ Plačamo obresti po 3 od stf DE Strankam, ki hodijo po raznih prehodih električne pocestne železnice ali preko mo¬ stov te družbe, pre i smrtna nevarnost, da jih lahko povozijo kare. Te naprave so privatna last In NISO dovoljene za favne prehode. Občinstvo se vsled tega opozarja, da naj se teh PREHODOV IN MOSTOV OGIBA. MHBHSHSHBHBHGH9H9HBHM HE ZAMENJAJTE! .^ „ F ;o 'ui NE P07 J Vodstvo Mesaba pocestne železnice. Spor med časnikarji in kazen za obrekovanje. Odkar so imeli pri vladi fede¬ ralisti odločilno besedo, je repu¬ blikansko časopisje napadalo z ostrimi članki predsednika Wash- ingtona, Adamsa’, kongresne po - slance, razne postave, z eno bese- DAR BRATA IN HVALEŽNOST BRATSKA. Slovenci so kot najmanjše slo - vansko pleme storili v korist Rde¬ čega križa na Balkanu več, kakor bi bilo pri njih skromnih sredstvih mogoče pričakovati. Marsikateri kmet ali delavec si je odtegnil ta- korekoč od svojih ust, samo da bi nekoliko olajšal velike bolečine ranjenih bratov in veliko bedo za¬ puščenih vdov in sirot onih ju - nakov, ki so padli v boju proti Turkom za sveti križ in zlato svo¬ bodo. Oni so dobili svoje težke ra¬ ne, ker so šli pomagat bratom, da bi jih rešili izpod turškega jarma. Oni so šli v boj za brate po veri in narodnosti. Bila je torej sveta dolžnost vsa¬ kega kristjana in vsakega Slo - vana, da jim podeli svojo pomoč posredovati neposredno. Iz slovenskih krajev so prišli zdravniki, prihajali so darovi v denarju in obleki, posteljnini itd. resolucije. Vsaka izmed označe¬ nih držav je trdila: 1. da je ustava (konstitucija) Zedinjenih držav v bistvenem oziru podobna navadni pogodbi, 2. da je torej smatrati na podlagi tega vsako izmed obeli dr¬ žav pogodbenim, ali bolje rečeno: Zedinjene države so povsem ena - ke delničarjem ali drugom velike politične firme. Resolucija države Kentucky je vsebovala točke, da naj določa vsaka posamezna država o pravo- moči kočljivih postav v kongresni zbornici; država Virginija je pa zahtevala, naj se dajo vsi nezabe¬ ljeni Sklepi kongresne zbornice vsem 13 državam v presojo in gla¬ sovanje. Obe državi sta trdili, da je poostrena državljanska postava s tiskovnim zakonom vred proti¬ ustavna; vendar je obe postavi priznalo pravomočnim sedem dr - žav tedanje Unije. Leta 1799 je do celo stranko označenega poli- P a drzava K( ) m ' lck - V f shmla Ig¬ ličnega prepričanja. v (f™ * ov ° Podlogo, ki se je gla- Federalistom naklonjeno čašo - j slla tako4e : “Ako smatra kaka država to pisje je pa zopet grajalo postopa nje republikancev. Prvooznačeni : fdi 0110 predlogo protizakoniti, jo so imeli torej lepo priložnost ma- j lma pravico razveljaviti; to pa na ščevati se nad svojimi nasprotniki enostaven način, da prepove svo- vsled neprestanega žaljenja in ob- i lm državljanom postavo izpol- rekovanja. Izdali so torej novo njevati. Žal, da je igrala ta dok Bulgari, Srbi in Črnogorci so postavo, na podlagi katere se je smatralo obrekovanje čez pred¬ sednika, kongresno zbornico ali poslanca kaznivim. Vse prizadete obrekovalce se je klicalo pred sodnijo; če so bili spoznani kri¬ vim, jih je zadela visoka denarna globa ali zapor v ječi. Ker se je to novo postavo ra¬ bilo v najhujši meri, je sedelo kmalu zatem po raznih okrajnih ječah mnogo urednikov republi¬ kanskih listov, obsojenih vsled ob¬ rekovanja vlade. trina o razveljavi postav kasneje vlogo s tako resnimi posledicami, kar bomo slišali pozneje. ga avstrijskega poslanika je izgu¬ bila dragocen prstan. Poslanik je o tem pravil kralju Nikoli. Kralj mu je odgovoril: “Prstan vaše so¬ proge leži na cesti proti Njegušu kakih sto korakov od velike ja- — “Kako to veste?” — me “Več kakor deset podanikov mi je to pripovedovalo, da so videli prstan.” — “Toda zakaj ga niso prinesli v grad?” — Kralj se je nasmejal ter poklical Črnogorca, ki je hodil pred gradom. “Povej, zakaj nisi pobral prstana?” — “Gospodar,” je odgovoril Črnogo¬ rec, “nočem, da bi mi mogoče kdo kaj rekel, da sem si prstan obdr¬ žal.” la kvariti naš želodec, ali slabiti naše živce; velela nam ho rabiti prava zdravila v slučaju potrebe. Ako so torej ti prebavni organi v slabem stanju, ako so uaši živci slabotni, če imamo slabo kri je priporočati pred vsem drugim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo bode izčistilo telesno sestavo; držalo jo bo v pravem redu, bo pomagalo pri prebavi in nam bo podelilo moč. Dobiva se po lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Za odpravo bo¬ lečin v kitah in členkih rabite Tri- nerjev Liniment. RAZNOTEROSTI. Virginska resolucija. bili obdarovani in srčno hvaležni so za to preblagim dariteljem. Še potomci sedanjih hrabrih vojakov in njihovih rodbin se bodo s hva¬ ležnostjo spominjali onih odda - Ijenih bratov, živečih v raznih po¬ krajinah, ki niso pozabili vojsku¬ jočih se kristjanov proti krutemu sovražniku na Balkanu. Saj je isti sovražnik pred večimi stoletji pustošil tudi po slovenskih deže¬ lah, o čemer nam pripoveduje ne samo zgodovina, ampak pravijo tudi slovenske narodne pripoved - ke in narodne pesmi. Naravno je torej, da je vzkipela naša kri, ko se je objavila vojna proti Tur¬ kom in da je vsakdo želel zmage krščanskemu orožju, da divji Tur- čin nikdar ne bo teptal več po slo¬ vanski zemlji! Tn Slovenci, če drugače niso mo gli pomagati kristjanom, molili so za njihovo zmago in darovali po svojih močeh, spominjajoči se pre¬ govora : Lahko je umevno, kako so bili republikanci nejevoljni vsled po¬ ostrene naturalizaeijske postave in postave proti časnikarjem. — Radi tega so se obrnili na svojega prvaka, Thomas -Jeffersona, za od- pomoč, naj bi ta izposloval pri raz nih državah odpravo obeh postav. Jefferson je torej spisal več re - solucij, katere je poslal nekemu Velika mesta na Ruskem. Ru¬ sija je imela leta 1862. samo pet mest, ki so imela več kakor 100 tisoč prebivalcev, danes pa jih ima 33. Pred 50 leti je bilo v Pe¬ trogradu samo 507,000 prebival - cev, sedaj pa jih je dva milijona. V Moskvi je v tem času narastlo število prebivalcev od 359,000 na 1.618.000, v Varšavi od 180,000 na 848.000, v Odesi od 120,000 na 540.000, v Kijevu od 65,000 na 501 tisoč, v Lodzu od 35.000 na 500,- 000, v Rigi od 102,000 na 350,000, v Harkovu od 60,000 na 225,0Q0, v Saratovu od 85,000 na 205,000, v Raku od 20,000 na 202,000, v Vil¬ ni od 80,000 na 200,000 in v Tifli- su od 70,000 na 200,000. Slovani naj gredo po kostanj svojemu prijatelju v Kentuc.ky za Kakor poročajo češki listi, je pra- “Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.” predlaganje v zakonodaji. Zaeno je pisal tudi Madisonu, da naj sku ša posredovati v zakonodaji dr - zave Virginije za preklic obeh 0- značenih zakonov. Madison se je za odpravo teh nezaželjenih postav tako zanimal, da je odstopil na lastno voljo iz državnega kongresa, samo da je zamogel kot poslanec v zakonoda¬ ji države Virginije nastopiti z ve¬ lepomembno resolucijo. In res se mu je meseca decembra 1798 po¬ srečilo prodreti s stvarjo, ker je virginska zakonodaja označeno resolucijo sprejela v celem obse - gu. Vsled tega ostala je v spominu še do današnjega dne pod imenom Virginska resolucija z leta 1798. Jeffersonovo resolucijo je spreje¬ la na enak način tudi zakonodaja države Kentucky. Sofija, 1. febr. 1913. Prof. A. Bezenšek. Vsebina resolucije. Nad vse je bila značilna vse¬ bina te Jeffersonove protestne vil ravnatelj dunajske filijalke Živnostenske banke na sestanku čeških akcionarjev Avstro-Ogrske da se mu je od visoko stoječe stra¬ ni izjavilo, da bi bilo za avstrijske razmere zelo dobro, če bi avstrij¬ ski Slovani nastopali kot posredo¬ valci pri gospodarskih odnošajih naprain slovanskim narodom iz - ven države. Iz te izjave se jasno vidi, da so avstrijski merodajni krogi začeli izpregledovati, da so s svojo slovanofobsko diplomacijo Kako je ~ašel zaklad. Pred ne - kaj tedni je na posestvu St. Mar- zello blizu Mantove umrl 921etni lastnik Amrlbale Tosci, o kate - rem pripovedujejo, da je našel ne¬ ki francoski zaklad in iz berača postal bogat posestnik. Stvar je bila ta-le: Na neapoljski vojni ce¬ sti- blizu opatije St. Vito je za¬ četkom 19. stoletja stal kamenit steber, ki je imel na zapadni stra¬ ni ta-le francoski napis: “1. maja vsakega leta, zjutraj ob 6. uri imam zlato glavo. Vsako leto se je 1. maja zjutraj zbrala ob ste¬ bru velika množica, ki je čakala ob stebru na veliko čudo: zlato glavo. Toda čudo se nikoli ni odilo — steber je ostal vedno enak. Ljudje so si ubijali glave, kaj bi tedaj drugega pomenil na¬ pis, a nihče ni uganil pravega. Ko- nečno so spomenik odstranili in kopali pod njim, češ, morda je za¬ klad todi. Toda našli niso niče - sar; spomenik so postavili nazaj in počasi je zanimanje zanj pone¬ halo. Končno se ga ni nihče več spomnil. Nekega dne leta 1841. pride po poti neki neapolitanski berač ter se, ker je imel pač čas, ustavi pred spomenikom in bere napis. Mož se zamisli; končno se ozre proti solncu in nato na sen¬ co, ki jo je delal steber. “Morda bo tako!” si pravi mož in odite svojo pot. Naslednji prvi maj ga je zgodaj zjutraj našel ob spome¬ niku — s krampom in lopato. Ko je z bližnje opatije udarila ura šest, je šel na mesto, do katerega je segala senca stebra oziroma nje¬ gove glave in tu je začel kopati. Kmalu je zadel na francoski tor- uister, v katerem je našel 80,000 frankov. Napis je bil torej po - polnoina pravilen. Srečni mož, ki je edini rešil uganko, si je kupil posestvo St. Marzello in živel na njem srečno in zadovoljno do svo¬ je smrti. ČEVLJARJI. Potrebujem čevljarja. Dobra V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 ( Kr največja in najvarnejša slovenska hranil^' Prometa koncem leta 1911 fi 14.5 milij onov J Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kr 0 ® : Rezervni zaklad hranilnice j Qnn n nn n obrestuje po 4 1 |2 °| 0 brez ° Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in , stna občina ljubljanska z vsem svojini pred¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 5 jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljiv' J Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje \ ^ na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pa ’’ : po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslovi šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloj denarja. ;ett s W W V** Vi? V W V V VM&A 1 jam LATO HARDWARE a ELY - Minn. V V V Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavet plača za izurjenega delavca. Delo stalno. Martin Panian, 313 Grant Ave., Eveleth, Minn. NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”. | NAŠI ZASTOPNIKI. * f. $> VELIKA VOJNA. Naj več je, dosedaj se vršeče voj- popolnoma zavozili avstrijsko tr- j ne so bile one, katere smo vodili govinsko politiko. Ker nemška trgovina in industrija čutiti, da sta že skoro popolnoma izgubili tla na balkanskem slovanskem tr¬ gu, tedaj naj bi šli zdaj Slovani kot agentje v ogenj po kostanj za naše nezmožne diplomate. Nam se zdi, da iz te moke ne bo kruha in da se ne bo našel Slovan, ki bi bil tako kratkoviden. Poštenost Črnogorcev. ‘ 1 Glas Črnogorca” pripoveduje: Sopro- sami seboj. Izmed teli je pa pre¬ ostalo le malo oseb na površju kot zmagovalci. Mnogo vstrajnosti in samozatajevanja se zahteva, da se zamore ugoditi teku posameznega človeka. Tu je neprestana borba med potrpljenjem in pomislekom. Ako premaga zdrava pamet in do¬ bri pomisleki, bo ohranil človek svoje življenje in zdravje; v ve¬ likih slučajih tudi svojo čast. Že zdrava pamet nam bo prepoveda - Za Biwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Matk. L. Kapsli. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. ■— G. Kotze. Za Chisholm, Milin.: Anton Mahne. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva¬ tiči). Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minil.: Vouk & Oman. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mollawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Saile, lil.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, 111,: Jos. Bliscli. Za So. Chicago, 111.: Anthonv Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich, Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavel), ml. Za Eairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. ... Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Vame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henrv Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za Leadville, Jacktovni, Stringtown Bocktown in So. Chicago, Colo,: f! W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Taucliar. Za Milwaukee, Wis.: John VVodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoek- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. j. p 0 . Skušajte naše barve. NJUBOUŠE BLAGO IN NAJNIŽJE CENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je v na razpolago. Lij: da L raz jtrahom li Sllžl Vekama ouiii p a iinii so f ni ja m kralje' g množi so se te lovekon Domici mroži ob: ji Ilirija Jlirijani "Da. da E»" renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” V V SLOVENSKO ZAVETISI V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illinois.) NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENC NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St.. V" ! Oče Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet ™ • •’ - -- - - - - - Chiea*® Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, M lDD ' NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave- Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov m kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Ba¬ lvan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, Uk Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, M- E. J. Mencinger, Pueblo, Colora °- ki Šteje P®| 1 v dF Vsaka slovenska organizacija, člana več društev, je opravičena do enega č- . ^ Vsak slovenski list v Ameriki je op> a ga mesta v direktoriju. ra \>- Vsa ostala samostojna društva so 0 enega zastopnika v direktoriju. e {jjče f Rojaki! Agitirajte za Slovensko riki, ki naj bode spomenik skupnega nal0t )i jrrJ potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo e L . clrv»lvi W-» rrr- -. ~ 1 • • __ nP TllOl t , . - 7 —- jy ~ o * gg p v*' . Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale A v ki denarne pošiljatve oddaja blagajnik 11 . pfep 11 južni] tk, . »d ,- a Unij mata dol ? Sov tuost an. žj ^ boi v bj 11 a; v eš 11 sc 'an- oo 1 P 0 do 10 k Q tv ' So s , P K Dekle z biseri V H. B- Haggart. — Prevel luknjo, kamor mačka ne more,” odgovori t>se obrnili proti domu. ” u wil no Marku pri vojakih, ki so se vrnili zveciov di i . . nOlZ v ničesar zvedeti o njem; vedno mrtev in še bolj gotovo tudi Nehušta. Bila I iO 1 tol« I sv. Virijam ni mogla mrtev in s kazala obupanosti. Pod milim vladanjem 'J fiul j ]. r i s tjani nekaj časa mir. Zato je Miri jam 1 ’" ie | ) 1 be ob Apijski cesti in tam v onih temotnih * l - ’kih rovih je našla pri sveti maši, pri govo- ki je je bila tako zelo potrebna. Velika ' Pavel sta sicer umrla; eden križan, drugi oh " pa mnogo učencev in prvi izmed njih, na- :lla kmalu seznanil z judovsko vjetnieo, ki je bila l . ,v0 . osta l 0 skrito, da je tudi njegova žena krist- 1 -!°Mo potrla. Bil je star vojak, zvest svojim sta- ,l ' m Ko sta mu Mirijani in žena veliko lepega ■ , r i se j e potolažil, a ko sta mu prigovarjali, Mrazil'kristjanom, izgovarjal se je, da je prestar r ." v teli letih kadila na nove oltarje. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH PREPRIČAJTE SE! POTREBŠČINAH. X \ W ^ S V i’4 V n IHlillllBBB Frank Veraoth I j#**' . (a s koro šest mesecev v tej hiši. Bila je v hiši • 'n vendar ni bila srečna, ker jo je vselej obšla •'/mislila- kaj jo čaka v bližnjih dneh. ’ j u jjj 0 na sprehod in se pomešala med ljudi; bila • a in tako počesana, da' so ji lasje kolikor mogoče V, takih izprehodih je videla bogato rimsko go- ‘ ‘ ]. on jili, v nosilnicah, večinoma postavne, pono - državnike in pravnike, divje in drzno gledajoče mladeniče v nečitnurni obleki in dišečimi lasmi, e povpraševala, komu izmed teh ali enakih ho pro- • srečala na ulici sijajno oblečene sužnje, ki so z • j u kletvijo delali pot po zelo obljudenih ulicah, liktorji, za temi pa krasen voz, ki so ga vlekli konji. človek, visoke postave, rdečega obraza in oble¬ ko ki je navidezno zrl v tla, v resnici pa vedno jimi malimi modrimi očmi. Mirijani je čutila, renutek uprle vanjo. Začutila je neko grozo pred restrašena vprašala gospo, kdo da je. odgovori Julija, “sin Vespanzijanov in brat Titov, i Id se rad polastil krone. Hudoben človek je, in boj o bi slučajno stopil preko tvoje poti.” stresla in rekla: : kaj morem, kaj more miš, ako se ponoči sreča z i pričakovan naposled le vrnil v Rim. Senatorji so avili pred mestnim obzidjem in mu po starodavni navadi sporočili svoje sklepe. Sklenili so, da prirede skupen zmago- j s aven sprevod Titu in Vespanzijanu, ki sta se oba odlikovala v voj - Siiui. Nato se je Tit odpeljal v svojo palačo in tam več tednov poči¬ va , \ umu pa so se delale priprave za slovesni sprevod. Nekega jutra rano je bil Gal poklican v Titovo palačo; kmalu se j< vinil od tam in si mel roke in skušal biti vesel — gotovo znamenje slabih novic, kakor je rekla Julija. “Kaj je novega?” ga vpraša. Oh, nič, nič,” odgovori, “razun da naša deklica z biseri po ko¬ silu stopi z menoj pred Vespanzijana in Tita, ki jo želita videti, da mo¬ reta določiti, ali se udeleži izprevoda. Ako jima ugaja, ji določita ča¬ sten prostor ne daleč od Titovega voza. Obleci se v sijajno obleko, iz najčistejše bele svile, posuta z zlatimi in srebrnimi pločicami. Milo je zajokala Mirijani, ko je cula, da jo hočejo gnati kakor ovco na trg — na prodaj ! “Ne jokaj,” reče Gal precej trdo, pa najbrže zato, da sam pre - maga solze. “Kar mora biti, mora biti, in sedaj je čas, da ti pomaga oni Bog, ki ga častiš. On ti gotovo pomaga, ker vidi, kako dolgo in kako pogosto ga moliš v onih brlogih, kamor bi se še volkovi prav ne upali. Glej, da se po kosilu lepo napraviš, ker pomni, da prideš pred cesarja.” Julija in Gal sta spremila Miri jam v cesarsko palačo. Vstopijo v veliko dvorano, kjer so razni plemiči in častniki čakali, da pridejo pred cesarja. "To je dekle z biseri," reče častnik tovarišu. “Previtka je, pre¬ skromno nastopa, lepa je, kakor njeni biseri itd.” Tako so se razgo- var j ali lahkomiselni častniki. Gal in Mirijam sta se prerila skozi vrste čakajočih in mimo voja¬ ških straž, ki so Gala spoštljivo pozdravljale, do velikih vrat, kjer ju častnik vpraša, kaj bi rada. Gal mu pove in častnik izgine za zave - sami ; kmalu se vrne in namigne, da naj vstopita. Šla sta z njim po j hodniku, okrašenem s kipi umrlih cesarjev in cesaric in dospela dol okrogle marmornaste sobane, ki je bila zelo hladna in razsvetljena od ' zgoraj. Tukaj so sedeli Vespanzijan, ki sta ga poznala po njegovem strogem in mirnem obrazu in sivih laseh, njegov sin Tit, “ljubljenec človeštva”, visoke postave in ne neprijaznih'oči, s sarkastičnim na¬ smehom okoli usten, in njegov brat, zlobni Domicijan. Pred to vzvi¬ šeno trojico je stal predsednik odbora za prireditev zmagoslavnega iz¬ prevoda ter jim kazal slike raznih oddelkov pri Sprevodu in spreje¬ mal ukaze, kaj naj se spremeni. Poleg njiju je bil v dvorani še zakladnik, nekaj častnikov in dva ali trije izmed najboljših Titovih prijateljev. “Pozdrav, častiti Gal,” je rekel s prijaznim odkritim glasom ka¬ kor človek, ki je preživel svoje življenje v taboru, "in pozdrav tvoji ženi Juliji. To je torej deklica z biseri, o kateri smo toliko čuli. No, ne morem biti sicer sodnik glede lepote, vendar rečem, da dela ta ju - i dovska vjetnica čast svojemu imenu. Tit, ali jo še poznaš?” “Da povem resnico, oče, skoro je več ne poznam; ko sem jo zad¬ njikrat. videl, je bila od dima vsa okajena in skoro mrtva. Priznavam, r»_ . „ , , • , , ...» , , ’ Zaeno naznanjam, da nimam ni¬ čla je lepotica m vredna odličnega mesta v sprevodu. Njena cena na trgu bo draga, kajti ona ovratnica iz biserov gre z njo, — zapiši to, za- k a kih zastopnikov in agentov, pisnikar, -— in ravno tako dobi kupec ž njo pravico do njenega precej- temveč obiskujem sam cenjene ro¬ snega imetja v Tiru. Po posebni milosti sme podedovati to po svojem jake po raznih naselbinah, starem očetu Benoniju, ki je poginil v gorečem templju.” “Kako more suženj podedovati lastnino?’-’ vpraša Vespanzijan. “Ne vem, odgovori Tit in se nasmeja. “Morebiti ti zna povedati \ SLOVENSKA GOSTILNA Domicijan, ki pravi, da je študiral pravo. Toda jaz sem razsodil I tako.” (Dalje prihodnjič.) 5*4 i’4 i’4 i'4 {'j i'4 j'4 * Vj i’4-S *’4 »Ji i'4 iK {'J (-'4 ijj Jj* IfIRST NATIONAL BANKI i'4 V 5 f g S » Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. ,0 v 9 S S a«. v i’4 V »’4 V i’4 ELY,Iinn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Obrestuje denar po 3 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! g g g S i’4 v g g i’4 i’4 i’4 i'4 ¥ *’4 m Naročajte, širite Narodni Vestnik. ► * y v i>' >s M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah.* 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, l!3. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik VOGAL ŠESTE ZAPAONE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. Frank Medved in Miseria (Janez Nevolja) španski spisal P. L. Colotna. Prevel E. T. (Dalje.) a rlusa. je rekel sam pri sebi ves vesel, ko je opa- mtosrcnost, ki se je razodevala v vseli Janezovih na .je zarastla s trnjem in plevelom; kadar bo obilnega sadu.” ! l ' a *° me d njinfla najiskrenejše zaupanje in ka- a Poučevati o katekizmu, ki je bil nesrečnemu '• 11 ko je opazil, kako lepega Značaja je Janez, se '“Ji naravi in govoril izbrano in skoraj vzvišeno. " 12 skušnje, da nadomešča lepo srce pri marsi- 11 ' °'<‘ku omiko in izobraženost ter da preproste "“J prime in preveri ona vzvišena zgovornost, a ' or l 1a neoglajena govorica, ki se obrača na- IX. jutro, ko je državni pravdnik pred- t . ze s °Da v očeh mi zmanjkalo, d.a bi jokal.” a J- zakaj Bog šteje tvoje solze, da ti jih v ne- ‘"arsikaj mi bo imel tam pl aeati, saj mu nisem Janez ... 1CZ; ze nehvaležnost do ljudi je hudobija, i.: I>a lu ‘kaj groznega. . . Bog ni človeku niče- / klmu gada...” iv,."tj ^j e . m p ros il, in oh, da mi ga nikoli ni dal!. . . 11 Dot m, * i* e Ze nia ^ Vlm rla. Zdaj imam te štiri ste- •v. ^ * zv ‘l° se mu je strašno ihtenje, kakor •iti je Ze eU ! a ro ^ ama J e zakril obraz in jecljal .je tvi(. no ' (r ° t Potrtosti in onemoglega srda: as I>od ■ Naj mi pove, kdor more, kje tiho; je Kje j e K^ >ra I 1 se nikdar ne bo mogel upreti svo- -li*j Ka v >0 "‘ Tprašaš?... Poglej ga v teli solzah, ki j e i, l -ip ( ') ln ] DakljUejU — ne na ključju, ampak . Sre u miru.’’’ zemlja, ki rodi tvoj živež; Boga ti oznanjuje voda, ki gasi tvojo žejo; Boga ti oznanjuje zrak, ki polui tvoja pljuča; Boga ti oznanjuje j ogenj, ki daje gibčnost tvojim udom... Junaštvo, čednost, oni do¬ godki, o katerih pravijo, da so od božje previdnosti, vse to ni nič dru¬ gega, kakor nebesa, ki se odpro, da pošljejo žarek božje luči na zem¬ ljo. Tam je On, v katerem se odseva vse stvarstvo tako natančno, ka¬ kor obraz v ogledalu. . .In to božje Bitje, iz katerega vse izvira, kar je, ta Bog da ti mora račun dajati?. .. Ti človek! Ti drobtina člove¬ ška! Oh Janez! Ne veš, ne kaj je človek, ne kaj si ti!” Janez je povesil glavo; mogočna beseda patrova ga je pretresla. “Človek je kup zemlje, in slabe zemlje!” je rekel ponižno. " Prav praviš, Janez, da je človek kup zemlje, in slabe zemlje, če ne pa odpri grob, ako se drzneš, in preišči ga. Toda ako se ozreš od prstenega ogrinjala in premišljuješ tisti dih božji, tisti dili večnega življenja, k oživlja ono prst v podobi mesa, kosti, kit in živcev, potem boš videl, kako postane človek, ki v svoji omejenosti ni dosti več ka¬ kor nič, naenkrat tako velik, da se združi z Bogom. In zakaj ?. .. Ker ima dušo !' ’ “Dušo!” je zašepetal Janez z nekim strahom. “Neki brivec mi je pravil, da je že marsikateremu bolniku kri puščal, pa še nikoli ni videl, da bi duša skozi rano pogledala.” “Ta človek je govoril kakor noree ; nihče ne vidi besede, in ves svet jo sliši; tako je tudi duša, čuti in sliši jo nekako,, vidi pa ne. .. Gorje tebi in vsem nesrečnim, da ni neumrljive duše! Zakaj potlej bi bilo res, kar pravi Job: Hudobni živi zdrav in močan, bogat in sre¬ čen : revni pa živi v grenkobi srca brez nobenega dobrega, in vendar j bosta oba počivala v zemlji in črvi ju bodo pokrili. — Ne. Janez! Bog j je dal človeku neumrjočo dušo, ki gospodari in kraljuje nad prosto voljo, s katero voli med dobrim in slabim in si zasluži plačilo ali ka¬ zen. . . Torej dobro! Ni človeka, pa naj bo še tako brezbožen, da ne bi j bil nikoli v svojem življenju kaj dobrega storil, in ni ga človeka, ki bi bil tako pravičen, da nikdar ni padel. In ker pravica božja ne pu¬ sti nobenega greha brez kazni, in nobenega dobrega dela brez plačila, I glej, zato se hudobnemu dobro godi, ker prejme plačilo za svoja dobra dela na zemlji, kakor bo na onem svetu prejel kazen za svoje hudo - bije, ako se ne spokori. Pravični pa trpi na zemlji in se tako pokori za svoje zmote, ker ga drži pokoncu upanje na plačilo, ki ga čaka v nebesih pri Bogu. Zato jaz trdno verujem, kadar je hudobnost stalno združena s srečo, da-je to znamenje večnega pogubljenja; kadar je pa čednost združena z mnogimi težavami, da je to znamenje večne sreče. Toda sinko moj, to je ena izmed tistih resnic, ki grešnika prestrašijo, in zato se zatekajo hudobni li krivemu nauku, 1“ ln d,,sn CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE' CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. m* , iif-f • Mi«” gf iM )R(\V!\OCOMPA\Y PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! mene sem, da prinesem tvoji duši inoji j ° res ue pozabite revežev. . . ” ki ]) ; ^ niS p n . dober ; dobri so nauki, ki se jih 1 .?■ Dojdi Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fifger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovi/. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. iti taji Boga in dušo. JI1 Zi(XL U i3C /itU-cnu-jv -- , i • j Ne marajo verovati, samo da se otresejo strašne misli, kaj no onuraj , groba V resnici pa ne nehajo verovati, ampak samo bojijo se večno¬ sti, ki jo čutijo pred seboj, napuh jih zmoti, da vzamejo prevare j upornega srca za resnične dvome, porojene iz razuma, m kei bi laui mr av j -■>— • mojem imenu, išči nesrečna Irm s,- 'h. 1 ’ ba lzam je vera. Išči zapeljane duše upornega sami jamejo so jo tajil za- ~''ga 7. t SI »eš deliti v mojem imenu. .. s " sam H i°i Se mu drzne š očitati nepravičnost in poet C ned °Den in dober. . . Pomisli naj - ° M’ b ’aj je človek, in obtoži Ga, če ^lušal ' n, Pano Jan_ mori... Ta Bog, od ka- hiho\na, ki mu je segel s svojimi živimi Sl < e Pater France je nadaljeval: "■»ti, tft J zak < or^ 1 ;R. Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1913: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod¬ predsednik; John Koshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik ; Anton Golobič, blagajnik, Box 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Kolenc, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Redarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — Člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20tim, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memoba glede bolnikov, kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko - shaku, Box 395, Ely, Minn. — Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. — Odbor. Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. Naznanilo in priporočilo. Gospod: Prišel sem, gospod sli¬ kar, da bi mi napravili sliko moje ranjke žene. Slikar: Z veseljem, častiti me¬ cen, z velikim veseljem. Ali ima¬ te kako dobro fotografijo pokoj¬ ne milostive? Gospod: Fotografije nimam, ampak tu sem vam prinesel nje¬ no baroko, njeno zobovje, njeno bluzo in njenega mopselna, kate¬ remu je bila prav podobna. S ta¬ kimi pripomočki jo boste vendar pogodili! Oče: Knjigovodja Črv bi rad našo Malko vzel. Ti si znan z nje¬ govimi tovariši, ali bi ne mogel iz vedeti, kakšne so njegove denar¬ ne razmere ? Sin: E, to pa hitro izvem — kar napumpal ga bom, pa bom ve del, pri čem da je. * # * Priletna gospodična: Plese pa smem obiskovati, gospom zdrav¬ nik kaj ne da? Zdravnik: Raje ne; saj sem vam vendar rekel, da se morate gibati in gibati. . . F 1 m ^ w. — Gospodična, če bi vas jaz zdaj poljubil, kaj bi pa storili? — Očeta bi poklicala. — Torej se moram poljubiti od¬ povedati. — E, veste — oče so v Ameriki. ISKRICE. Potrpežljivost ni krepost, temuč živa potreba za vsakega človeka. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatslco Zvezo v Calumetu, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- eevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega elana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300; za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300; za eno oko $150; za izgubo polovico stopala na eni nogi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeh rok $800; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slov.-Hrvatski Zvezi kajti sigurni ste, da vam društvo, ka¬ kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Frank Kochevar,, pred¬ sednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Lenich, L tajnik; Frank Pre- bek, H. tajnik; Frank Bozich, blagaj¬ nik-. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Section John Shutc; za Spruce Location John Lukane; za Fayal Lo- cation Frank Jarc. — Za natančnejša pojasnila sc obrnite na tajnika: Frank Lenich, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn. Denar dela široka usta, rad pa tudi ista zapira. Vsaka postarana devica misli, da je njega veličanstvo satan -— oženjen. Tem potom naznanjamo, da se je podal te dni naš glavni poto¬ valni zastopnik Mr. Louis Vessel v državo Michigan, kjer bode ob¬ iskal ondotne naše stare naročni¬ ke ; zaeno se bo zglasil tudi po dru gih slovenskih hišah. Cenjenim rojakom ga torej naj¬ topleje priporočamo. Ob enem pro simo naše krajevne zastopnike, da mu grej o blagohotno na roke. Mr. Vessel je opravičen pobirati naročnine, sprejemati oglase in naročila tiskovin. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” 405 West Michigan Street, Duluth, Minn. Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 ldanes i Paul C. Oman CHISHOLM, MINN. ko zrastejo moškim v ( brki popolnoma. Sera in nogah ter križicah \ noma ozdravim; kurja c ce, potne noge in ozebline i ma odstranijo. Da je I čim s $500. Pišite po e pošljem zastonj. - 1092 E. 64th St., Clevel Naročajte se na naj večji slovenski dvo Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 112 v Meadows (Hibbing), Minn. vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, M e adows, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje čla¬ nom, opravičenim do podpore, 80c na dan ali $24 na mesec. . Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik- Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik- Mihael Skrbenc, II. tajnik; Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše na¬ čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič redar. — Odbor. FIRST NATIONAL DULUTH - minn. Glavnica - - - - hm Preostanek tu nerazdeiif ^ spoj atiio doMeek - - - - $ 1 , 550 J V to banko vlaga država svoje vrednosti. 1 Hl-H. ■til Obresti hranilnih vlog se plačujej 0 dneva vloge. fev/ * hi lijj> ^ K, Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior 1 cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. POZOR ROJAKU Sledeče tri pijače so pristne, importirane, grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost 11 tako tu zdra'- |£ - Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, High Life Bitters. A. Horwatovo Gre", Katere prodaja samo na debelo A. HOK ‘ ^ POZOR SLOVENSKI GOSTILNJ^^ k - z, Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, jatu d korist. , — Ako k naročilom priložite denar. ‘K ; popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vo - J 1, * se podam na pot, da obiščem rojake in prodajanj j| 0 zit j K "'t:,,- to si lahko prihranite ako naročite direktno A 1 imate od tega sami dobiček. . e »ino s,0) ji di L lih. importira žganje naravnost s Kranjskega. ^ ro ^* nimam toliko stroškov z drago plačanimi &S el J| 600 N. CHICAGO Sl • ta ; f 'v ■ 1* c, ‘ v ,.!k v\ M A. HORWAT,