Ljudska oblast pomaga starim in onemoglim,
da bodo še dolgo časa občudovali mladino, ki urejuje naš svobodni svet
Nepravični družbeni red stare Jugcr slavije je pustU na stare dni nepreskrb~ Ijene poljske delavce, battarie, hlapce, dekle in drnge pomožne delavce. Mladi in zdravi so bili prepuščeni izkoiiščanju. živiienju za danes. Na njihovo življenje y dneh starosti in onemoglosti rdkdo ni hvtel misliti. V zenitnih pogodbah sinov in kčwn bogatih kmetov }e bilo vedno ttapisam, da pustita starša mlajšima gospodarjema celoino gospodarstvo, mkfer pc m bilo nič omenjeno, komu pre-paščata stara gospodarja onemogle ter žahe, fti so iima pomagaU vzdrževati gospodarstvo. O težakih ni bilo nikjer nič nopisano, saj so bUi po svojem bistva nezatumivi, le od časa do časa jih je bUo treba zbrati na njivah travnikih aii gozdovih, da so opravili dnevno delo.
Liudska oblast pa ne gre mimo teh t&idi. Nošla je izkoriščevalce in odkrila njihove žrtve. Prevzela Hh je v svojo jaščtio in jim nudi skromne. vendar sf-gente dohodke. da se preživljajo v starih dneh žšvl}en}a.
Poverjemštvo za socialno skrbstvo pri OLO prejeaia iz vasi prošnje starih, one-moglih in obubožamh, v katerih prosijo za denarno pomoč ali za sprejem v Dom starih m onemoglih. Mnogi med nitmi niso v živijenja radi prosili. Z delom so »' pomagaH, dokler je le bilo mogoče.
Pintarič Marija iz Ormoža je vlož&a 2. decembra L L prošnjo za pod~ poro. Rojena je 1882. leta, vdovq. D<r slej se ie preživljala s poljskim delom. Rada le delala. Delali so ludi drugi in ona ni ftotela zaostajati. Do zadnjega dneva življenja maiokdo ostane toliko odporen, da bt se pri delu lahko držal mladih. Zivljenje jo \e začelo prehitevati. Rada bi še živela in občudovala mladino in odrasle. kako urejujejo naš domačL svobodm svet.
Zaprosila je za denarno podporo.
Meglič Atarija tz labovcev. rot. leta 1878, je vložila prošnjo za podporo 16. decembra t. L in jo utemeliUa:
»Vsled 7l4etne starosti mi žal m več mogoce delati. Zelo sem oslabela in tudi izgubtta vid. Nimam nikakih dohodkov. Vse življenje sem se skupno s svojima sestrama, fa sta na istem kot jaz, pre~ življala od poljskega dela doma in pri kmetih. Domačija, na kateri živimo 3 sf stre, obsega 56 arov zemlje. Od tega ie
ena tretjina prodnate trate, m kateri stoji naša skromna hiša z tesenimi sle-nanii. Drava izpodkopava in odnaia zemljo naše njive ter nam odvzema ie zadnjo možnost minimalnega pridelka za preživljanje, ki ne bi zadoščal niti za 2 osebi.*. Prosi za denarno podporo.
Šebela Ana, pdjska ddavka iz Pormina št. 24, je vložila prošnjo za dc narno podporo oziroma za sprejem v Dom starih in onemoglih. Stara je nad 60 let zdelana in onemogla, da ni več v stanju opravljati poljskih del. V svcr jem sedanjem stanju navaja, da njeni življenjski pogoji niso zavidni. Vlažno stanovanje }e krivo, da so ji otekli vsi sklepi na rokah Zaradi starosti jo zapvr ščajo moči. Nima sredstev, ki bi ji lahko pomagala iz stiske. •
Takih Ui sličmh primerov fe mnogo. Marsikje so razmere še neizprosnefce. vendar se poverjeniki za zdravstvo w socialno skrbstvo pri KLO niso za nje zavzeli, da bi te Uudi rešlli iz pomanr kanja in stiske s pomočjo družbenih sredstev, če se sam KLO za nje ni po-brigal iz svofih sredstev.
Ne bi jim trebalo prositi za pomoč, ce bi se kdo na vaseh za nje brigal. Mnogi preie urnreio. predno se odločijo, da bi prosili.
N-ovi drnžbent red ne more trpeti tcr kega nereda pri skrbi za Ijudi, ki so se prvi veselili konca izkoriščama, pr<M kateremu so se vse živlrenie dlrektno ali indirektno borili ter prena&M krivice brezcutne, rejene in za delo slepe vaske tn mestne gospode, ki jih fe t&ažHa s posmrtnkn življenfem, ko iim /e kodila na botrino in na poroke, dokier so bili sposobni za delo. poznefe pa ie ta čast zgubila svojo veljavo.
Liudska oblast je omogočila mnogim tisočem žriev vojne in bivse krivične družbene ureditve skromne, vendar sr garne življeniske pogoje ter s tem pre~ prečila, da bi take žrtve tzkoriščali brez-čutni poedinci za svoje težake in delavce. Del davkov služi zaščiti prošnjikov gornje vrste ter zaščiti otrok, delane-zmoznim ženam, starcem tn bolnikom. Ni čndno, da vsega tega nočejo vpoštc vati tisti davkoplačevalci, ki niso nikdar cenili dela in življenjd svojih delavccv.