Leto XXII. • £ tf* ■ M ■ M a Jiap 7. Naročnina za B9 HbL iB HL JB ^šk^S UH Hi h| H9 nMJajnt.. celoletno 180 din (za mo- HI B*^T mJI, »«1» M maJSL Ei m D »L-—M —J H Gregorčičeva ulicah. T^.. nemštvo:210din),za'/>leta |k| B9 vHV MflF I H SIV W 25-52. Uprava. GregO»~ Bo din, za >/. leta 45 din, ^ m ^ ^ »Ceva ul. 21. Tei «-«£!.. mesečno 15 din. Tedenska v ... Rokopisov ne vračamo. -- pi^m^sevuubfi Časopis za trgovinOe industriio, obrt in denarništvo nlcl v Ljubljani St. lliKiSt.' ithaia Ljubi lana. ponedeljek 1939 Cena CSTa. V50 In kai s samoupravami Nobene debate ne more biti o tem, da je naša javna uprava potrebna prav temeljite reforme. Prav tako pa tudi ni in ne more biti nobene debate o tem, da se more zboljšati javna uprava le s samoupravami. Ze celo pa ni •nobenega dvorna o tem, da vse ljudstvo samouprave zahteva in da v vsej državi sploh ni bolj popularne zahteve kakor je zahteva po samoupravah. Zato tudi ni politične in ne gospodarske skupine, ki ne bi javno priznavala potrebo uvedbe samouprav, seveda resničnih in ne le na papirju obstoječih samouprav. Kljub temu pa mine leto za letom in samouprav še vedno ni, nasprotno moremo celo ugotoviti, da je samoupravnih pravic ljudstva vedno manj. Dogaja se sicer redno, da tu in tam nastajajo govorice, kakor da bodo v najkrajšem času samoupravne pravice ljudstva tudi uresničene, a le prekmalu se izkaže, da so bile te govorice le govorice in da samouprav še vedno ni. Zaradi tega nastaja pri mnogih razočaranje in to razočaranje more roditi tudi to neljubo posledico, da samouprave ne bodo več mogle biti oni srečni kompromis, ki more zaenkrat zadovoljiti tudi zelo različne tabore. Bila bi zelo velika škoda, oe bi samouprave to svojo vsestransko zadovoljivost izgubile, ker bi se moglo v tem primeru dogoditi, da bi zahtevo po samoupravi zamenjala licitacija z bolj nevarnimi gesli. Tudi glede naših samouprav velja z izkušnjami izpričana resnica, da pomeni v pravem času dana koncesija ljudski zahtevi silno mnogo, prekasno dana tudi povečana koncesija pa prav nič. Še v zadnjem času smo imeli priliko v drugiJh državah spoznati to resnico in ne bo nam v Čast, če bodo morali kasnejši rodovi ugotoviti, da se od izkušenj drugih narodov nismo prav nič naučili. Iz vseh teh razlogov, zlasti pa tudi iz gospodarskih, smatramo za potrebno, da se zahteva po uvedbi resničnih samouprav kar neprestano ponavlja, dokler ne bo tudi v celoti izvedena. Zato tudi sedaj ponavljamo to zahtevo, pa čeprav je bila na tem mestu že tolikrat poudarjena, da je res že deprimujoče, če še vedno ni izvedena. Pa zamislimo si praktično, kakšne bi bile posledice, če bi se samouprave uvedle tudi le v skromnem obsegu. V vsaki pokrajini, v vsaki banovini bi že poziv k volitvam samoupravnih: zastopnikov poživil vse javno življenje, a tudi postavil vso javno debato na mnogo bolj konkretna tla. Iz vseh okrajev bi prihajali impulzi za nove stvari in za dvig gospodarskega življenja. Nakrat bi bila gospodarska vprašanja v ospredju, čisto politična, zlasti pa le ideološka, bi stopila v ozadje. Naše javno življenje bi dobilo vse konkretnejšo vsebino, s tem pa tudi vse bolj pozitivno udejstvovanje. A tudi uporaba finančnih sredstev bi bila neprimerno bolj enakomerna, ker pod neposredno kontrolo ljudstva bi bil vsak nepotreben izdatek, če že ne nemogoč, pa vsaj mnogo teže izvedljiv. Pomislimo samo, kakšen efekt bi imelo 4 milijardno notranje posojilo, če. bi bilo v celoti na- menjeno za samouprave. Bilo bi najbrže v prav kratkem času popolnoma podpisano, v vseh samoupravah pa bi nastalo tako intenzivno gospodarsko življenje, da bi gosfKjdarska sila vseh pokrajin in s tem tudi države napredovala kar skokoma. Dočim se sedaj zapravlja čas in denar, preden že sklenjeno javno delo premaga vse licitacije in vse druge težave, bi se potlej vse to napravilo hitro, še bolj dobro in z mnogo manjšimi izdatki. Če bi n. pr. dobile denar, ki je določen za cesto Ljubljana— Sušaik, takoj dravska in savska banovina, bi bila ta cesta v rekordno kratkem času narejena in pri tem tudi dobro narejena. Tako pa še vedno ne verno, kdaj se bodo po tej cesti res vozili' avtomobilisti in kdaj se bo zaradi Na vsakem občnem zboru trgovcev, na vsakem zborovanju izvoznikov se neprestano ponavljajo tudi pritožbe proti postopanju Narodne banke pri izplačevanju klirinških nakaznic. Te pritožbe so razne vrste ter se tičejo premijskega tečaja, po katerem izplačuje Narodna banka lizvozniške devize, a tudi proti temu, ker Narodna banka ne izplačuje nakaznic v kronološkem redu. Kako so te pritožr be izvoznikov opravičene, naj pokaže konkreten primer, o katerem smo poročali že v svoji številki z dne 18. oktobra 1937., torej že skoraj pred poldrugim letom in ki še danes ni rešen. Ta konkretni primer je tako poučen in tako značilen, da ga mora vsaj v glavnih obrisih spoznati naša javnost. Leta 1935. je izvozil slovenski izvoznik iz Štajerske v Nemčijo večje količine jabolk. Skupno je bilo 19 pošiljk v skupni vrednosti 39.0H'84 RM. Nemški uvozniki so ta denar tudi plačali ter je bila 1. klirinška nakaznica št. 12.412 datirana z dne 22. oktobra 1935, zadnja pa z dne 3. januarja 1936. Narodna banka je tudi izvoznika pravilno obvestila o vplačanih zneskih, ni mu pa izplačala denarja. Zakaj ne? Nemški uvozniki so plačali uvoženo blago v markah, katerih tečaj je znašal 1. 1935. 1769'40 din za 100 RM. Naš izvoznik bi torej moral dobiti za svoje marke 690 tisoč 827’70 din. Med tem ko je Narodna banka z izplačilom odlašala, pa je tečaj nemške marke začel nakrat padati. Padel je na 15, nato na 14'50, 14'— in se ustavil na 13'80 din. Naši izvozniki so seveda zahtevali od Narodne banke, da jim izplača njih denar, Narodna banka pa se je izgovarjala, da jim denarja ne more izplačati, ker da niso še prišli na vrsto. Pripravljena pa je, ker ve, (la izvozniki potrebujejo denar, izplačati jim marke po dnevnem tečaju. To se pravi, da bi dobili izvozniki za svoje marke namesto 17'66 le 14 50 ali celo samo 14 din. Mnogi izvozniki, ki so bili v težkih stiskah, so tudi to ponudbo sprejeli in tako je Narodna banka zaslužila na račun izvoznikov pri vsakih 100 markah 300—350 din. Niso pa vsi izvozniki na to čudno ponudbo pristali, temveč zahtevali, da se jim njih marke izplačajo po tečaju, ki ga je imela marka na te ceste povečal dotok tujcev v našo državo. Hkrati pa bi samouprave silno razbremenile centralo, da se tej ne bi bilo treba vtapljati v majhnih in le birokratično zanimivih vprašanjih, temveč da bi se mogla lotiti poslov, ki res pripadajo centrali. Seveda pa bi mogle samouprave ta svoj blagodejni vpliv izvajati le, če bi imele zadostna finančna sredstva. Če bi se n. pr. pričakovalo, da banovine povečajo svojo delavnost, ne da bi dobile od države za to potrebnih sredstev, potem bi samouprave razočarale, ker so že sedaj finančno preobremenjene. In prav tako bi se ponesrečile samouprave, v katerih ne bi imelo tudi ljudstvo svoje dan vplačila. To je bilo tudi edino pravilno, ker je Narodna banka ta dan že imela marke in jih je po teni kurzu tudi prodajala naprej uvoznikom. Med terni izvozniki, ki niso pristali na tako nedopustno znižanje tečaja marke, so mnogi ustno in pismeno neštetokrat zahtevali, da Nar. banka ne zadržuje njih denarja in da ga jim izplača v polni vrednosti. Na svoje pismene zahteve so včasih dobili odgovor, mnogokrat pa sploh ne, kar je tudi poglavje za sebe. Ker so bile pismene intervencije zaman, so izvozniki tudi osebno intervenirali pri Narodni banki v Beogradu. Tako je naš izvoznik, o čegar primeru poročamo, osebno interveniral v Beogradu v času od 3. marca 1936. pa do 10. maja 1938. nič manj ko osemkrat. Vsaka teh intervencij je pomenila izgubo denarja in časa in tisočaki so bili zapravljeni brez potrebe in le zato, ker je Narodna banka nepravilno zadrževala denar izvoznika. Pri teh osebnih intervencijah so se zastopniki Narodne banke izgovarjali s tem, da niso moglii denarja še izplačati, ker ni prišel dotični izvoznik še na vrstni red. Ko pa je ta izvoznik dokazal, da to ni res, da se Narodna banka ne drži kronološkega reda, ker so prejeli denar že izvozniki, ki so predložili mnogo kasnejše nakaznice, se je reklo našemu izvozniku, da Narodna banka izplačuje nekaterim izvbznikom denar prej iz socialnih razlogov, da pomaga socialno šibkejšim izvoznikom. Tudi če bi bil ta izgovor Narodne banke resničen, je vendar docela neupravičen. Kajti Narodna banka je dobila denar, ki je bil last čisto določenih oseb in ta denar sme izplačati samo tem osebam in prav nobeni drugi. Ce hoče Narodna banka igrati vlogo socialne dobrotnice, potem sme to delati le z lastnim denarjem, ne pa s tujim. Narodna banka se zato mora strogo ravnati po kronološkem redu in ni mogoč prav noben izgovor, da bi ta red kršila. In če ga krši, potem je odgovorna tudi za vso škodo, ki nastaja za one, ki pridejo zaradi te kršitve dosti kasneje do svojega denarja. Stališče Narodne banke je torej absolutno nevzdržno! Ker niso vse pismene in ustne intervencije nič pomagale, je vložil naš izvoznik proti Narodni ban- stva in zato se mora dati tudi ljudstvu možnost, da svoje zaupanje izreče. Kdor količkaj objektivno opazuje razmere v naši državi, mora ugotoviti, da se v javnosti zasebna iniciativa mnogo premalo udejstvuje In da je sodelovanje javne uprave in zasebne iniciative mnogo premajhno. Tudi sodelovanje pokrajin je premajhno in manjka one skupne volje, ki edina more dvigniti na višjo potenco gospodarsko življenje. Poskusi, da bi se to sodelovanje doseglo z de-kretiranjem skupne volje, se niso posrečili. Ne preostane nič drugega, kot da se to skuša doseči s samoupravami. Seveda le z resničnimi in življenja zmožnimi ter zato finančno podprtimi samoupravami. križev pot. Trgovsko sodišče v Beogradu se je postavilo na stališče, da lahko izplačuje Narodna banka klirinške nakaznice po svoji mili volji in da se ji ni treba držati kronološkega reda. To stališče pa je bilo nevzdržno. Medtem je bilo treba rešiti tudi še vprašanje pristojnosti sodišč, po mnogih potih je na vse zadnje vendarle prišlo do tega, da je prišlo dne 25. oktobra 1938. do razprave pred beograjskim trgovskim sodiščem. Ta razprava je bila nato odložena na nedoločen čas ... V začetku tega leta pa je pravni zastopnik Narodne banke obvestil pravnega zastopnika našega izvoznika, da je Narodna banka pripravljena skleniti poravnavo in da izplača našemu izvozniku za BC.418'38 RM skupno 644'799'20 dinarjev. Plačala bi mu torej mar- V listih oznanja te dni velepodjetje Bata, da prodaja galoše po din 29'—. Zgodilo pa se je te dni, da so prišli kupci v prodajalno Bafe in hoteli kupiti galoše po inserirani ceni din 29'—. V prodajalni pa se jim je povedalo, da prodajajo te galoše le skupno s parom nogavic in čistilom za čevlje, za kar pa je treba skupno plačati 39'— din. Kdor je torej hotel kupiti v inseratu oznanjene galoše po din 29'—, je moral dejansko izdati din 39'—, ker je moral kupiti poleg galoš še nogavice in čistilo za čevlje, pa če je to potreboval ali ne. Mnogi kupci so bili zaradi te svojevrstne prodajne metode Bate tako ogorčeni, da niso kupili nič in odšli iz prodajalne. Moramo reči, da takšna prodajna metoda pri nas res ni v navadi. Mislimo tudi, da nihče noče, da bi se takšne metode udomačile. Kajti takšnih diktatov pri nas ljudje ne marajo. Morda so takšne metode v čislih v Borovem in v Zlinju za nameščence velepodjetja Bafe, pri nas pa se takšne metode ne bodo mogle uveljaviti. In mislimo, da bo tudi obrtna oblast poskrbela, da se ne bodo uveljavile, kajti na solidnem ljubljanskem trgu se prodajajo predmeti le po ceni, ki se oznanja, ne silijo pa se ljudje, da morajo kupiti tudi stvari, ki jih ne potrebujejo in ne žele. položnice ter prosimo vse cenjene naročnike, (la čimprej poravna-jo naročnino za leto 1939. ter s tem utrde svoje edino stanovsko glasilo. — Uprava »Trgovskega, lista«. ke približno po srednjem tečaju 17*74 din. Narodna banka je torej s ten« priznala upravičenost tožbe izvoznika, da mu mora plačati marke-po kurzu na dam vplačila. Ni pa hotela plačati Narodna banka škodo, ki jo je povzročila, ker m plačala izvozniku nakaznic v roku, v katerem bi jih morala. In ta škoda je zelo znatna. Treba pomisliti, da so bile izgubljene; obresti treh let, izvoznik pa je moral med tem plačati visoke obrestE za izposojeni denar, ki ga ni mogel vrniti, ker mu ni Narodna banka izplačala njegovega denarja-Nadalje je moral plačati odvetniške stroške, plačati vse neštete intervencije, poleg tega pa je bil ob ves zaslužek, ki bi ga mogel napraviti s svojim denarjem, če bi dobil pravočasno in v redu denar od Narodne banke. Naravno je, da je zato naš izvoznik ponudbo Narodne banke odklonil. V tem stanju je vsa zadeva1 tudi ostala. Vedno slišimo, da je treba naš izvoz pospeševati, da dobi država devize, ki jih potrebuje. Ali so pa na ta način izvoz pospešuje? Ali je dopustno, da na taik način postopa Narodna banka proti izvoznikom? Kdo pa bo še hotel tvegati denar v izvozno trgovino, če pa nima nobenega jamstva, da ho-dobil svoj denar v polni višini izt-plačan? Mislimo, da je stvar tako jasnav, da ne potrebuje nobenih nadaljnjih komentarjev. Apeliramo le na gg. poslance, da z energičnim nastopom pripomorejo izvoznikom do njih pravic ter da s tem zopet omogočijo izvozno trgovino. Čudimo pa se velepodjetju Bati; da samo ne čuti, kako neprikladne so takšne metode. Še bolj pa se čudimo, da tako silno ženialno zasnovano podjetje ne čuti, da morajo priti tako vsiljivo prodajane^ nogavice na silno slab glas, kajti’ dobre nogavice se pri nas in tudi drugod po svetu prodajajo same,, ne pa skupno z galošami. Ali pa* morda Bata misli, da pri nas na-domestujejo galoši opanke, da nosimo galoše kar na nogavice? Naj bo že kakor koli, gotovo pa moramo nove prodajne metode) Bafe prav odločno zavrnita! Nabavite si davčne karte za služkinje! Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Vsi službodajalcii, ki imajo služkinje in stalne postrežnice, morajo do 31. januarja nabaviti davčne karte za služkinje. Karte se dobe samo pri davčni upravi. Davčna karta stane 52 din. Hkratu morajo plačati tudi prispevek za bednostni sklad po 25 din. Takoj po 31. januarju se ho uvedla stroga kontrola in se bo proti zamudnikom kazensko postopalo po čl. 95. zakona o neposrednih davkih. soodločujoče besede. Kajti samouprave potrebujejo zaupanje ljud- Trnieva pot naših Ali sme Narodna banka tako postopati? ki tožbo. Sedaj pa se je začel nov Nove prodajne metode Bate f Geza Vezir V starosti 50 let je umrl v soboto v Martjancih v Prekmurju •Geza Vezir, predsednik občine Martjanci. Bil je dalj časa bolan *in se je zdravil tudi v ljubljanski bolnišnici, kjer je bil tudi operiran. Vsa zdravniška pomoč pa je bila prekasna. Pokojnik se je mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju in bil tudi člain sveta Zbornice za TOI v Ljubljani. Mnogo svoje delavnosti je posvetil tudi domačemu gasilskemu društvu ter bil eden njegovih ustanoviteljev. Z uspehom je deloval tudi pri domači posojilnici. Zapušča ženo in tri hčerke. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje. Trgovski ples Kakor lani, tako je tudi letos priredil Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani v vseh prostorih Trgovskega doma trgovski ples. Častno pokroviteljstvo nad plesom so prevzeli: predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, predsednik Trgovskega društva »Merkur« dr. Fran Windi-scher, predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote dr. Slokar in predsednik Združenja trgovcev Viktor Meden. Obisk na plesu je bil letos še boljši kakor lani in tudi razpoloženje je bilo odlično. K temu je znatno pripomogel odlični umetniški program. Članica opere gdč. Valerija HeybaIova je s svojim zvonkim in polnim glasom zapela dve pesmi ter žela za svoje lepo petje navdušeno odobravanje. Nadalje je nastopila naša odlična plesalka gdč. Lidija Wisiakova z dvema točkama ter s svojimi odličnimi kostimi ter vzornim izvajanjem zadivila vse. Le škoda, da so nastopi gdč. Wisiakove tako silno redki. — Po umetniškem programu se je začel ples, ki ga je ©tvoril s kolom predsednik Zbornice Ivan Jelačin z gospo županjo. Ples so počastili s svojim prihodom tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlc-šič, rektor univerze dr. Kušej, polkovnika Barle in Lukane ter cela vrsta zastopnikov oblasti in naših gospodarskih organizacij. Razpoloženje na plesu je bilo odlično, zlasti v krasno prirejenem baru. Vse kaže, da se bo ples trgovskih akademikov absolventov uveljavil kot tradicionalen ples. Posebej je treba omeniti še krasne toalete dam. Tudi letos je bil trgovski ples popoln uspeh. Prav na koncu pa bi pripomnili, da gledajo prireditelji na to, da se začetek programa oziroma plesa ne zavleče tako pozno. Jugoslavija dobi svobodno pristanišče v Trstu? Sobotni »Slovenec« je poročal, 68 milijona za zdravljenja poštnih nameščencev, 2% ali 1,57 mi-Rjona fond za pospeševanje za- družništva, 0,2 milijona dobe člani nadzorstvenega sveta, 43,8 milijona pa dobi državna blagajna. Kakor smo naglasili že druga leta, tako ponavljamo tudi letos, da bi morala PH svoje pristojbine znižati. V tem primeru bi se tudi zvišalo število njenih klientov. Položaj na borzi nespremenjen Že dva tedna vlada na beograjski borzi popolno mrtvilo. Kupčije so minimalne in zato tudi ni posebnih sprememb v tečajih. Nekateri vidijo v tem mrtvilu, ki je za januar nenavadno, dokaz pesimizma. Edino za delnice Narodne banke je živahnejše zanimanje, kar je posledica bližnje zapadlosti kuponov. Na beograjski borzi so bili dne 13. januarja zabeleženi ti tečaji: Kakor smo že podrobno obvestili, velja lanska odmera pridob-nine tudi za letos, če se niso dohodki davčnega zavezanca znižali za eno četrtino ali če se je njih dohodek znatno dvignil. Ta ukrep se uradno utemeljuje s tern, da je bila ta naredba izdana zato, da se davčnim zavezancem prihranijo stroški in delo pri vlaganju davčnih prijav. Na vsak način nas mora veseliti ta obzirnost davčne uprave do davkoplačevalcev in samo želeli bi, da bi postala splošno in vsakdanje pravilo. Toda na drugi strani se pa moramo tudi vprašati, če je res edini vzrok za to odredbo obzirnost do davkoplačevalca? Na to vprašanje odgovarja zadnji »Jugoslo-venski Gvoždjar« z odločnim:: Ne! ter pravi med drugim: Znana resnica je, da so državni davčni dohodki znatno padli. To priznavajo tudi odločujoči činite-Iji. Vprašati pa se je treba, zakaj so padli. Odgovor je zelo preprost in enostaven: Davčni dohodki so padli, ker so padli tudi dohodki vsega našega gospodarstva. Nesporna resnica je, da so padli dohodki našega gospodarstva zaradi depresije v raznih oblikah. Zato je zelo čudno, če se v uradnem sporočilu o novem načinu odmerjanja pridobnine za L 1939. pripominja, da se bo uporabila odmera pridobnine iz 1. 1938., »ker da so se gospodarske razmere v 1. 1938. v glavnem stabilizirale.« To je pa le prazna in nikjer dokazana trditev. Nasprotno je resnica, da je zunanja trgovina silno padla in da je nazadoval tudi notranji promet. Za pridob-nino pa je še zlasti odločilno, da je tudi odstotek zaslužka padel. Zato se v gospodarskih vrstah kar samo od sebe postavlja vprašanje, kako da je sploh moglo priti do tega, da davčna osnova za lansko leto ostaja v veljavi tudi za prihodnje leto? Marsikateri davčni zavezanec pa je plačal lani pridobniino na podlagi davčne odmere za predlansko leto. 2e lansko leto pa ni izpadlo tako, da bi mogel davčni zavezanec plačati pridobnino letos na podlagi predlanskega dohodka. Celotni promet v gospodarstvu je na splošno padel za 30%. To pomeni, da bi se morala tudi davčna odmera za 1. 1939. znižati za 30%, na noben način pa sc ne bi smela uporabiti kot podlaga za novo davčno odmero. Vprašanje davčne osnove je za gospodarskega človeka zelo važno in zato pristojno ministrstvo ne bi smelo izdajati tako splošne predpise. Kajti če davčne oblasti s svojim previsokim odačenjem ovirajo gospodarsko sposobnost in delavnost davkoplačevalcev, potem škodujejo s tem fisku samemu, kajti brez gospodarsko močnih vojna škoda 473’—, 7% investicijsko posojilo 100'—, 4% agrarne obveznice 60'50, 6% begluške 90'50, 6% dalmatinske 89'50, 7% Blair 91'25, 8% Blair 97'50, 7% Seligman 100'— in 7% stabilizacijsko posojilo 98'— din. Ves promet v preteklem tednu je znašal 4,4 milijona din. Delnice Narodne banke so bile po 7750 din, PAB pa po 230 za večje kose, za manjše pa 226 do 226'80. Na deviznem trgu so bili uvoz-niški funti po 258 din. Tečaj klirinške marke je padel na 13'80 dinarja, a se je na tej višini ohranil le zaradi intervencije Narodne banke. Ves promet v devizah je znašal 26,2 milijona din. * Devizni promet na zagrebški borzi je padel od 1767 milijonov din v 1. 1937. na 1662 milijonov din davkoplačevalcev tudi ni dobrih dohodkov za fiskus. Treba priznati, da so pripombe zagrebškega strokovnega lista zelo umestne. Tem bolj umestne, če se pomisli, kako zelo se je okrepila konkurenca, ki ubija legalno trgovino. Po vrsti vse nabavljal-ne zadruge se ponašajo, kako zelo so dvignile lani svoj promet in svoj dobiček. Skoraj vse to povečanje je šlo na škodo legalne trgovine. Prav enako se hvalijo tudi konsumi, katerih število je vrhu tega v zadnjem času še močno naraslo. Tako zlasti konsumi V deviznem poslovanju so nastale zopet velike spremembe, kar dokazuje, da so bili prejšnji predpisi premalo preudarjeni. Tako je Narodna banka sporočila denarnim zavodom, da ne zahteva več za sebe druge četrtinke izvozniških deviz, da bodo torej mogli izvozniki prosto razpolagati s tremi četrtinkami. Praktično to pomeni, da bodo dobili izvozniki za angleški funt namesto dosedanjih 237 din 245 diin, t. j. 8 din več. Nadalje je sporočila Narodna banka, da ne bo več intervenirala v korist tečaja klirinške marke ter je v zvezi s tem zopet dovolila terminske kupčije s klirinškimi markami. Da se onemogoči špekulacija z devizami, je izdala Narodna banka naslednjo okrožnico: »Tuja plačilna sredstva se smejo prodajati na potne liste edino našim državljanom, tujim pa le proti posebnemu dovoljenju finančnega ministrstva ali Narodne banke. V obeh primerih pa mora biti potni list vidiran od diplomatskega zastopstva države, v katero potnik potuje. Pri tej priliki se opozarjajo vsi pooblaščeni zavodi in menjalnice, da se bo Narodna banka posluždla svoje pravice po čl. 1. pravilnika o urejanju deviznega in valutnega prometa, če bi se ugotovilo, da se kateri zavod ali menjalnica ne ravna natančno po teh predpisih.« V drugi okrožnici pravi Narodna banka, da je opazila, da skušajo v zadnjem času naši kupci tujega blaga plačati svoje obveznosti upniku v drugi državi, ne pa v oni, v kateri je bivališče upnika, ko je nastal dolg. Zato je odredila Narodna banka, da morajo domači dolžnliiki pri uvozu blaga iz klirinških držav plačati svoje obveznosti v smislu določil veljavnih klirinških sporazumov z državami, v katerih je bivališče | upnika, ko je dolg nastal. Poobla- v letu 1938, Zmanjšal se je torej za 105 milijonov din. Pred nastopom velike gospodarske krize je znašal okoli 3 milijarde din. Promet z efekti je narastel lani od 46,0 na 56,1, promet z valutami pa je padel od 10,2 na 8,2 milijona din. Blagovni promet je narastel od 23,5 na 26,5 milijona din. Celotni promet zagrebške borze se je znižal v lanskem letu v primeri s prejšnjim od 1847 na 1752 milijonov din. Sokolska hranilnica se je ustanovila v Zagrebu. Hranilne vloge v čsl. Poštni hranilnici so se lani brez kapitalizi-ranih obresti dvignile od 555 na 616 milijonov Kč. Priključitev sudetskega ozemlja k Nemčiji pa še ni upoštevana, ker se bodo najprej odpisale čekovne vloge, šele potem hranilne. 1,3 milijarde lir notranjih posojil je bilo zadnje tedne dovoljenih v Italiji v svrho finansiranja avtarkije. Tudi denarni zavodi so v ta namen odkupili večje pakete drž. vrednostnih papirjev. industrijskih podjetij. Notorično je nadalje, da se je število industrijskih prodajalnic prav znatno povečalo. Krošnjarska nadloga se je dvignila tudi v največjem obsegu, da se je prav povsod znižal zaslužek trgovine. In če prištejemo k temu še silen padec zunanje trgovine, potem res ni dvoma, da je dobiček legalne trgovine nazadoval in da ta ne more plačati iste pridobnine ko 1. 1938. Zato se mora letos pridobnina na splošno znižati, ne pa odmeriti po lanski davčni osnovi. Le to je pravilno in logično! ščeni denarni zavodi se morajo strogo po tem ravnati tudi za primer, če hi se nalog tujega upnika glede kraja izplačila glasil drugače. Ce bi dobili domači dolžniki od tujih upnikov obvestilo o spremembi njih bivališča ter pismene naloge o spremembi dispozicij za izplačilo nakazil v tujino, da se to izvrši v drugi državi, ker da je likvidarala tvrdka posameznika v državi, v kateri je bival upnik, morajo v teh primerih denarni zavodi poedina vplačila domačih dolžnikov takoj dostaviti Narodni banki, ki bo te zneske priznavala s posebnimi računi tujim upnikom prvotnih bivališč. Vplačani zneski se bodo mogli upravljati le za plačila v državi, kjer je bilo prvotno bivališče tujega upnika. v barva, plesira tn Ze v 24 urah itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4 6. Selenburgora ni. 3 Telefon št. 22-72. Prizad prodaja preveč žita v Nemčijo Kontingenti za zadnje lansko tromesečje so bili za agrarne proizvode določeni na 8 milijonov RM. Prizad sam pa je izvozil v tem času agrarnih proizvodov za 17,597.000 RM. Prekoračeni pa so bili tudi izvozni kontingenti za les, živino in industrijske proizvode. Posledica tega bo, da se bo naš izvoz v Nemčijo v I. tromesečju 1939 znatno zmanjšal. Prevelik izvoz v lanskem zadnjem tromesečju je bil tudi glavni vzrok, da so naše terjatve proti Nemčiji tako narasle, da je morala Narodna banka ustaviti svoje intervencije v korist klirinške marke ter je zato tečaj nemške klirinške marke spet nazadoval ter s tem prizadel mnogim izvoznikom škodo. Da tudi Prizad v preveliki meri izvaža žito v Nemčijo, res ni potrebno, še manj; pa pravilno. Prizad bi moral biti nekak regulator za naš izvoz, a se te svoje naloge nitij najmanj ne zaveda. Poglavje za sebe je tudi to, da izvažamo žito skoraj le v Nemčijo, ko se žito plačuje drugod večinoma v svobodnih devizah. Novi gospodarski odbor v Nemčiji Gospodarski minister dr. Funk je na podlagi pooblastila maršala Goringa izdal uredbo o ustanovitvi posebnega posvetovalnega odbora pri gospodarskem ministrstvu. Naloga novega gospodarskega odbora je, da omogoči vsem državnim, strankarskim uradom (nar. soc.) in gospodarskim uradom sodelovanje pri izvajanju gospodarskih načrtov, tehnični racionalizaciji, dvigu kapacitete podjetij ter da olajša skupno delo vseli. Zlasti pa bo novi odbor uporabil vse praktične izkušnje. Odbor bo sestavljen iz zastopnikov države, stranke in gospodarstva. Odbor ne bo oviral zasebne iniciative, temveč jo nasprotno še podpiral. Nemčija bo bolj gojila koruzo Površina s koruzo posejane ploskve se je v Nemčiji povečala za 72% ter zato pričakujejo, da bo dala prihodnja žetev 189.000 ton proti 68.100 tonam lani. Donos koruze od ha se giblje med 23 in 35 stoti, torej še enkrat več ko pri nas. Donos koruze v Avstriji pa se ceni, da bo znašal okoli 200.000 ton ali za 6000 ton manj ko leta 1937. Zunanja trgovina Izvozniki lesa v Nemčijo se opozarjajo, da morajo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine javiti vse one kupčije, za katere ne bi prejeli v štirih tednih po zaključku kupčije od nemškega uvoznika sporočilo, da je prejel uvozno dovoljenje za to blago. V istrskih premogovnikih dela že 8500 rudarjev. Da bi se proizvodnja čim bolj povečala, izkoriščajo tudi slabe žile premoga, ki so komat 20 cm široke. Češkoslovaška je s priključitvijo sudetskih pokrajin izgubila 2700 izvozniških firm, t. j. 59% vseh izvoznih tvrdk. Samo v liberškem okrožju je bilo 1700 izvozniških. firm. škodovi zavodi bodo postavili v Afganistanu sladkorno tovarno s kapaciteto 800 ton sladkorja na leto. Srednje-evropske države so bile še 1. 1929. udeležene pri nemškem uvozu samo s 4%, sedaj pa se je njih delež povečal že na 15%, a sl Nemčija prizadeva, da se ta delež še znatno dvigne. Ostra borba se je začela v industriji igrač. Nemška industrija izriva na trgih japonsko, ki ne more več dobiti potrebnih surovin zaradi pomanjkanja deviz. V zadnjem času pa močno konkurira nemški industriji italijanska, a tudi egiptska, ker je bilo v Italiji in Egiptu ustanovljenih v zadnjih letih več tovarn za igrače. Angleški lastniki ladij bodo zahtevali od londonske vlade subvencijo v višini 5'5 milijona funtov. Subvencijo zahtevajo, ker je promet silno padel ter je velik del parnikov brez posla. Dohodki angleških železnic so se lani zmanjšali za 6'78 milijona funtov ali za 4'2%. Skoraj vse znižanje gre na račun manjšega tovornega prometa. Švedska je lani izvozila 10,75, 1. 1937. pa 11,98 milijona ton železne rude. Ameriška letalska industrija je lani proizvela 1800 letal, letos pa jih bo 5500. Dohodki ameriških farmarjev so se v prvih 11 mesecih letos proti lanskim znižali od 7,4 na 6,4 milijarde dolarjev. ____________________ Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista" Se o odmeri Ne ista. ampak znižana veliati Nove okrožnice Narodne banke o deviznem poslovaniu Trgovinski register Vpisale so se naslednje izpremem-bc in dodatki »Volta«, družba z o. z., tovarna električnega materiala, Celje. Izbriše se poslovodja Z im m er Vera Luci, vpiše pa poslovodja Milivoj Lajovic, industrialec v Ljubljani, ki nadomestuje družbo in podpisuje družbeno tvrdko samostojno, poslovodja dr. Rudolf Zimrner pa le koletktivno z Lajovicem Milivojem. Tovarna dežnikov, d. d. Dol. Lendava. Izbrišejo se dosedanji člani ravnateljstva Strausz Florijan, dr. Briinner Josip in Arnold Schwarz, vpiše pa se nov član ravnateljstva Nadai Ladislav, trgovec v Murski Soboti. Tvornica sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo Gornja Radgona — Jugoslavija. Izstopila je družbenica Bouvier Elizabeta. Delavska pekarna Brandt & Comp. kom. družba, Ljubljana, Rožna dolina. Zaradi izstopa osebno jamčečega družbenika Stanislava Plahote preneha komanditna družba. Besedilo odslej: Delavska pekama Brandt. Ljubljanski oblačilni bazar družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Franc Medica, vpiše pa se poslovodja Berta Medica, trgovka v Ljubljani. Pipan & Cie, kemično komercialna družba z o. z. v Ljubljani. Osnovna glavnica se je zvišala na 400.000 din. Izpremenila so se tudi pravila. Vpiše se nov poslovodja Fran Malavašič, trgovec iz Vrhnike. Družbo zastopata po dva poslovodja kolektivno. Mesarič Štefan, zidarsko podjetje, trgovina z apnom, cementom, deskami in gradbenim lesom, Murska Sobota. Obratni predmet odslej: trgovina z apnom, cementom, deskami in z vsemi vrstami kuriva. Lastniki tvrdke: vdova Mesarič Vilma, trgovka v Murski Soboti, Sesardič Elizabeta, Beltinci in nedl. Mesarič Štefan. Jakob Štampar, trgovina z vinom na debelo in trgovanje s sadjem v Presiki. Obratni predmet se skrči na trgovanje s sadjem. Karol Jurjevič, trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki, Radenci. Imetnica odslej: Eleonora Jurjevič, posestnica in trgovka, Slatina Radenci. Koblencer Ignac, Sinova, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, jajci, perutnino in divjačino na malo in veliko, Sv. Jurij. Obratni predmet odslej: Izvozna in uvozna trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, jajci, perutnino in divjačino na malo in veliko. Vstopil je nov družbenik Dajč-Koblencer Ladislav, trgovec. Izbrisale so se naslednje firme: Beno Arnstein, trgovina z mešanim blagom in lesom. Dolnja Lendava — zaradi smrti lastnika. »Jadran«, industrija dežnikov, d. z o. z. v Dol. Lendavi — zaradi prestanka. Jadran, industrija perila, lastnika Eppinger Bela in Blau Ludvik v Dol. Lendavi — po končani likvidaciji. Nakupovalna družba z o. z. v Kočevju, po končani likvidaciji. Antonija Kotar, trgovina s špecerijskim blagom in žganjem v zamašenih posodah v Ljubljani — zaradi smrti lastnice. Toman & Reich, trgovina s papirjem, modnim galanterijskim in drobnim blagom in i železnino — v Mariboru — zaradi končane li kvidacije. Gašpar Jožef, trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti zaradi smrti lastnika. Josip Nadai, trgovina z vinom na debelo, Murska Sobota — zaradi smrti lastnika. Kostanjevec, d. z o. z. v likvida ciji Ptuj — zaradi končane likvidacije. »Bistrica« lesna trg. in ind. družba, Slovenska Bistrica — zaradi končane likvidacije. Lušin Ivan, trgovina z lesom in ogljem, Sodražica — zaradi prenehanja. Ferdo Tomazin, lesna trgovina, Litija — zaradi smrti lastnika. Hmcljarna I. jugoslov. zavod za vskladanje in konserviranje hmelja — zaradi izvršene likvidacije. Uradno so se zaradi prestanka izbrisale naslednje firme: Jože Polak, trgovina s sirom na Bledu. Inž. Pevec i dr., izvrševanje' vsakovrstnih stavb v Ljubljani, Ing. Ignac Pelhan, lesna industrija in trgovina, Žiri. Jus. Putre, lesna trgovina in industrija ter produkcija oglja, Špitalič. M. Novak & Comp, trgovina na debelo z vsem prometu dovoljenim blagom v Ljubljani. Jož. Kosmač, trgovina z lesom, Mojstrana. Ivan Šeleker, trgovina z mešanim blagom v Šmartnem pri Litiji. Strojno mizarstvo Fran Peček, Mirna. Iz zadružnega registra Vpisale so sc naslednje zadruge: »Razvoj«, produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igrač. Videm pri Dobrepoljah — Stavbena zadruga »Lastni dom«, Kočevje — Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Mariboru. Namen slednje je: nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati, vnovčevati pridelke in izdelke zadružnikov v predelanem ali nepredelanem stanju, nabavljati si v te namene potrebne stavbe in inventar. Člani upravnega odbora so pekovski mojstri: Jakob Koren, Ivan Horvat, Karol Rakuša, Franc Schober, Franjo Koren in Anton Feiertag, vsi v Mariboru. Razdružila se je in prešla v likvidacijo »Jugofruct« Celje. Likvidatorja Franjo Molan, trgovec v Celju in Anton Jošt, posestnik v Žalcu. Nadalje sta se razdružili zadrugi: Hranilnica in posojilnica hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani (likvidatorji: Ladislav Pečanka, Josip Tribuč in Viktor Klarman), in Gospodarska zadruga v Ljubnem na Gorenjskem (likvidatorja: Josip Cvenkel in Ivan Marčun iz Ljubnega). Izbrisale so sc naslednje zadruge: Stavbena zadruga »Ribniška koča« v Mariboru in Mlekarska zadruga v Novem mestu — obe zaradi končane likvidacije. Nadalje sta se izbrisali Živinorejska zadruga v Selu pri šumberku in Pašniška in gozdna zadruga v To mišjju, ker sploh nista pričeli po siovali. Predrage nameščenske “ legitimacije 0 tem piše »Nova pravda« naslednje: Do konca leta bo moral imeti vsak delavec in nameščenec novo poslovno knjižico. Za delavca stane poslovna knjižica deset dinarjev, za nameščenca pa trideset dinarjev. Poleg tega mora vsak delavec in nameščenec predložiti dve dobri fotografiji. Poslovne knjižice založi osrednja uprava borz dela. Mislimo, da so poslovne knjižice predrage. Vseh delavskih poslovnih knjižic bo izdanih okrog 700 tisoč. Delavci bodo za te knjižice plačali sedem milijonov dinarjev. Fotografiranje bo stalo vsakega delavca vsaj 20 dinarjev, vseh 700.000 delavcev pa 14 milijonov dinarjev. V letu 1939. bodo torej izdali delavci samo za legitimacije 21 milijonov dinarjev. Na-meščenskih legitimacij bo izdanih okrog 50.000. Legitimacija bo stala 30 in fotografiranje 20 dinarjev. Nameščenci bodo plačali torej za legitimacije dva in pol milijona dinarjev. Vsega skupaj bodo v letu 1939. izdali delavci in nameščenci za legitimacije 23 in pol milijona dinarjev. Dosedaj so dobivali delavci svoje delavske knjižice po večini zastonj. Kar' naenkrat pa naj jih plačujejo po 30 dinarjev. Mislimo, da bi osrednja uprava borz dela lahko znižala ceno za poslovne knjižice najmanj za polovico. Saj bo tisk knjižic pri tako visoki nakladi gotovo nizek. Delavstvo, ki je z javnimi dajatvami tako dovolj obremenjeno, ni treba še bolj obdačevati. Za delavce in nameščence v državi jo vsekakor prehuda obremenitev, da bi morali plačati v enem letu kar 23 in pol milijona dinarjev. * Podpisujemo in mislimo, da ni razsodnega človeka, ki ne bi pri- Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim [ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte cenik! za masažo „AGA“ Samoprodaja za dravsko banovino Dolinšek Vitomir Celje znal, da je nekaj nezaslišanega zahtevati od delavcev in nameščencev samo za legitimacije 23‘5 milijona din. — Pa v tern je vsa stvar! Vse tiskovine se centralizirajo v Beogradu in tam tiskajo in tiskajo in si izmišljujejo nove tiskovine, da imajo nekateri lepe zaslužke. Zato se tudi nič ne vpraša, po čem so te tiskovine, temveč se cene kratkomalo predpisujejo in naj bodo še tako pretirano visoke. Tako se morajo tudi davčne karte za služkinje plačati po 2 dinarja. Vsaka tiskarna napravi te karte za 1 dinar, ker prihajajo iz Beograda, jih moramo plačati po 2 din. Naj nam nihče ne reče, da so te stvari malenkosti. Morda je res vsaka taka stvar za sebe malenkost, a vse skupaj niso malenkost, temveč prav 'izdaten nov davek, ki poleg tega škoduje lokalni proizvodnji. Danes nameščenske legitimacije, jutri davčne karte, potem železniške legitimacije, potem table za trafike, itd., itd., vedno znova se pobirajo novi davki za centralo. Že kar preveč jih je in 23‘5 milijona din za legitimacije to jasno dokazuje! Homa in pi svetu Zun. minister grof Ciano pride prihodnji teden v Jugoslavijo, da se udeleži lova na Belju. _ Min. predsednik dr. Stojadinovic se je vrnil iz Švice v Beograd. Tudi dr. Korošec se je vrnil iz tujine. Ža predsednika ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti je bil imenovan univ. prof. dr. Rajko Nachtigal. S sklicanjem narodne skupščine je močno oživelo politično' življenje v Beogradu. Glavno zanimanje velja novemu predsedništvu skupščine. Klub poslancev JRZ o tem, vprašanju še ni sklepal in zato se tudi še ne ve, kako bo sestavljeno novo predsedništvo. Tudi druga politična vprašanja, ki so v zvezi z novim zasedanjem skupščine, so še nerešena. Današnje seje narodne skupščine se bodo udeležili beograjski poslanci združene opozicije, ne pa tudi poslanci bivše HSS. Tudi senat se sestane danes, da izvoli novo predsedništvo. Vladni klub senatorjev je sklenil, da bo kandidiral za predsednika senata ministra dr. Korošca, za podpredsednika pa dr. Koturja in dr. Mi-škulina. Za veleposlanika je imenovan naš poslanik v Bukarešti Jovan Du-čič, ki je torej prvi jugoslovanski veleposlanik. „ . . Sreski podnačelnik v Varaždinu dr. Bratina je imenovan za sre-skega načelnika v Starem Bečeju. Zagrebški trgovci zahtevajo, da se pri podružnici Narodne banke v Zagrebu ustanovi odbor za uvoz blaga, kakršen je pri centrali v Beogradu. Ta odbor bi dajal uvozna dovoljenja vsem trgovcem na ozemlju zagrebške zbornice. S tem bi bilo vse poslovanje zelo poenostavljeno, a tudi kontrola bi bila učinkovitejša. — Tudi v Ljubljani bi se moral ustanoviti podoben odbor. Kolektivna pogodba je bila v Splitu podpisana med pristaniškimi delavci in njih delodajalci. Mestna občina v Novem Sadu namerava zvišati mestno uvozni no, dočim bi druge mestne dav ščine ostale nespremenjene. Sedež občine Bloke v logaškem okraju se je z ukazom kralj, na mestnikov prenesel iz Nove vasi v kraj Fara. Kitajska vlada je naročila v ameriških tovarnah 200 bombar-derjev. Požari še vedno besne v Avstraliji. število smrtnih žrtev je že naraslo na 62. — Istočasno poročajo o novem hladnem valu, ki se je razširil iz Sibirije do Finske in prodrl tudi že na Poljsko. Stalno službo dobita 2 fotografska pomočnika v Ljubljani. Istotam se sprejme fotografski vajenec. Naslov v upravi Trgovskega lista. Dobave - licitacije Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe za dobavo hrastovih plohov, raztimika, razne železnine (železa, pločevine vijakov itd.) in električne črpalke. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 25. januarja ponudbe za dobavo raznih cevi, žebljev, vijakov, žice, raznih barv, olj, terpentina, ščetk, masti, krovne lepenke in desk iz mehkega lesa. Artilerijsko-tehnični zavod Lepe-tane sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo ogljikove kisline ter raznih tehničnih predmetov, elektromotorja, električnega grelca; do 5. februarja raznega ročnega orodja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo držal za lopate in kladiva, prebijačev in matric za stroj, stroja za usnje, mikrometrov, razne pločevine, zakovic, vijakov in elektrod. LICITACIJE Dne 24. januarja bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo lakov in barv. Dne 6. februarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo jeklenih zagozd za bager. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Radio Ljubljana Za čiščenje zagrebških ulic od snega je v tej zimi izdala zagrebška občina že 600.000 din. Vsak dan velja čiščenje ulic občino nad 25 tisoč din. Dubrovnik je lani obiskalo 58.060 turistov, od katerih je bilo 17.080 tujcev. L. 1937. je bilo 49.986 turistov in od teh tujcev 14.068. Enodnevnih izletnikov je obiskalo lani Dubrovnik 26.669, 1. 1937. pa 25.399. V Splitu in okolici bodo letos pridelali približno 400 vagonov zgodnjega krompirja. V splitskem pristanišču sta bila postavljena dva nova električna elevatorja, s katerima se more v 10 urah pretovoriti 100 vagonov žita, Dosedaj se je moglo z ročnim delom pretovoriti v 10 urah največ 40 vagonov. Angleško vojno ministrstvo je koordiniralo proizvodnjo orožja in streliva. Vse tvomioe so postavljene pod skupno vodstvo gen. direktorja Duff Cooper j a. Madžarski zun. minister grof Czaky je odpotoval v Berlin. V Berlinu je umrl dirigent Johann Strauss, nečak znanega dunajskega komponista, »kralja valčkov«. Sovjetska vlada je razdelila dosedanji narodni komisariat za oboroževanje v štiri nove komisariate, kar priča, da namerava zelo' povečati oboroževanje. Pet velikih dunajskih listov bo prenehalo izhajati. Med drugimi prenehata tudi »Neues Wiener Journal« in »Wiener Zeitung«. Tudi za »Neue frede Presse« govore, da ne bo več izhajala. Kaj bhdh počeli naši ubogi kavarniški stalni gostje, ki so bili skozi desetletja vajeni na svoj »Leibžumal« — na klepetavi »N. W. Journal«. Nemški tisk, ki je dosedaj pisal z največjimi simpatijami o Gan-dhiju in njegovem boju za neodvisnost Indije, piše sedaj naenkrat proti Gandhiju, in sicer zaradi nje-govega nasveta čehoslovakom^ da uporabljajo proti Nemcem pasivno rezistenco in zaradi njegovih simpatij za Žide. Katalonska vlada je odredila splošno mobilizacijo. Chilenska vlada je iz vzrokov varčevanja sklenila, da združi svoja veleposlaništva v Angliji, Franciji in Belgiji v eno veleposlaništvo in prav tako tudi veleposlaništvi v Berlinu in Rimu. Ekspedicija raziskovalcev Južnega tečaja je odkrila novo ozemlje v velikosti 80.000 kvadratnih milj ter proglasila to ozemlje kot last USA. ■■■■nBnMBaHnRas Torek dne 17. jan. 11.00: šolska ura: Od rude do jekla (Jože Žabkar) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Problem malega naroda (dr. F. Veber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Vesela kronika — 20.00: Plošče: Rich. Strauss: Vesele burke Tilla Eulenspiegla — 20.15: P. Rosegger: Vesela božja pot, veseloigra (izvajajo člani Nar. gled. v Ljubljani) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Operetna glasba (radijski orkester). Sreda dne 18. jan. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Mojstri lahke glasbe (plošče) —14.00: Napovedi—18.00: Mladinska ura: a) Zima v naši književnosti (prof. Fr. Vodnik), b) Ročna dela — Naredimo periskop (Miroslav Zor) — 18.40: 20-letni razvoj jugosl. socialne politike z vidika del. prava (dr. Branko Alujevič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pri-rodopisne zanimivosti (prof. Fr. Pengov) — 20.00: II. stilni orgelski koncert (prof. Matija Tomc) — 20.40: Reproduciran koncert nekaterih angleških skladb — 21.20: Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Vedral-Kalinova, pri kla-viriu prof. M. Lipovšek 22.00. Napovedi, poročila — 22.15: Kvartet mandolin. TRGOVCI, VISOK ZASLUŽEK! Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture »JADRAN« na dobitke: 1 dinarske garniture po 800 kom. čokolad za din 620'— (zaslužek din 180'—); V dinarske garniture po 1000 komadov velikih napolitank in posebej še 100 velikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov, tako da dobi vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno uro za din 390 — zaslužek din 110'—); V dinarske Sportista garniture po 1000 velikih napolitank s 30 albumi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390’— zaslužek din 110'—). Vse franko Vaša postaja po povzetju. »Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo. Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« a. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.