Oospodarske stvari. Redkev, okiisna hrana. Dobra je redkev, pa tudi zdrava, zato jo ima rad gospod aa mizi, pa tudt kmet, se ve, da to le v pravi meri ia le bolj za priboljšek drugi, tečaiši jedi. Pri aaa ai ae vrta, da je aima in aajvečkrat tudi v obeh vrstah, v katerih je redkev za rabo. Redkve je aamreč dvoje vrst, letna ia zimaka. Prva ae povžije po letu, druga pa po zimi ia ker je lehko obojao aejati, zato ae oaa tudi že povaodi aaliaja v obeb vratah. Zemlja, v katero češ aaditi redkev, mora biti rahla ia delati ti jo je treba precej globoko. kajti redkev riae avoje koreaiae precej globoko v prst. Da Ijubi zemljo mokro, veadar pa toplo lego, tega se je prepričala že vaaka gospodiaja, ako je videla, da ji je katero leto redkev dobro ugodila, drugo leto pa ae tako. Lebko je videla, zakaj je bilo tako eao ia zakaj drugače drugo leto. Gaoja, poaebao avežega ni dobro spravljati na gredo, na katero češ kmalu redkev aaditi, kajti koreaje redkve bilo bi le greako ia koamato že po vrhu. Ne eno pa ne drugo ae ugaja. Ako je zemlja izpita, pa veadar tudi redkev ae stori, na taki je treba tekočega gnoja ali pa z gaojem, ki obstoji aajveč iz koščenega prabu^ To je dobro, če zapomai gospodiaja. Cas, da spraviš seme v zemljo, ravaa se potem, kedaj čea imeti redkev za vžitek. Poletaa se vsadi sredi meseca aprila, zimska pa meseca juaija. Letao lebko sadiš še precej go sto, zimsko pa le kacih 30 cm. drugo od druge. Izgaja se to z motiko, z bjo aarediš kake 3 cm. globoko jamico ter vsadiš vaajo po dvoje ali troje semea. Ko bi bila zemlja auba, kedar bi sadil, treba bi bilo sadikam zaliti. Kedar je seme pogaalo ter ao mlade rastliaice že prebolele svojo prvo bolezea — bolhe, vzameš lehko slabše iz zemlje ter puatiš le krepkejše v prsti. Redkev se potlej še vt-asih oščiplje ia dvekrat osiplje. Če je treba, zaliva se ji tudi od easa do časa. Več ko dobi redkev mokrote Base, bolja je ia lepši ima okus. Spravlja se redkev po leti, kedar aaaese potreba, to se pravi, kolikor krat jo češ deti na mizo, zimska pa se pobere v pozai jeseai z ajive, predao začeaja zmrzavati. Le-ta se spravi v klet ia deae, če le mogoee. v pesek; v tem obdrži dolgo svoj okus. Za seme ravao ai težava, poletaa redkev Bapravi že prvo leto seme, ako se pusti dovolje čaaa aa njivi; za zimsko pa je je treba aekaj ahraaiti čez zimo ter jo spomladi posaditi. Le ta začae meseca aprila že cvesti ia rodi obilo semeaa. Kaljivost obdrži seme pri redkvi kacih 5 ali 6 let ia v osmih ali desetib daevih se prikaže izpod zemlje. Mazilo za rane pri živini. Pogostem se pripeti kaj pri živiai, da ti dobi kako živiače rano. Ce Be gledaš naajo, izgodi se ti lehko, da se ti živiace v toliko oškoduje, da Bima več prave ceae. V tem ti je lehko pomoči. Vzemi nekaj strelaega praka ali smodaika, stolci ga v prah ter ga pomešaj y mašco ali sviajsko ali tudi drugo, pri tem ae stori veliko, kaka da je, aamo, da je mašča. Ako aamažeš živiačetu s to mažo raao, bode mu v nekih. daeh zacelila brez vaake škode za živiače. Kedar se koBj ogloje, stori še ta maža tem bolje. ker se aaredi aa raai kmalu koža z lepo dlako. Tudi zoper muhe se priporoča ta maža, aamo da je treba žival potlej z mjilom oprati. Dlako dobo pa vaelej lepo svetlo po tej maži. Sejmovi. Dae 16. maja v Št. Ilju v Slov. gor., v Cmureku, v Vojaiku, aa Pilštaaju, v Rogatcu, v Studenicab ia Ba Bizeljskem. Dae 18. maja pri sv. Juriju v Slov. gor.