NAS CASOPIS Naslednja, 403., številka bo izšla v ponedeljek, 25. marca 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 12. marca. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika va^t Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto L, 402. številka 25. februar 2013 Nižja priključnina na plin Roka pravice v IUV? Prihaja gregorjevo Sodelujte na sejmu Proračun je pod streho Liko s 7,4 milijona dolga Galerija v Borovnici Snežni valček s Coklarji Županovo poročilo o letu 2012 Petnajsto leto občine Kdo krade drva? Pustne šeme zoper zimo Spremembe javnega prevoza Občino obiskal minister Sto let Marije Grbec Polhograjski orli Gradnja kolesarske steze Kurenti preganjali zimo Zbiramo stare fotografije Prešerno o Prešernu stran od 2 do 11 stran od 12 do 17 stran od 18 do 22 stran od 23 do 34 stran od 35 do 39 Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, ki je bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Več o pomladni osvežitvi, najdete na naslednjih straneh! isl • • Športnik Vrhnike za leto 2012, ki ga je v začetku februarja razglasila Športna zveza Vrhnika, je postal plavalec Aleš Sečnik iz Podlipske doline, ki je že več let na invalidskem vozičku. Več o dogodku si preberite na športnih straneh časopisa. Marija Grbec je zadnji dan v januarju praznovala častitljiv jubilej - sto let. Ob tej priložnosti so ji domači pripravili slavje, čestitke pa so deževale od vsepovsod. Kaj se je dogajalo, lahko preberete na dobrovskih straneh. Občinski svet Občine Borovnica je na februarski seji sprejel proračun za leto 2013. Glavna prioriteta in največja predvidena investicija letos bo gradnja kanalizacije Dol-Laze, Stara postaja in osrednje čistilne naprave Borovnica. NOVO NA VRHNIKI Tržnica na Sodnijskem trgu Torek, petek, sobota: od 7.00 do 13.00. Sejemski dan: vsakega 14. v mesecu. Več o tržnici na strani 36 Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si Tako kot v drugih krajih so tudi v Horjulu pustne šeme preganjale zimo. Kaj vse je ujel fotografski objektiv Nadje Prosen Verbič, preverite na horjulskih straneh. GeoAdria d.o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE gsm: 041/513-321 email: info@geoadria.si Vse geodetske storitve na enem mestu: ureditev meje parcelacija izravnava meje eodetski načrt zakoličba vpis stavbe v kataster stavb jibut - vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev hišne številke www.geoadria.si Tudi v Občini - Log Dragomer so se poklonili kulturi in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Na prireditvi, ki jo je pripravil KUD Kosec v sodelovanju s šolo in občino, sta se prepletali poezija in glasba. FITNESS SAVNE MASAŽE B. J. FIT / tO BJ FIT, Pod Hruševcc 48c,Vrhnika (stavba Blagomix) WWW.BJFIT.SI • program za hujšanje • program za mlade mamice • program senior > program zapovečanje mišične mase WWW B J FIT Si s str0k0vnim kadrom in dnevno " „7 ' nn prisotnostjofitnestrenerjev m: uo i o/oouu ter fizioterapevta vam lahko „ . pomagamo pri naslednjih težavah: •težave v križu • rehabilitacija po poškodbah/kolenske vezi, hrbtenice... • atrofiji mišic (zaradi neaktivnosti mišic popoškodbi) vabljeni tudi na naš profil: 10% popust za vstop v svet savn POPUSTI SE NE SESTEVAJO. 2 NAŠ ČASOPIS Občina [53 Vrhnika 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Seja občinskega sveta Po novem smeti v Ljubljano Vrhnika, 14. februar - Občinski svetniki so se sestali na 16. redni seji, na kateri so obravnavali devet točk dnevnega reda. Največ »prahu« sta dvignili točki soglasja k imenovanju direktorja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in nova lokacija odlaganja komunalnih odpadkov - po novem naj bi jih namesto v Logatcu odlagali na Snaginem odlagališču na Viču. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da je bil pred časom v igri regijski center za ravnanje z odpadki v Logatcu, pokrival pa naj bi notranjsko, kraško in primorsko regijo, a projekt na koncu ni dobil državnega blagoslova. Zato so bile občine prisiljene iskati nove rešitve. Sicer trenutno še vozijo odpadke na logaško deponijo, a ker ji grozi zaprtje, je potrebno najti novega partnerja. Vrhniški občini se je glede na ceno in bližino nekako zdela še najbolj optimalna navezava na Ljubljano, kjer je največji regijski center, vanj pa je vključenih že trideset občin. Številne od teh občin so občine soustanoviteljice, nekaj pa je tako imenovanih pridruženih občin. Tudi Vrhnika bo po novem imela tako vlogo, kar ji v primerjavi z soustanoviteljicami prinaša 5% višje cene za odlaganje odpadkov. Občina ne bo imela nikakršnih lastninskih ali upravljavskih pravic ali obveznosti pri izgradnji centra in zaprtju deponije. Občinske svetnike je zanimalo, kako se bo prestop poznal v denarnicah občanov, a je župan zatrdil, da bo komunala morala pokriti nastale stroške z notranjimi rezervami, občani pa se bodo morali še bolj potruditi pri ločevanju - da bo posledično manj odpadkov za odlaganje. »Zato trenutno ne razmišljamo o spremembah cene,« je dejal Jakin. Nekateri svetniki so imeli tudi pomisleke nad besedilom pogodbe, a jim je župan odgovarjal, da tudi njemu ni, toda na srečo naj bi leta 2015 ponovno sklepali pogodbo. Na koncu je občinski svet soglasno potrdil besedilo pogodbe o pristopu Župan pravi, da bo morala med drugim tudi vrhniška komunala poiskati notranje rezerve, da bodo ostale cene položnic iste. To naj bi med drugim dosegla tudi s smotrnim recikliranjem kosovnih odpadkov, ki jih je mogoče razstaviti na osnovne surovine. k RCERO Ljubljana. Če smo prav natančni, pogodba pravzaprav vključuje tudi občini Borovnica in Log - Dragomer, kar pomeni, da morata isto besedilo sprejeti še omenjeni občini. Druga točka, ki je med svetniki povzročila nekaj več vprašanj, pa je bilo dajanje soglasja k imenovanju Boštjana Koprivca za vnovični petletni mandat direktorja Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Za predlagano delovno mesto se je prijavilo pet kandidatov, pri čemer se je svet zavoda odločil za Koprivca, toda pred imenovanjem mora dobiti še soglasje občinskega sveta. Čeprav so ga na tajnem glasovanju svetniki izvolili s 16 glasovi za in sedmimi proti, so nad njegovo kandidaturo nekateri izrazili pomisleke. Podžupan Janko Skodlar je pogrešal pri viziji kandidata konkretne številke s katerimi naj bi v prihodnje obogatil turistični del proračuna zavoda oziroma želi si merljive učinke turizma, svetnik Richard Beuermann pa je izrazil pomisleke nad odnosi med delavci v zavodu. Glede slednjega je Koprivec odgovoril, da do sedaj pristojne inšpekcijske službe niso ugotovile kršitev na podlagi katerih bi zavod doletele sankcije, o turizmu pa je dejal, da gre za področje, ki mu bo potrebno v prihodnje posvetiti veliko pozornosti, a je obenem opozoril, da gre za težko merljivo področje, saj gre v večini primerov skladno z občinsko strategijo za individualni turizem. Sicer pa so na seji med drugim sprejeli tudi znižanje priključnine na lokalno plinsko omrežje, s katero željo povečati število odjemalcev zemeljskega plina. Na plinovodnem omrežju je namreč kar 276 neaktivnih plinskih priključkov. Tako po novem za eno ali več stanovanjske in poslovne objekte do priključne moči 50 kW znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči 28,3864 €/kW. (gt, foto: gt) Trije člani nekdanje uprave IUV obtoženi Po poročanju časnika Dela, naj bi tožilstvo pred kratkim vložilo obtožnico zoper nekdanje člane uprave Industrie usnja Vrhnika: Vita Debeljaka, Sonjo Vavken in Dušana Jeršeta, ker naj bi domnevno zlorabili položaj. Omenjeni naj bi izčrpavali podjetje s fiktivnimi posli s transakcijami v tujino med leti 2006 in 2008. Kot navaja časnik, naj bi pot denarja iz IUV potekala prek podjetij v Lichensteinu, Veliki Britaniji in ZDA na podjetje Romp v Los Angelesu, katerega lastnik naj bi bil Anglež Greg Sturmer, ki je bil v IUV zaposlen kot svetovalec Debeljakove uprave. Na ta način naj bi »izpuhtelo« okoli 800 tisoč evrov. Preiskava ožjega kroga Debeljakove uprave se je začela leta 2011 in se končala lani poleti. Tožilec je nato potreboval pol leta, da je presodil, da ima v rokah dovolj dokazov za vložitev obtožbe zoper prej omenjene tri osebe. Za omenjeno dejanje je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora.( gt, foto: gt) Spremenjene uradne ure Policijske postaje Vrhnika Od 4. 2. je spremenjena organizacija dežurne službe oz. uradne ure Policijske postaje Vrhnika. Naj spomnimo, da so policisti doslej v objektu PP dežurali oz. bili dosegljivi vseh 24 ur. Dežurstvo oz. uradne ure bodo po novem od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Kot so še sporočili, so spremembe namenjene optimizaciji delovnih procesov, racionalizaciji dela in povečanju števila policistov, ki bodo naloge opravljali na terenu. To pomeni, da bodo policisti, ki so doslej opravljali naloge dežurnega v objektu PP v nočnem času ter med vikendi in prazniki, opravljali naloge na terenu, so še zapisali v sporočilu za javnost. Od leta 2010 na enak način poslujejo že na policijskih postajah Medvode, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Logatec. Za vse nujne klice in interventno posredovanje policije je strankam na voljo številka 113. (gt, foto: Gašper Tominc) POUCIJSK0 POSTAJA VRHNJKA Priznanje Jurjevčiču Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenje je ob svojem 90-letnem jubileju med drugim podelila priznanje tudi Vrhničanu Karolu Jurjev-čiču, ki ga je tiskarski škrat v pretekli številki nerodno prekrstil v Karola Jakopiča. Prejel je priznanje za nesebično pomoč in sodelovanje pri razvoju organizacije, kjer deluje v vlogi člana predsedstva zveze že drugi mandat. Zastopa notranjsko-primorsko regijo, ki šteje 6 stanovskih društev oziroma približno 850 članov. Kot pravi, je priznanje potrdilo dosedanjemu delu, obenem pa vzpodbuda in zaveza, da še naprej vztraja v organizaciji in zastopa interese šoferjev ter avtomehanikov omenjene regie. (gt foto: gt) Karol Jurjevčič Vpis v vrtec Starše obveščamo, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2013/14. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2013. Vrtec Vrhnika, Tržaška cesta 2a, Vrhnika Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, kije bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Frizerski salon BEBA, salon z 20-letno tradicijo z Vrhnike, bo profesionalno poskrbel za vašo pričesko z barvanjem, striženjem in oblikovanjem po zadnjih modnih trendih v skupni vrednosti 50 evrov! Pridružite se jim na Facebook strani Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o dogodkih, popustih in akcijah! Modni atelje LUNAz Vrhnike je dobro znan vsem po svežih trend kolekcijah in osebnem svetovanju! Eno izmed vas bodo oblekli v vrednosti 50 evrov! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaše obrvi, ličenje obraza in manikuro nohtov v vrednosti 50 evrov! Sodelujete lahko vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom »Pomladna osvežitev« na naše uredništvo (Naš časopis, Tržaška 9,1360 Vrhnika) do vključno 8.3.2013. Žrebanje srečne nagrajenke bo v ponedeljek, 11.3.2013! #.. # 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Poklon padlim borcem 12. februarja je minilo 70 let od ustrelitve 9 talcev v Veliki Ligojni. V spomin na ta dogodek je Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika pripravilo manjšo spominsko slovesnost. Ob devetih praporščakih s prapori različnih veteranskih združenj se je slovesnosti udeležilo precejšnje število ljudi, med drugimi župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, član predsedstva ZZB Slavnostni govornik župan Vrhnike Stojan Jakin Alojz Makovec in Janez Strojan. Ko pogledam prapore veteranskih in domoljubnih združenj, si najbolj srčno želim, da je njihovo število dokončno, da za prapori veteranov iz leta 1991 ne bo nobenega več, da je ta zgodovinsko-vojaška pot našega naroda končana, da smo končno svoji gospodarji, na svoji zemlji. Nobene vojne več, nobenega spopada, naredimo konec tudi medsebojnemu prepadu in mržnji! Slovenke in Slovenci smo skupaj močnejši!« V svojem slavnostnem govoru je vrhniški župan Stojan Jakin odločno povedal: »Po nekih raziskavah, ki so se zaključile v preteklem letu, je II. svetovna vojna v Sloveniji povzročila najmanj 97.450 žrtev, kar je tedaj predstavljalo 6,5% vseh prebivalcev. Ta številka ni majhna. Ne glede na to, kako so nekateri prebivalci pojmovali boj za svobodo in na kateri strani so se posledično borili, je tako visoko število žrtev za takšen narod kot je naš, tragedija. Zato je prav, da globoko v nas živi spomin na tiste, katerim dolgujemo zahvalo za to, kar danes imamo. Prav je, da se poklonimo njihovem spominu. Spomnimo se Predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj je nagovoril zbrane pred spomenikom in prapori. NOB Slovenije Miha Butara, predsednik OZZVS Vrhnika-Borovnica Niko Stražišar, predstavniki PVD Sever Ljubljana-Logatec, predsednik ZB NOB Borovnica Frančišek Drašler, predsednik ZB NOB Logatec Samo Štempihar, predstavniki ZB NOB iz Šmarjete in okolice, veterani NOB in osamosvojitvene vojne, ter veliko število svojcev ustreljenih žrtev. V uvodnem nagovoru je predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj predstavil tragični zgodovinski dogodek in ob koncu poudaril: »Okupator k nam ni prišel z dobrimi nameni, prišel je podjarmiti narod, ki se je stoletja obdržal na teh tleh. Niti streljanje talcev, ustrahovanja, mučenja in požigi niso ustavili želje slovenskega naroda po svobodi. Izreden dokaz svobodo-ljubja in narodne zavesti je tudi družina Kucler z Drenovega griča, ki je za svobodo dala 7 življenj: mati kot talka v Gramozni jami, oče je bil ustreljen pred domačo hišo, 5 od 10 otrok pa je padlo v partizanih. V času krvave 2. svetovne vojne je na naših tleh pod eksekutorskimi streli okupatorja padlo skoraj pet tisoč ljudi. Tukaj navajam le podatke za slovensko ozemlje, ki je bilo v času prve Jugoslavije poimenovano Dravska banovina, torej brez Primorske. Italijanski okupator je v dobrih dveh letih okupacije nelegalne »Ljubljanske province« postrelil 1.821 ljudi (od tega jih je bilo kar 1.592 usmrčenih v tako imenovanih "očiščevalnih akcijah"), nemški pa v vseh letih vojne 2.860. Talci so bili tisti, ki so bili najbolj nemočni. Ponižani, utrujeni, do-tolčeni. Bili so nepotrebne žrtve, žrtve le v histerično veselje podivjanih fašistov in nacistov. Tu, na tem mestu, je usmrtitev talcev vodil poročnik elitnih italijanskih alpinov, ki so bili izurjeni za bojevanje v gorovju in ne za eksekucije! Na njegov ukaz so 12. februarja 1943 pod streli padli: Ivan Rob, Jožef Rodič, Jurij Jager, Jožef Pelko, Alojz Udovič, Franc Turk, Janez Vadnjal, vseh tistih, ki jim je življenje ugasnilo v bojih v naših gozdovih, v taboriščih in ječah. To so bili očetje in matere, sinovi in hčere slovenskega naroda! Vedeli so, da klečeplazenje in klanjanje okupatorju pomeni konec slovenskega jezika in naroda, zato so se pogumno uprli. Slovenski upor nima primere v celi Evropi! Okupator pa se je, kako strahopetno, spravil nad nedolžne prebivalce in jih ob pomoči domačih izdajalcev zapiral in moril. Tudi kot talce. Duh upora je ponovno zavladal med nami leta 1991, ko smo se enotni odločili, da bomo našo prihodnost in prihodnost naših otrok vzeli v svoje roke z osamosvojitvijo Slovenje. Tudi tedaj so bile žal potrebne žrtve in tudi nanje mora spomin ostati živ. Po dvajsetih letih pa vse kaže, kot da imamo spomin zlate ribice, nekateri pozabljajo na grozote in se na vse kriplje trudijo, da bi slovenski narod pozabil na vse žrtve, hočejo ga ponovno skregati in, tokrat predvsem v interesu velikega kapitala, uničiti vse, kar je bilo pridobljeno s krvjo. Vendar se ne damo! Naša naloga je, da ohranimo spomin nanje, predvsem pa da obranimo vrednote, za katere so dali svoje življenje. To lahko storimo le tako, da današnjo norijo zaustavimo in ljudem povrnemo njihovo dostojanstvo. Vem, da te ne bo lahka naloga, saj se je črv nesoglasij in nasprotij že pregloboko zaril. To je jasno razvidno od hitrosti, s katero si elita, ki je na oblasti podreja vse ključne institucije v državi. Vključno z represivnimi organi in sodstvom na vseh nivojih. Ampak obupali ne bomo! Enako so razmišljali tudi naši predniki, ki so se uprli. Naj njihova smrt ne bo zaman!« V kulturnem programu so z recitacijami pesmi Ivana Roba in Karla Destovnika Kajuha nastopili Matevž in Nejc Smrtnik, ter Marjetka Orel, svoja občutja pa so podali tudi svojci ustreljenih in drugi gostje, (jk) Ob slovenskem kulturnem prazniku Veliko ždetje Vrhnika, 5. februar - V mali dvorani Cankarjevega doma je so prihajajoči kulturni praznik počastili z odprtjem slikarske razstave Vida Sarka in literarnim večerom. Razstavo »Veliko ždetje« si lahko ogledate še do 3. marca. Vid Sark je že znanec osrednjega kulturnega hrama na Vrhniki, saj je pred časom že razstavljal fotografije mačk, tokrat pa je javnosti predstavil še svojo drugo plat ustvarjalnosti. Predstavlja se z risbami v različnih tehnikah: od črtne risbe, kolažnih posegov, letrizmov in kaligra-fije. Likovna dela so mlademu Logatčanu medij razumevanja in izražanja občutkov ob prebiranju knjižnih del, ki so še ena njegova velika strast. Sicer pa je bil večer obarvan tudi literarno in glasbeno. Branka Novak, Saša Musec Čuk, Marcel Štefančič in Jaka Dolenc (dela Barbare Bezek Rot so brali drugi) so večeru dali pečat s svojo poezijo in prozo, Žan Bezeg pa je poskrbel za glasbene prelive med posameznimi nastopi. Razstava bo odprta do 3. marca. (gt, foto: gt) 'I i T \\ m m t v« ' * l JJ- * 1 * v 3 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si " 'Si -r fi k'ä Takole je »Ta stara« pregnajala svojega pija- Rajanje naših sosedov iz Dol-Krišišca nega moža ... Gostje iz skupine laufarjev Bevčani so tokrat zlezli v cerkvena oblačila. Tudi pihalna godba je bila našemljena v pustna oblačila. Halubanjski zvončari s Hrvaške Pustna povorka tudi na Vrhniki Vrhnika, 9. februar - Tako pisan kot je bil letošnji pustni karneval, ga na Vrhniki v zadnjih letih še ni bilo. V goste so namreč prišle maškare iz Hrvaške in Cerkljanskega, zelo pa so se potrudile tudi domače. Osrednje dogajanje je potekalo na Sod-nijskem trgu, kjer je zbrane maškare najprej zabaval čarovnik Grega, nato pa se je začel težko pričakovani sprevod proti Stari cesti s pihalnim orkestrom na čelu, ki je bil ravno tako odet v pustno opravo. Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bil organizator dogodka, je tokrat uspelo privabiti v goste dve skupini s Hrvaške, to sta bili halubanjski zvončari in maškare iz Dol-Krišišca. Zlasti zanimiva je bila prva, saj so nekakšni psoglavci, ki deloma spominjajo na naše kurente, bili pravzaprav otroci. Veliko pozornosti je pritegnila tudi druga skupina, ki je po ulicah poplesavala ob zvokih glasbe. Z mlinarjevo zgodbo so se predstavili člani TD Blagajana Vrhnika, sprevoda pa so se letos udeležili tudi stari mački v pustovanju - bevške maškare. Letos so si za osrednji motiv izbrali cerkvene dostojanstvenike vseh rodov: od papeža do menihov. Nikakor pa ni bilo mogoče spregledati gostov iz Cerkljanskega z značilno etnološko skupino laufarjev. Uf, ko bi videli kako je »Ta stara« obdelala svojo pijano polovico ... Sprevod je zaokrožil po Stari cesti, mimo DG-69 in se vrnil nazaj na Sodnijski trg, kjer so se skupinske maske še predstavile, nato pa se je nadaljevalo skupno pustno Tudi med publiko so bile pustne maske, še rajanje s skupino Nevihta. (gt, foto: gt) posebej med najmlajšimi. TD Blagajana se je predstavilo z »mlinarjevo zgodbo« (Star main), v okviru katere so po ulicah razkazovali tudi dve veliki miši. Vpis v 1. razred OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča občane, da bo vpis otrok v prvi razred osnovne šole potekal od 11. 3. 2013 do 15. 3. 2013 v stavbi na Tržaški 2 po naslednjem urniku: dopoldne popoldne Ponedeljek, 11.3. 9.00 - 10.00 15.30 - 18.00 Torek, 12. 3. 9.00 - 10.00 15.30 - 18.00 Sreda, 13. 3. 9.00 - 10,00 15.30 - 18.00 Četrtek, 14. 3. 9.00 - 10.00 15.30 - 18.00 Petek, 15. 3. 9.00 - 10.00 - Priporočamo, da se za vpis prijavite tajnici Marinki Švigelj po telefonu 7506 876 med 7. in 14. uro ali po e-pošti: tajnistvors-osljicv@guest.arnes.si Na podružnični šoli Drenov Grič bo vpis v torek, 12. 3. 2013, in četrtek, 14. 3. 2013, od 16.00 do 18.00, otroke lahko vpišete tudi v zgoraj navedenih terminih na Vrhniki. Prav tako priporočamo rezervacijo termina pri tajnici. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2007, ki sodijo v šolski okoliš OŠ Ivana Cankarja in podružnične šole Drenov Grič. Starši otrok, ki imajo prijavljeno prebivališče v našem šolskem okolišu, bodo vabila za vpis prejeli po pošti. Seznam šolskega okoliša: Vrhnika: Betajnova, Cankarjev trg 1, 1b, 1c, 5, 6, 6a, 9, 10, Cesta gradenj, Cesta 6.maj a, Cuža 1, 3,5, 7, 9,11,15, Dobovičnikova ulica, Dolge njive, Gabrče, Gradišče, Grilcev Grič, Hrib, Idrijska cesta, Kolesarska pot,Kopališka ulica, Krožna pot, Krpanova ulica, Kurirska pot, Lošca, Med vrtovi, Močilnik, Mrako-va cesta, Na klancu 22-27, Na Klisu, Na zelenici, Notranjska cesta, Ob Beli, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ob potoku, Pavkarjeva pot, Petkovškova ulica, Poštna ulica, Pot k studencu, Pot k Trojici, Pot v Močilnik, Prečna pot, Pri lipi, Prisojna pot, Raskovec, Ribiška pot, Stara cesta 2, 2a, 4, 4a, 6, 8,10,13,15,18,19, 21-25, Storžev Grič, Sušnikova cesta, Tičnica, Trg Karla Grabeljška, Tržaška cesta, Turnovše, Usnjarska cesta, Vas, Voljčeva cesta. Naselja: Bistra, Jamnik, Jerinov grič, Marinčev grič, Mrke, Mzni dol, Prezid, Strmica, Sinja Gorica, Trčkov grič, Verd (Brigadirska c., Cankarjevo nabrežje,^ Cesta Krimskega odreda, Cesta na Barju, Cesta na polju, Čolnarska cesta, Jagrova cesta, Janezova c., Kačurjeva c., Kotnikova c., Ledina, Pionirska c., Stranska c., Sternenova c., Verd), Zaplana. Podružnična šola Drenov Grič: Drenov grič, Lesno Brdo VABILO NA KONCERT »objem vzhajajočemu soncu« Spoštovani ljubitelji zborovskega petja! Pevci PD »Ivana Cankarja« vljudno vabimo na naš pred premiemi koncert; v nedeljo, 24. marca 2013, ob 18. uri, v veliki dvorani Cankaijevega doma na Vttiniki. Predstavili se bomo z izbranim repertoarjem slovenske izvirne zborovske glasbe, ki jo bomo letos aprila premiemo in s promocijo »To je Vriinika in Slovenija....«, ponesli našim prijateljem na Japonsko. Program bodo obogatili in popestrili našj,gostje, vam znani, priljubljeni vokalisti: Branka Božič, Damijan Škvarč, Špela Petkovšek in Aleš Kovač Glasbena šola Vriinika in atraktivna skupina ŽABICE iz ŠŠD Log-Dragomer, pa še kdo. Vsi nastopajoči se odpovedujejo honoraiju v korist promocije slovenske zborovske tradicije. Vstop prost! Veseli bomo vaših prostovoljnih prispevkov in še posebej vašega obiska. GRLGORJLVO2015 r pobota Ob www.zavod-cankar.si Delavnice izdelovanja gregorčkov 15.00-17.00 Delavnice za otroke in starše bodo potekale v Domu upokojencev (Idrijska cesta 13, Vrhnika). Mentorji bodo pripravili naravne materiale, vaša naloga pa bo, da uporabite domišljijo in inovativnost. (V primeru epidemije gripe, bodo aktivnosti potekale v prostorih Društva upokojencev Vrhnika, Tržaška cesta 12). Ocenjevanje gregorčkov 15.30-17.00 Vsi, ki želite, da bo vaš gregorček ocenjen ga prinesite v oceno strokovni komisiji. Člani komisije bodo ocenjevali: - izvirnost in skladnost z ljudskim izročilom (izdelek lahko predstavlja neko obrt), - uporabo naravnih materialov (les, papir, blago, sveča ...), - inovativnost (domišljija ne pozna meja). Učenci osnovnih šol in vrtčevski otroci lahko prinesejo skupinski izdelek oceniti ob 16.30. Odhod na prizorišče dogajanja 17.15 Skupaj z otroki in starši se bomo pridružili osrednjemu dogajanju med Dobovičnikovo in Staro cesto, kjer bomo naše gregorčke spustili v vodo. Podelitev nagrad od 18. ure dalje Razglasitev najlepših gregorčkov bo potekala na odru pri kapelici, kjer bo potekalo tudi prijetno druženje ob domači hrani in glasbi. Potrditev udeležbe in informacije: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika TIC Vrhnika Tel: 01/755 10 54, Mob: 051/661 063 E-mail: tic@zavod-cankar.si )v ZH DRUŠTVO LJUBITELJEV Dom NARAVE IN OBIČAJEV Upokojencev NOTRANJSKE Vrhnika 4 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Po sledeh vrhniške divjadi Jutro se kaže, a na nebu nikjer sončnega žarka. Rahlo sneži, na cesti ni skoraj nikogar, le tu pa tam kakšen ponočnjak, ki se vrača domov z divje zabave, ki se je končala v zgodnjih jutranjih urah, ki pa bo vsak čas tudi legel k počitku. Zelena bratovščina pa se takrat začenja prebujati, popije kavo ali čaj, obleče topla oblačila, si oprta nahrbtnik in odrine še v temno noč, ki jo iz minute v minuto pozdravlja kanček dnevne svetlobe. NOVO AVTOSERVIS JERSINOVIC Jernej Jeršinovič Voljčeva 11, Vrhnika NOVO NOVO NOVO NOVO Tudi divjad je takrat najbolj aktivna. Že takrat se vidi, da bo dan kratek, svetlobe malo, potrebovali bomo le nekaj sreče in izkušenega lovca, ki nas bo popeljal po gozdnih stečinah in po sledeh divjadi, ki se giblje v okoliških gozdovih. Tako smo se neke nedelje zgodaj zjutraj, skupaj z Branimirjem Mlinarjem, gospodarjem Lovske družine Vrhnika, podali v zeleno goščavo, pokrito s snegom in skupaj odkrivali čare obveznosti zelene bratovščine. Med vožnjo, ki vodi skozi naselje Raskovec, nam gospodar pove, da je to čisto običajen dan lovca, ki med drugim terja tudi zgodnje vstajanje, da o megli in mrazu niti ne govorimo. Nad nami se kar naenkrat pokaže mogočen Štampetov most, kmalu zatem pa se ustaviva in pot nadaljujeva z lastnimi nogami. Sveže zapadli sneg se nama ugreza pod nogami, pot poteka mirno in tiho, kar nama omogoča tudi sneg. Ob poti pa se zaradi teže HHO energija in vodikov generator 70 km na bencin 30 km na vodo!!! snega veje bližnjega grmičevja leske posedajo, kar je ugodno za divjad, ki tako lažje pride do užitnih plodov leske, ki pojedo le zelene. Kmalu naju pot zanese čez most, ki ga uporablja tudi divjad za prehod čez avtocesto, midva pa se ustaviva pri krmišču, kjer imajo lovci bunker Rupnikove linije, ki ga uporabljajo za skladiščenje krme. Gospodar Branimir tam odvrže nekaj kosov koruze in pese, midva pa nadaljujeva pot nekoliko višje do krmišča s krmilnico. Po poti mi šepetaje pove, da sta pesa in koruza odličen vir vode, kar divjad neizogibno potrebuje, ker bi v nasprotnem primeru posegla po lubju, to pa ne bi bilo dobro za drevesa. Pssst! Vidiš, to so sveže sledi! Mi pove in s prstom pokaže na tla. Morda pa so na krmišču košute! Prehodiva še nekaj korakov in pred nama se pokaže krmil-nica, ki je na žalost prazna. Tudi tu poskrbiva za prehrano divjadi in se vrneva proti avtu. Med vračanjem nam Branimir Mlinar pove, da Lovska družina Vrhnika šteje kar 70 lovcev, posebnost njihovega lovišča pa je pestrost divjadi, ki praktično zajema vse od velikih zveri pa vse do malih plahih živali. Med drugim pove tudi, da Od25 - 35% prihranka goriva za bencinske in dieselske motorje Cena kompleta z montažo že od250.- € Za izdelavo ponudbe pokličite 041-689-577 ali pišite na avtoservis.jersinovic@t-2.net Delovni čas: Pon-Pet od B.OO-IB.OO Sobota od 8.00-13.00 www.jersinovic.si njihova lovska družina pokriva območja Zapla-ne, Raskovca, Podlipske doline, Ligojne, Drenovega Griča, ravninski del pa vodi vse od avtoceste pri Drenovem Griču do Bevk in do reke Ljubljanice. Težave imajo le z velikim številom cest, zaradi katerih je nemalokrat divjad žrtev prometa. Med vračanjem proti Vrhniki sva se ustavila še pod Štampetovim mostom, se v nekaj korakih povzpela v višino železniške proge, el.: 01/ 7553 111 počuti varneje kot na prostem. Po večurnem popotovanju po skrivnostnih sledeh divjadi, ki so nama nemalokrat pokazale le svoje stopinje, se vračava proti enemu izmed krmišč, kjer pa naju po nekaj minutah preseneti veliko število košut, katerim botruje mlajši jelen lanščak. Glavna košuta ga poskuša večkrat spoditi od skupine, saj v strahu pred njegovo »pretirano lakoto« poskuša obvarovati ostale članice, med katerimi je tudi nekaj mladih košut. Med zobanjem koruze se pasočim košutam pridruži še nekaj samic, tako da jih zdaj z jelenom vred naštejeva kar 21 glav, ki neumorno prežvekujejo drobna rumena zrna. Po obedu skupinsko zapustijo »gozdno kuhinjo« in se po visokem snegu odmaknejo v gozd, midva pa počasi in s spoštovanjem zapustiva dom divjadi ter se odpeljeva proti krčmi, kjer še nekaj časa ob prigrizku in kavi kramljava o dogodivščinah, ki so se nama pripetile tistega jutra na gozdnih stečinah vrhniške divjadi. Tekst in fotografije: Blaž Uršič kjer sva skupaj pregledala delček proge, čez katerega vodi stečina, ki pa je pogosto usodna za divjad. Med pregledom dela proge nam gospodar razloži, da je večkrat treba pregledati kar celoten odsek proge, saj jo divjad prečka brez pravila, pogosto pa zaide tudi v skalne useke, ki jih na tistem delu proge ni malo. Z avtom se odpraviva naprej, med potjo pa mi Branimir pove marsikatero zgodbo, ki jo je doživel v letih članstva zelene bratovščine. Odpeljeva se še do Stare Vrhnike, kjer pa sva imela nekoliko več sreče in posnela plaho srnjad med tekom proti koruzni njivi, kjer se menda zaradi gostih vej - za potrebe kmetovanja Andrej Krašna, Velika Ligojna 27a, Vrhnika, tel. 040/595 687. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Brezplačno predavanje o zdravilnih zeliščih TD Blagajana in Cankarjeva knjižnica vas vabimo v sredo, 20. marca 2012, ob 18. uri na predavanje poklicne zeliščarice Terezije Nikolčič. Predavateljica bo spregovorila o zdravilnih zeliščih v vsakdanji uporabi, kako si pomagamo pri prehladnih obolenjih, kdaj je primeren čas za nabiranje in sušenje zelišč, kako zelišča pripravimo, sušimo in skladiščimo. Povedala bo tudi nekaj zanimivosti o prostorastočih zdravilnih rastlinah, ki rastejo na Ljubljanskem barju. Predavanje bo v čitalnici Cankarjeve knjižnice. Vljudno vabljeni! TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA V R H N I K A vabi člane, sodelavce in prijatelje društva na Redni občni zbor v četrtek, 7. marca 2013, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Obeležili bomo 125 let delovanja društva. TD Blagajana Mirjam Suhadolnik VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ČESTITAMO OB 8. MARCU, MEDNARODNEM DNEVU ŽENA! Območna Organizacija Socialnih Demokratov Vrhnika Turistično društvo itvo _ ^m (aygfka tm-soos ^ jj^fajl tStg-SOi vas vabi na predavanje Zdrava hrana z naših vrtov in njiv tudi na Vrhniko Sodobni načini pridelovanja hrane so zaradi vse slabšega zdravja ljudi na udaru kritike. Pobude, da pridelovanja hrane ne prepuščamo neznanim pridelovalcem in se v skrbi za svoje zdravje spet sami lotimo pridelovanja na svojih vrtovih in njivah, so vse pogostejše v svetu in tudi v Sloveniji. V prizadevanjih, da stopnjo samooskrbe z zares zdravo hrano izboljšamo tudi v naši občini, vabimo v nizu načrtovanih dejavnosti na predavanje priznane strokovnjakinje s področja biodinamičnega kmetovanja g. Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec, ki bo 14. 3. 2013 ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na predavanju bomo spoznali temeljne značilnosti biodinamike, prve in do danes v svetu najodličnejše ekološke metode pridelovanja zdrave hrane. Kotizacija za predavanje znaša 5 evrov in jo je mogoče plačati v gotovini pred predavanjem. Vse, ki vas predavanje zanima, prosimo za predhodne prijave na: drustvo.blagajana@kabelnet.net ali 041/843 000. Vljudno vabljeni! Lišparija za vse okuse Še pred koncem leta se je v prijetnem ambientu Opekarski 16 (v prostorih zraven podjetja Apis) odprl nov salon, imenovan Lišparija, ki združuje frizerske in kozmetične storitve . Kot sta povedali njegovi lastnici Anja Jerina in Alenka Govekar, je za njima že več letna pot samostojnih podjetnic, zato imata dovolj izkušenj, da ponujata optimalne storitve. Čeravno vsaka vodi svoj del storitev, Anja frizerske, Alenka pa kozmetične, se njuni dejavnosti ne samo prostorsko prepletata, marveč tudi praktično, kajti stranka lahko pri njima opravi celoten tretma: od nege lasišč in oblikovanja frizur do nege telesa. »Se več, ponujamo tudi fotografa, cvetličarja ali na primer šiviljo, da lahko stranka pri nas resnično opravi vse tisto, za kar bi sicer potrebovala obiskati več lokacij. Zato se za nas velikokrat odločajo neveste, maturanti, birmanci in podobno,« pravi Anja, ki vihti škarje kot samostojna podjetnica že sedmo leto. »Večkrat pripravimo tudi tematske večere nege in razvajanja, ko na primer pride dekliška skupina in opravijo pri nas vse: od lišpanja do masaže. Na ta način lahko Lišparijo razumemo tudi kot vstopno točko za zabavo.« V frizerskem salonu ponujajo modno striženje in različne tehnike barvanja las, zdravljenje lasišča. V sosednjem kozmetičnem salonu pa Alenka ponuja manikuro, pedikuro, depilacijo, podaljševanje nohtov, geliranje, nego obraza, masažo, limfno drenažo, anticelulitne tretmaje, make-up, svetovanje za liče-nje... Sicer med strankami prevladuje nežnejši spol, a za kljuke njunih vrat vedno pogosteje primejo tudi moški. Dekleti pravita, da se nenehno izobražujeta, kajti strankam želita ponuditi kar je najboljše na trgu in slediti modnim trendom. Verjetno tudi zato ne občutita krize, ki nekatere druge tako zelo pesti. Gašper Tominc Sejem Vse za vrt in dom v soboto, 20. aprila 2013 Pridelovalci biohrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in drugih, času primernih izdelkov, prisrčno vabljeni, da se udeležite našega sejma v soboto, 20. aprila 2013. Svoje izdelke lahko prodajate ali pa pripravite samo promocijsko predstavitev. Sejem bo na Sodnijskem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 13,00 evrov Najem stojnice: 6 evrov Obratovalni čas sejma: od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem. Pričakujemo, da boste svoje izdelke na tem sejmu ponudili po proizvodnih cenah. Pristojbine boste plačali pooblaščeni osebi na sejmu. Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma VSE ZA VRT IN DOM bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, da bi se izognili morebitnim neljubim zapletom s strani inšpekcijskih služb. Prijave pošljite na naš naslov do 10. 4. 2013! Prijava Vse za vrt in dom 20. aprila 2013 Imeinpriimek:........................................................................................................................................................................... Naslov:......................................................................................................................................................................................................... Ponudba;.......... Želim stojnico (obkrožite): DA NE Kontaktnaoseba;............................................................................. Telefon:........... Prijavo lahko pošljete tudi prek elektronske pošte na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net TD Blagajana, tel.: 01/ 7551 341. Kdaj se skupaj objeti veselimo? Razmišljala sem, o čem naj tokrat pišem v svoji kolumni, da bo aktualno in predvsem pozitivno, kajti že tako je okoli nas preveč s... Vse skupaj je že kar morbidno. Kaj je torej tisto, kar nas danes Slovence veseli, drži pokonci, v čem smo si vsi enotni, v čem smo združeni? Jasno! Slovenski športniki! Praktično od samega začetka leta 2013 nas naši športniki razveseljujejo z vrhunskimi uspehi, ki se lahko kosajo z veliko večjimi državami, kot je Slovenija. Kolikokrat smo letos na največjih tekmovanjih že slišali našo zadnje čase tako zelo opevano Prešernovo Zdravljico? Tina Maze, slovenski smučarski skakalci, slovenska hokejska reprezentanca, slovenska rokometna reprezentanca, Jakov Fak ... Uf, toliko uspehov! Upam, da nisem kakšnega izpustila, kot se je to pred kratkim zgodilo predsedniku vlade, ki je pretekli vikend, ko so bili vsi našteti tako uspešni, čestital prav vsem, samo slednjemu ne ... Ne vem, skoraj ne verjamem, da je »ups, pozabil«. Mogoče se mu samo ni zdel še dovolj »Slovenec«, glede na to, da je šele pred kratkim prevzel slovensko državljanstvo. Mimogrede, v tem času je nanizal že kar nekaj zmag in visokih uvrstitev za Slovenijo! Ali je res torej samo šport tisti, ki nas Slovence lahko združuje , da se skupaj objeti veselimo? (Želim si, da bi bili tako združeni vsi »mi, Slovenci«, tudi v politiki. Ja, vem, še vedno sem naivna ... ) Ko smo že pri športu in športnikih, moram izraziti veliko zadovoljstvo in ponos, ki sem ju občutila, ko sem na nedavni vrhniški prireditvi za NAJ športnika leta ugotavljala, koliko imamo/imate na Vrhniki odličnih mladih in perspektivnih uspešnih športnikov, in to iz cele vrste različnih športnih panog. Upam, da se mladi športniki zavedajo, da šport niso samo treniranje, tekmovanja in zmage. Šport je mnogo več! Da ti disciplino, red, samozavest, delavnost, vztrajnost in tudi spoštovanje. Prav slednjega se mi zdi, da manjka v naši družbi. Spoštovanja do drugačnih, do drugače mislečih. Kakorkoli, šele februar je in prepričana sem, da nas čakajo še nove zmage, upam samo, da ne le na športnem parketu. Vaša poslanka Alenka Bikar 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ce se ozremo nazaj Letos mineva 40 let odkar obstaja in deluje Društvo zdravljenih alkoholikov iz Vrhnike. Vsi sedanji člani smo ponosni, da smo ob tem jubileju na pravi poti, na kateri so bili tudi vsi naši predhodniki, ki so uspeli zadržati treznost. Osnovo in vodilo vzdrževanja abstinence, pa v našem društvu vidimo v tem, da je potreba in da se vztrajno držimo načela,o konzumiranju alkohola, prvo razčisti v svoji glavi in če ti ob tem stoji tvoja družina, društvo, ter če upoštevaš nasvete terapevtke, kakor tudi članov društva, ki so to kalvarijo alkohola že preživeli, imaš možnost, da vzdržiš na poti treznosti. Seveda pa to tudi vsem ne uspeva, pa se »spotaknejo«in zopet morajo na zdravljenje. Zato si v društvu prizadevamo, da bi takšnih spodrsljajev bilo čim manj. Abstinenco vzdržujemo z druženjem, pogovorom in z raznimi predavanji. Z letnim načrtom dela, ki ga predlaga izvršni odbor, sprejmejo ga pa vsi člani društva na sestanku, organiziramo delo v cilju statuta društva. Za tako visok jubilej društva,vsekakor gre tudi zahvala Občini Vrhnika, ki nas materialno podpira na naši poti, kakor tudi osnovni šoli Ivan Cankar, ki nam omogoča druženja v svojih prostorih in navsezadnje seveda družinskim članom,ki nas spremljajo, da bi živeli dostojno življenje treznega človeka. Vsak začetek vključitve v društvo je težak: nerodno ti je, sram NAŠ ČASOPIS Izlet v Crno Goro - 2012 te je, ne, ni potrebno. Led se prebije takrat, ko pogledaš na internet, pokličeš predsednika društva ali pa gospo terapevtko in tako vzpostaviš stik z društvom. Vse načrtovane aktivnosti, ki smo si jih zadali, smo tudi v celoti uresničili in izvedli. Na tem mestu bi tudi našteli nekatere od njih: v letu 2012 smo izvedli pohode: Sveti Jakob nad Katarino, pohod Vrh Treh Kraljev, pohod na sveti Urh, v Radencih smo se udeležila pohoda, na dvodnevnem terapevtskem vikendu, ki smo ga imeli v Smrečju, smo izvedli dva pohoda v mesecu juniju, pohod in ogled jame na Planinskem polju, pohod na Slivnico, pohod Log-Dragomer (Ferjanka) in novo letno potepanje po okrašeni Ljubljani. Ogledali smo si tudi vojaški muzej v Pivki. Udeležili smo se letnih skupščin sosednjih klubov ali društev v Logatcu, Postojni, Ilirski Bistrici, Tolminu, Cerknici ter srečanju vseh klubov in društev, katerega so organizirala društva iz Ajdovščine in Vipave. Mi smo v mesecu februarju organizirali letno skupščino, na katero smo povabili vse predstavnike društev in klubov z Notranjsko-Primorske regije. Organizirali smo tudi dva celodnevna druženja v Radencih in Mali Nedelji, kjer smo veselo čofotali v vodi in se pogovarjali o našem sedanjem življenju. Izvedli smo tudi načrtovano nabiranje gob, lahko povemo, da jih je bilo kar dosti. Preko celega leta smo organizirali in izvedli devet predavanj s tematiko alkohol, odnosi v družini, spopadanje in reševanje problemov alkohola, vse v cilju izboljšave življenja in vrnitve v normalne družinske in delovne odnose. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo v Črnučah z naslovom »Krivica boli«.Na vseh pohodih smo si ogledali tudi znamenitosti krajev in muzejev. Skupaj z klubom iz Cerknice smo organizirali tridnevni izlet po Črni Gori. Na vseh teh druženjih je bilo prisotnih večina članov društva in trudili se bomo še v bodoče da z to dejavnostjo vzdržujemo abstinenco in bežimo od recidivov. Zoran Matic 7 Tudi osnovnošolci so obeležili dan kulture Vrhnika, 6. februar - V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu so učenci Cankarjeve osnovne šole obeleževali kulturni praznik, in to kar dvakrat. Zgodaj dopoldne so na svoj račun prišli najmlajši, uro kasneje pa še njihovi starejši sovrstniki. Progam so pripravili kar sami, in sicer so se poigravali z rimami, petjem in plesom, (gt) Decembrski utrinki iz Župnijskega vrtca Vrhnika "Poslušajte vsi ljudje, sveti Jožef v mesto gre ..." je skozi ves december odmevalo po našem vrtcu. Prav vsi otroci in vzgojiteljice smo nestrpno pričakovali najlepše praznike v letu. Na Božič in novo leto smo se skrbno pripravljali po naših najboljših močeh - izdelovali smo voščilnice, jaslice, novoletne okraske, prebirali adventne zgodbe, reševali adventne naloge, prižigali svečke na ad-ventnem venčku, nudili zatočišče Mariji Ro-marici in še marsikaj. Po hodnikih je prijetno dišalo po domačih piškotih, ki so nastajali pod prsti malih ročic. Receptov seveda ne izdamo! Prostori vrtca niso le lepo dišali, temveč bili tudi prijetno videti. Za to so letos poskrbeli kar starši. Na delavnicah so izdelali čudovite okraske in z njimi pričarali čarobnost hodnikov in igralnic. Hvala vsem staršem, ki ste nam pripravili to lepo presenečenje. Še eno presenečenje nas je pričakalo po obisku svetega Miklavža. V vsaki igralnici so nas namreč čakala darila, nove igrače! Tako smo jih bili veseli, da smo se pozabili celo bati parkljev. Kljub obilici igrač in decembrskih dobrot nismo pozabili na druge ljudi. V adventni akciji smo s pomočjo staršev zbirali hrano, denarna sredstva in šolske pripomočke za pomoči potrebni vrhniški družini. Otroci so zraven priložili še marsikatero svojo igračo. "Za tiste, ki jim jih starši ne morejo kupiti," so dejali. Veliko darov se je nabralo in potovali so v prave roke. Hvala vsem za sodelovanje. Otroci in vzgojiteljice smo naš vrtec polepšali z jaslicami, ki smo jih izdelali iz najrazličnejših materialov. V vsaki igralnici so zasedle častno mesto, skupne jaslice v avli vrtca in na igrišču pa so obiskovalce ter mimoidoče spominjale, da se Božič neizogibno približuje. Tik pred prazniki je jaslice blagoslovil dekan g. Blaž. Otroci in vzgojiteljice DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Skladno z 22. členom Statuta društva invalidov Vrhnika sklicujem 30. redni zbor članov Društva invalidov Vrhnika v soboto, 16. marca 2013, ob 16. uri v Gostišču BAJC, Sinja Gorica, Vrhnika. Po končanem uradnem delu zbora članov bo zabava s plesom. Gradivo za zbor članov je dostopno na sedežu Društva invalidov Vrhnika, Poštna 7 b, v času uradnih ur. Prijave v društveni pisarni: ponedeljek od 8. do 12. ure in sreda od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Predsednik: Ciril Podbregar Skrb za ptice V skupini Miške enote Žabica, vrtec Vrhnika, z otroki vsak dan poskrbimo za ptice, ki se zadržujejo v bližini vrtca. V ptičjo hišico na igrišču pred našo sobo natrosimo semena. Ptice, ki se prihajajo gostit, so sinice, vrabci pa tudi srake. Te pobirajo semena po tleh, saj so za v hiško prevelike. V skupini smo izpeljali tematski sklop o pticah, otroci pa so prek pogovorov ob enciklopedijah in lastnih doživetij začutili skrb za ptice, predvsem v sneženih dneh. Izdelovali smo ptičje hišice iz odpadne plastične in papirnate embalaže, po opazovanju ptic v hišici smo risali z ogljem, izdelovali papirnate ptičke, se naučili pesmico o vrab-čku ter pripravili ptičje pogače, ki smo jih odnesli na Storžev grič. Skupaj s starši pa smo poskrbeli tudi za ptice, ki »stanujejo« na Trojici. Polona U. Jerebic s NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. februar 2013 Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci, z veseljem ugotavljamo, da ste zelo vestni pri plačevanju članarine, saj vas je že več kot 600 poravnalo svoje obveznosti do društva. Sicer pa smo prosili, da članarino poravnate do konca marca. V društvu že potekajo različne dejavnosti po programu za leto 2013. Tako je komisija za zdravstveno dejavnost pripravila strokovno predavanje z naslovom Uporabni nasveti za izboljšanje kvalitete življenja oseb z demenco - njihovih svojcev in negoval-cev. Predavala je Urška Telban, organizatorka socialne mreže. Tema je bila privlačna, kar je potrdil zelo dober obisk. Prijetno vzdušje je bilo tudi na prireditvi v počastitev kulturnega praznika; komisija za kulturno dejavnost je pripravila recital Pesmi štirih, te pa so recitirali Darinka, Nežka, Pavli, Tone, Barbara, Srečko, Joža, Zalka in Milena. Marta je ob spremljavi Smi-ljanove harmonike dogajanje prijetno popestrila s pesmijo Pojdi. Zelo domiselni so bili tudi instrumentalni uvodi, ki jih je Smiljan na harmoniki izvajal pred vsako recitacijo. Številni poslušalci so nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. Zaradi velikega zanimanja za pohode ustanavljamo novo po-hodniško skupino, ki naj bi šla na prvi pohod že drugi torek v aprilu. Še prej bo ustanovni sestanek v društvenih prostorih, zato vse, ki vas pohodništvo zanima, vabimo, da se prijavite v društveni pisarni. Z vodstvom fitnes centra BJ Fit, Pod Hruševco (poslovna stavba Blagomix), smo se uspešno dogovorili o dopoldanskih popustih za naše člane - mesečna vstopnica stane 29 evrov. Ponujajo tudi pomoč fizioterapevta, ki bo predlagal načrt vadbe za boljšo kakovost življenja. Več informacj dobite v društveni pisarni. Pripravljamo pa že dve naslednji kulturni prireditvi, in sicer 5. marca, za marčevske praznike, in 9. aprila v Mali dvorani Cankarjevega doma (Slovenska ljudska pesem vabi k petju), ko bo naša gostja gospa Dušica Kunaver. Napovedujemo torej: - kulturno prireditev v počastitev marčevskih praznikov, 5. marca v društvenih prostorih, - zbor članov društva 15. marca, - kopalni izlet 18. marca, - meddruštveni turnir v pikadu 30. marca, - v marcu tudi počastitev petletnice delovanja pohodniške skupine Vandrovke, - izlet na Kras 4. aprila, prireditev na temo slovenske ljudske pesmi 9. aprila, 15. aprila kopalni izlet in 18. aprila družabno srečanje. Dejavnosti, ki trajajo vse leto, pa potekajo po urniku. Če imate kakšne želje ali ideje, pridite v naše prostore - prisluhnili vam bomo, in če bomo ocenili, da lahko zamisli uresničimo, se bomo za to tudi potrudili. Za Upravni odbor: Elica Brelih Pohod Sončkov po Vertovčevih poteh Na prvi termin v februarju smo se Sončki odpravili na pohod po Vertovčevih poteh nad Vipavsko dolino. Zapeljali smo se do zaselka Dolenje, kjer se je začel kolovoz, ki nas je mimo nahajališča fosilov iz eocena pripeljal do cerkvice sv. Marjete. Tam se je odprl pogled na Ajdovščino in pobočja Čavna pod temno sivimi oblaki. Prvi postanek smo imeli na Planini v zaselku Brith, kjer nas je vodja seznanila s cerkvijo sv. Kacijana iz leta 1631 in stavbo, v kateri so leta od 1750 do 1782 prebivali menihi kartuzijani iz Bistre pri Vrhniki. V okolici je veliko vinogradov, pridelujejo dobra vina, lokalno najbolj znano je pinela. Na Planini je od junija 1809 do aprila 1813 služboval Matija Vertovec, ki je domačine učil vinogradništva, vinarstva in kletarstva. Poučeval je tudi otroke in odpravljal nepismenost odraslih. Pot smo nadaljevali skozi zaselek Marci in se povzpeli na Ostri vrh (422 m), od koder smo imeli razgled na vasi Gabrje, Šmarje, Sončki med vinogradi na pohodu po Vertovčevih poteh (foto Tatjana Rodošek) Štjak in obronke Krasa. Z Ostrega vrha smo se spustili nazaj na preval Trešnik in nadaljevali pot do Potoka. V bližini so Jakulini, rojstni kraj Matije Vertovca, duhovnika, poljudnoznanstvenega pisca in učitelja vipavskih vinogradnikov. V starem delu vasi Šmarje je farna cerkev sv. Marije iz leta 1620. Na vaškem trgu pod cerkvijo je spominsko obeležje Matiji Ver-tovcu, ki so ga vaščani postavili svojemu rojaku v zahvalo ob 150-letnici njegove smrti. Pot smo nadaljevali do vasi Vrtovče in naprej v Tevče, od koder smo opazovali zamegljeno Trnovsko planoto. Med Tevčami in sosednjimi Uštini je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Goriško-Gradiščansko, kar dokazuje mejni kamen iz leta 1801 ob poti. Tevče so poznane po kostanju in vinu. Nazadnje smo prispeli do zaselka Uhanje ob reki Vipavi in pri tabli nam je vodja skupine povedala zgodbo. Pred dobrimi 4000 leti so Argonavti z ladjo Argo potovali iz Grčije do Črnega morja in se nato po Donavi, Savi, Ljubljanici in Vipavi vračali v domovino. Prav na Uhanjah so doživeli najhujšo preizkušnjo, saj so jim domačini na reki Vipavi pripravili zasedo, iz katere so se komaj rešili. Pot nas je vodila še čez most preko Vipave in skozi vipavsko vasico Ustje, pod katero nas je pri mogočnem hrastu čakal avtobus. Prehodili smo 16 km; pot je bila zelo lepa in nič kaj naporna. Odpeljali smo se do Ajdovščine, se tam ustavili na kavi ter se dobre volje, ker smo dan preživeli v dobro družbi ter videli mnogo zanimivosti, vračali v dežju proti domu. Zapisala: Lidija in Milan Drašler Recital pesmi štirih Komisija za kulturno dejavnost pod vodstvom Stanke Grbec je letos pripravila zanimiv kulturni program v počastitev kulturnega praznika, 8. februarja. Prijatelji lepe slovenske besede smo se zbrali v prostorih DU upokojencev Vrhnika in prisluhnili nastopajočim. Recital je obsegal pesmi štirih priznanih slovenskih pesnikov, in sicer pesmi Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Janeza Menarta. Kajetan Kovič je slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, rodil se je leta 1931 v Mariboru. Uvrščamo ga v obdobje slovenske književnosti po drugi svetovni vojni. Tone Pavček je slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Rodil se je leta 1928 pri Mirni Peči, umrl pa leta 2011. Napisal je precej pesniških zbirk za otroke, slikanice, zbirke za odrasle in še bi lahko naštevali. Janez Menart, slovenski pesnik in prevajalec, se je rodil leta 1929, umrl pa leta 2004. Napisal je veliko pesniških zbirk in antologije. Ciril Zlobec je slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik, rodil se je leta 1925 v Ponikvah. Znan je predvsem kot pesnik, ki piše čustvene pesmi. Prve pesmi je objavil že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko PESMI ŠTIRIH. Zbirka Pesmi štirih je kar precej zahtevna zbirka, ampak naši Februarja 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Adolf Malavašič, Sivkina ul., Vrhnika (1910) Jožefa Osredkar, Dom upokojencev Vrhnika (1914) Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Valentin Bradeško, Sternenova c., Verd, Vrhnika (1923) Ana Škoda, Voljčeva c., Vrhnika (1928) Julka Petrovčič, Ob potoku, Vrhnika (1928) Marko Bizjak, Verd, Vrhnika (1928) Vera Serini, Cesta na polju, Vrhnika (1928) Zvonko Čukljek, Sivkina ul., Vrhnika (1928) Julijana Pirc, Mizni dol, Vrhnika (1933) Zalka Mihevc, Na Klisu, Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. člani, ki so recitirali te pesmi, so se kar dobro pripravili. Marsikdo od nas jih prvikrat slišal. Pesmi Kajetana Koviča so recitirale: Darinka, Nežka in Pavli. Poslušalci so jih lepo sprejeli. Drugi sklop je bil namenjen pesmim Toneta Pavčka. Vsi vemo, da jih radi poslušamo, saj je veliko pisal za preprostega človeka, predvsem pa za otroke. Recitirali so jih Bari, Srečko, Tone in Nežka. Zelo so se potrudili in beseda je lepo stekla. Nagrajeni so bili z lepim aplavzom. Da so se naši nastopajoči malo oddahnili, je Marta zapela čudovito pesem Pojdi, spremljal pa jo je Smiljan s svojo harmoniko. To pesem sem slišala drugič in mi je zelo všeč, saj jo zna Marta zelo lepo interpretirati. Smiljan je pred vsako recitacijo zaigral nekaj taktov kot vsebinski uvod v naslednjo recitacijo. Harmonika je zelo popestrila celotni recital in lahko rečem, da je bila duša večera. Menartove pesmi so predstavili: Srečko, Jože in Zalka. Zelo lepa izvedba. V zadnjem delu so bile na vrsti še pesmi Cirila Zlobca, ki so jih interpretirali: Milena, Jože, Zalka in Bari. Beseda je lepo stekla, prijetno za ušesa in dušo. Doživeli smo zelo prijeten kulturni večer. Želimo si še kaj takega in poslušalci so bili navdušeni nad nastopajočimi in programom. Čestitke in hvala in za lep večer. Dan, ki se je iztekal, je bil malo drugačen, kulturno obarvan. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Pohod Zimzelenčkov po stezah graničarjev Zimzelenčki smo se peti torek v j anuarju odpravili na Primorsko, in sicer na Miljske hribe na polotoku med Miljskim in Koprskim zalivom. Podali smo se na pot po stezah graničarjev in skozi kamnolome Miljskih hribov. Pridružil se nam je Franc Malečkar, ki je pot načrtoval in o njej napisal vodnik. Z vodnico Sonjo nas je spremljal na pohodu in pojasnjeval lokalne zanimivosti. Za varnost je skrbel še vodnik Milan, za dobro voljo pa se je trudilo vseh 34 pohodnikov. Pot smo začeli pri mejnem prehodu na Škofijah. Mimo ostankov železniške proge Porečanka smo se po makadamski poti odpravili proti kamnolomu, katerega posebnost so več kot meter debeli bloki iz peščenjaka. Prečkali smo blatno cesto, ki vodi v kamnolom, in prišli na nekdanjo graničarsko stezo, po kateri smo se povzpeli na najvišjo točko Miljskega polotoka -244 metrov visoki Kaštelir z ostanki prazgodovinskega gradišča. Med hojo ob meji smo si ogledali še oljčni nasad, vaško špino, vodovodno pipo iz časov po 2. svetovni vojni in ruševine vaške pralnice iz istega časa. V območju, imenovanem Cave, smo videli več opuščenih in z gozdom poraščenih kamnolomov peščenjaka. V Šuštarjevem kamnolomu so domačini kopali kamnite klade vse do ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954. Na kolovoznih poteh smo videli tudi ostanke kolesnic volovskih vpreg, ki so do pristanišča v Mljah vlekle nalomljeno kamenje. Zimzelenčki se tudi blata ne ustrašijo. Ogledali smo si šališ, tlakovan strm kolovoz, ki je narejen iz pokonci postavljenih tanjših plasti peščenjaka. Posebno doživetje je bil vzpon po strugi hudournika Pišolon, po katerem je tekla voda. Dno struge sestavljajo vodoravno položene plošče peščenjaka, ki so na nekem mestu ustvarile dva metra visok slap. Tega smo vsi varno prečili. Nadaljevali smo pot in si v Kolombanu pri stari murvi privoščili krajši postanek. Kmalu nas je tabla ob poti opozorila, da smo prišli do Resslovega gaja. To je gozd z urejenimi učnimi potmi in oznakami osnovnih avtohtonih drevesnih vrst. Poimenovan je po izumitelju ladijskega vijaka in gozdarju, ki je izdelal načrte za pogozditev Istre. Do mejnega prehoda Lazaret smo se spustili skozi oljčnike in vinograde. Ob morju smo si v travi in vodi očistili blato s čevljev ter se naužili malo sonca in morske klime. Izlet smo zaključili s krajšim postankom v Ankaranu ter prijetno vožnjo z avtobusom proti Vrhniki. Izlet nam bo ostal v spominu kot eden najbolj blatnih, a zato nič manj prijetnih. Zapisala: Jerneja, Fotografija: Joža Miklavčič 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010), 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997), 6. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 8/1999, Naš časopis št. 278/01, 287/02 in 295/03) in 20.člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/1999, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 16. redni seji dne 14. 2. 2013 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednji podkategoriji: - zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), - mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v Občini Vrhnika in ceste med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah, - ceste v naseljih Občine Vrhnika z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. Lokalne ceste (LC) so: 4. člen med naselji znotraj občine in med naselji v občini in naselji v drugih občinah Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 067040 067041 C R2 407 PIL-ŠENTJOŠT-SMREČJE C 468030 317 338 Horjul, 4.815 D-PG V 2. 067140 067141 C 407 VRZDENEC-ŽAŽAR-LIGOJNA C 407 1.011 4.626 Horjul V 3. 100180 100181 C 407 S.DOL-LAVROVEC-SMREČJE C 468030 1.334 1.351 Gv-P, 2.826 D-PG V 4. 226060 226061 C 408 LOGATEC-ZAPLANA C 468010 378 1.884 Logatec V 5. 226110 226111 C 408 ROVTE-MIZENDOL O 966151 1.601 6.112 Logatec V 6. 226110 226112 O 226111 MIZENDOL-PODČELO C 407 6.905 V 7. 226120 226121 C 226130 ROVTE-PODLIPA C 468030 306 5.321 Logatec V 8. 226130 226131 C 226140 ROVTE-SMREČJE C 468030 1.019 3.866 Logatec V 9. 227110 227111 C 409 LOGATEC-ŠTAM.MOST-HRIB C 409 5.109 2.970 Logatec V 10. 468010 468011 C 409 CESARSKI VRH-ZAPLANA C 966020 2.115 V 11. 468010 468012 O 468022 JERINOV GRIČ-CESTE C 408 1.189 1.711 Logatec V 12. 468020 468021 C 409 STRMICA-ZAPLANA C 468010 2.156 V 13. 468020 468022 O 468011 ZAPLANA-LOGAR C 226110 4.706 V 14. 468030 468031 C 407 SMREČJE-ŽIRI C 408 12.746 2.680 Logatec, 6.093 Žiri V 15. 468040 468041 C 642 VERD-POKOJIŠČE C 468050 11.784 V 16. 468040 468042 C 468050 POKOJIŠČE-BEGUNJE C 041090 1.783 10.368 Cerknica V 17. 468050 468051 C 468040 POKOJIŠČE-BOROVNICA C 016010 349 3.465 Borovnica V 18. 468060 468061 C R2 409 SINJA GORICA-BEVKE I Z rondo 570 V 19. 468060 468062 C 468070 BEVKE-LOG C 409 2.102 757 Log-Dragomer V 20. 468060 468063 O 468061 SINJA GORICA-BEVKE II C 468070 4.586 V 21. 468070 468071 C 468060 BEVKE-DRENOV GRIČ C 409 2.546 V 22. 468070 468072 C 409 DRENOV GRIČ-ZAKLANEC C 067020 2.397 1.800 Horjul V 23. 468090 468091 C 409 SINJA GORICA-LIGOJNA C 407 2.103 V Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Vrhnika znaša 69.112 m ( 69,112 km). 5. člen Lokalne ceste v Občini Vrhnika razvrščene v podkategorije, so: - zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ): Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 466010 466011 C 466020 NOTRANJSKA O 966382 758 V 2. 466010 466012 O 966382 POVEZAVA GABRČE C 466500 111 V 3. 466010 466013 C 466500 LUKAN C 409 749 V 4. 466020 466021 C 409 CESTA 6.MAJA C 466030 391 V 5. 466020 466022 C 466030 IDRIJSKA CESTA C 466010 575 V 6. 466020 466023 C 466010 BETAJNOVA CESTA O 966361 735 V 7. 466030 466031 C 407 STARA CESTA C 466020 624 V 8. 466030 466032 C 466020 VOLJČEVA CESTA C 409 595 V 9. 466040 466041 C 409 LOŠCA DEL C 466710 277 V 10. 466040 466042 C 466710 POT V MOČILNIK DEL C 466700 408 V 11. 466040 466043 C 466700 V MOČILNIK C 409 1.050 V 12. 466050 466051 C 409 DELAVSKO NASELJE C 407 302 V 13. 466060 466061 C 407 MALČI-STARA VRHNIKA O 966342 759 V 14. 466060 466062 O 966341 STARA VRHNIKA-PODČELO C 226110 1.083 V 15. 466070 466071 C 409 KOLODVORSKA C 407 900 V 16. 466080 466081 C 642 JAGROVA C 466850 175 V 17. 466080 466082 C 466850 CESTA KRIMSKEGA ODREDA C 642 464 V 18. 466090 466091 C 409 POT NA TOJNICE C 468060 1.377 V Skupna dolžina zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest (LZ) v Občini Vrhnika znaša 11.333 m ( 11,333 km). - mestne ali krajevne ceste (s skrajšano oznako LK): Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 466500 466501 C 409 GABRČE C 466010 690 V 2. 466500 466502 C 466010 POVEZAVA GABRČE C 409 C 409 65 V 3. 466510 466511 C 227110 GRILCEV GRIČ Z HŠ 16 276 V 4. 466530 466531 C 409 RASKOVEC C 227110 734 V 5. 466530 466532 O 466531 PAVKARJEVA POT Z HŠ 35a 508 V 6. 466530 466533 O 466532 PEKARSKO NASELJE Z HŠ 18 142 V 7. 466540 466541 C 466020 BETAJNOVA C 466540 563 V 8. 466540 466542 C 466020 BETAJNOVA Z HŠ 12 166 V 9. 466550 466551 C 466020 PRI LIPI C 466560 137 V 10. 466550 466552 C 466560 DOBOVIČNIKOVA O 466559 794 V 11. 466550 466553 O 466552 DOBOVIČNIKOVA Z HŠ 96 307 V 12. 466550 466554 O 466553 DOBOVIČNIKOVA Z HŠ 88 21 V 13. 466550 466555 O 466553 DOBOVIČNIKOVA Z HŠ 78 85 V 14. 466550 466556 O 466552 TIČNICA O 966442 275 V 15. 466550 466557 O 466552 DOBOVIČNIKOVA Z HŠ 40 78 V 16. 466550 466558 O 466552 PRISOJNA POT C 466020 149 V 17. 466550 466559 O 466552 POT K STUDENCU C 466020 145 V 18. 466560 466561 O 466552 OB POTOKU O 466551 244 V 19. 466560 466562 O 466561 OB BELI Z HŠ 5 81 V 20. 466560 466563 O 466551 VAS TRIKOTNIK O 466551 75 V 21. 466570 466571 C 466020 K ŽITU Z HŠ 27 176 V 22. 466580 466581 C 466020 MED VRTOVI Z HŠ 8 106 V 23. 466590 466591 C 466020 KOLESARSKA POT Z HŠ 8 106 V 24. 466600 466601 C 466020 KURIRSKA POT C 466030 325 V 25. 466610 466611 C 466020 IDRIJSKA MIMO KLAVNICE Z HŠ 9 75 V 26. 466620 466621 C 466020 VAS Z HŠ 41 453 V 27. 466620 466622 O 466621 POVEZ.ST.CESTA MIMO OBL C 466030 90 V 28. 466630 466631 C 466030 PETKOVŠKOVA CESTA O 466621 298 V 29. 466630 466632 O 466631 POVEZA.PETK.STARA CESTA C 466030 47 V 30. 466640 466641 C 466030 CESTA GRADENJ O 966474 221 V 31. 466650 466651 C 466020 NA KLISU C 466030 212 V 32. 466650 466652 O 466651 NA KLISU O 966475 117 V 33. 466660 466661 C 466030 HRIB C 409 212 V 34. 466670 466671 C 409 GRADIŠČE C 466030 327 V 35. 466670 466672 O 466671 POT NA POKOPALIŠČE Z HŠ 11 78 V 36. 466680 466681 C 466020 NA ZELENICI Z HŠ 3c 107 V 37. 466690 466691 C 466020 KROŽNA POT Z DROGA 132 V 38. 466700 466701 C 466040 POT V MOČILNIK DEL MIRK C 966550 620 V 39. 466710 466711 C 466040 LOŠCA DEL C 409 736 V 40. 466710 466712 C 466040 MRAKOVA C 466710 258 V 41. 466710 466713 O 466711 SUŠNIKOVA Z HŠ 27 176 V 42. 466710 466714 C 466040 LOŠCA Z HŠ 12 87 V 43. 466710 466715 C 466040 USNJARSKA C 466710 193 V 44. 466710 466716 C 466040 LOŠCA Z HŠ 17 46 V 45. 466710 466717 C 466040 LOŠCA Z HŠ 21 46 V 46. 466710 466718 C 466710 PREČNA POT C 466710 156 V 47. 466720 466721 C 466040 KOPALIŠKA C 466040 322 V 48. 466720 466722 O 466721 OB LJUBLJANICI Z HŠ 22 122 V 49. 466720 466723 O 466721 RIBIŠKA POT Z HŠ 12 104 V 50. 466720 466724 O 466721 OB IGRIŠČU Z HŠ 9 118 V 51. 466730 466731 C 409 POŠTNA ULICA C 466030 215 V 52. 466730 466732 O 466731 KRPANOVA C 466030 137 V 53. 466730 466733 O 466731 POVEZAVA NA CESTO 6.MAJ C 466020 95 V 54. 466730 466734 O 466732 KM OKRAJŠEK Z HŠ 8 37 V 55. 466740 466741 C 466030 POT NA TROJICO C 466770 316 V 56. 466740 466742 O 466741 POT NA TROJICO Z HŠ 21 75 V 57. 466750 466751 C 466030 ČUŽA Z HŠ 15 122 V 58. 466750 466752 O 466751 ČUŽA Z HŠ 12 55 V 59. 466760 466761 O 466031 POVEZAVA MIMO MLEČNE C 409 67 V 60. 466770 466771 C 466030 NA KLANCU Z HŠ 27 425 V 61. 466780 466781 C 409 JELOVŠKOVA CESTA I C 466050 166 V 62. 466780 466782 C 466050 JELOVŠKOVA CESTA II C 407 145 V 63. 466790 466791 C 466050 PARTIZANSKI TABOR C 407 154 V 64. 466800 466801 C 407 POT NA KOŠACE Z HŠ 9 743 V 65. 466800 466802 C 407 POVEZOVAL. C. NA KOŠACE C 466800 188 V 66. 466810 466811 C 466050 DELAVSKO NASELJE I Z HŠ 14 57 V 67. 466810 466812 C 466050 DELAVSKO NASELJE II Z HŠ 25 97 V 68. 466810 466813 C 407 NA LIVADI Z HŠ 11 134 V 69. 466820 466821 C 407 OB IZVIRU Z HŠ 14 174 V 70. 466820 466822 O 466821 TRAVNIŠKA ULICA Z HŠ 15 147 V 71. 466820 466823 O 466822 MIMO CELARCA Z HŠ 4 105 V 72. 466820 466824 O 466821 V ZATIŠJU Z HŠ 10 128 V 73. 466820 466825 C 407 ROBOVA CESTA Z HŠ 50 143 V 74. 466830 466831 C 642 CANKARJEVO NABREŽJE Z HŠ 15 238 V 75. 466840 466841 C 642 JANEZOVA CESTA O 466844 9 OO V 76. 466840 466842 O 466841 KOTNIKOVA CESTA Z HŠ 21 279 V 77. 466840 466843 O 466844 ČOLNARSKA CESTA Z HŠ 25 127 V 78. 466840 466844 O 466842 CESTA NA BARJU O 466841 172 V 79. 466840 466845 O 466841 KAČURJEVA CESTA C 466080 152 V 80. 466850 466851 C 466080 PIONIRSKA CESTA Z HŠ 10 108 V 81. 466860 466861 C 466080 LEDINA C 642 194 V 82. 466860 466862 C 466080 BRIGADIRSKA CESTA O 466861 232 V 83. 466860 466863 C 466080 CESTA NA POLJU O 466861 251 V 84. 466870 466871 C 409 OB PROGI Z HŠ 12 226 V 85. 466880 466881 C 409 SIVKINA ULICA Z HŠ 22 250 V 86. 466890 466891 C 409 MOŽINOVA ULICA Z HŠ 12 133 V 87. 466900 466901 C 409 OPEKARSKA CESTA I C 466090 191 V 88. 466900 466902 C 466090 OPEKARSKA CESTA II Z HŠ 37 138 V 89. 466900 466903 O 466901 OPEKARSKA IMPEKS Z HŠ 8 63 V 90. 466910 466911 C 409 KOLODVORSKA PRI VRTNARI C 466070 274 V 91. 466910 466912 O 466911 KOLODVORSKA VRTNARJA Z HŠ 14B 78 V 92. 466920 466921 C 409 MOKRICE TRAFO Z HŠ 14 175 V 93. 466920 466922 O 466921 MOKRICE PROTI HŠ 87 Z HŠ 87 41 V 94. 466920 466923 C 409 MOKRICE Z HŠ 15 116 V 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 95. 466930 466931 C 409 ROŽNA ULICA Z HŠ 12 133 V 96. 466930 466932 C 409 KUCLERJEVA ULICA Z HŠ 12 165 V 97. 466940 466941 C 409 CESTA V VRTNARIJO O 966789 8 V Skupna dolžina mestnih in krajevnih cest (LK) v Občini Vrhnika znaša 19.644 m ( 19,644 km). 6. člen avne poti (JP) v Občini Vrhnika, v naseljih občine in med naselji so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 567930 567931 O 067041 ŠENTJOŠT-SMREČJE O 468031 582 2.121 Dobrova-Polhov Gradec V 2. 726520 726521 O 100181 KOČA-ZG. LAVROVEC Z HŠ 6 300 340 D-PG, 198 Logatec V 3. 966010 966011 C 468010 K REZERVOARJU Z vodohr 909 V 4. 966020 966021 C 468010 POT K MIHOVC Z HŠ 26 174 V 5. 966030 966031 C 468020 POT K OMEJCU Z HŠ 37 191 V 6. 966040 966041 C 468010 POT K JEZERN O 726591 494 V 7. 966040 966042 O 966041 PREZID (HŠ 31) Z HŠ 31 130 V 8. 966040 966043 O 966041 POT K MAKU Z HŠ 46 236 V 9. 966050 966051 C 468020 POT NA LOŠC Z HŠ 42 196 V 10. 966060 966061 C 468020 POT V KORENOVO DOLINO Z HŠ 26 213 V 11. 966070 966071 C 468020 CESTA NA JELOVC Z HŠ 120 1.870 V 12. 966070 966072 O 966071 STRMCA (HŠ 13) Z HŠ 13 66 V 13. 966080 966081 C 468020 POT NA MARINČEV GRIČ Z HŠ 42 2.019 V 14. 966080 966082 O 966081 POT K COTK Z HŠ 21 70 V 15. 966080 966083 O 966081 POT K ONEGAVČK Z HŠ 47 308 V 16. 966080 966084 O 966081 POT K MAJERJU Z HŠ 12 617 V 17. 966090 966091 C 468020 CESTA NA PLANINO C 226110 2.968 V 18. 966090 966092 O 966091 PLANINA Z HŠ 154 685 V 19. 966100 966101 C 468020 MIMO POKOPALIŠČA Z HŠ 25 212 V 20. 966110 966111 C 468020 POT K TROVT Z HŠ 72 474 V 21. 966110 966112 O 966111 POT NA TRAVNI VRH Z HŠ 1.451 V 22. 966120 966121 C 468020 POT NA ULOVKO Z HŠ 125 223 V 23. 966130 966131 C 468020 POT V DOL Z HŠ 195 110 V 24. 966140 966141 C 226110 POT NA TRČKOV GRIČ O 966312 1.283 V 25. 966150 966151 C 226110 POT K BRENČIČU Z HŠ 95 1.327 V 26. 966150 966152 O 966151 POT K PRAPROTNIKU Z HŠ 45 238 V 27. 966150 966153 O 966151 POT K LAZENČANU-MIZNI DOL C 226110 432 V 28. 966150 966154 O 966153 PO DO KOŠENINE Z HŠ 117 99 V 29. 966160 966161 O 966151 POT NA BRINOVEC Z HŠ 167 734 V 30. 966160 966162 O 966161 POT K MOLETU Z HŠ 150 149 V 31. 966170 966171 C 226110 RASTOVKE Z RASTOV 355 V 32. 966190 966192 C 468030 POT H KOŽARJU Z HŠ 50 507 V 33. 966210 966211 C 468030 CESTA V SAMI JO Z HŠ 27 566 V 34. 966210 966212 O 966211 POT K BUČARJU Z HŠ 31a 85 V 35. 966210 966213 O 966211 POT K MALAVAŠIČ Z HŠ 29 340 V 36. 966220 966221 C 468030 POT V ZAKAJNC Z HŠ 25 328 V 37. 966230 966231 C 468030 CESTA V KAJNDOL C 407 2.502 289 D-PG, 2.085 Horjul V 38. 966230 966232 O 966231 POT V CELARJE Z HŠ 24 569 V 39. 966230 966233 O 966231 POT H ŽAŽAR O 067141 534 1.785 Horjul V 40. 966230 966234 O 966235 POT V JAZBO Z HŠ 19 168 V 41. 966230 966235 C 568130 PRAPROTNIK - HRASTJE Z HŠ 25 481 581 Horjul V 42. 966240 966241 C 468030 CESTA V ŠUŠTARJEV GRABE Z ŠUŠTAR 1.310 V 43. 966240 966242 O 966241 POT K VEHARJU Z VEHAR 764 V 44. 966250 966251 C 468030 CESTA K CERKVI Z HŠ 48 163 V 45. 966270 966271 C 468030 POT K OPEČNIKU Z HŠ 148 348 V 46. 966280 966281 C 468030 POT K BUKOVEC Z HŠ 13 200 V 47. 966290 966291 C 468030 POT K PAJSARJU Z HŠ 8 877 V 48. 966290 966292 O 966291 POT H GERBEC Z HŠ 12 237 V 49. 966300 966301 C 468030 POT K MRUC Z HŠ 3 846 V 50. 966300 966302 O 966301 POT H KOZJEK Z KOZJEK 161 V 51. 966310 966311 C 468030 CESTA V RAZORSKO DOLINO Z HŠ 6 1.193 V 52. 966310 966312 O 966311 CESTA NA KROŠLJEV GRIČ Z HŠ 36 2.706 V 53. 966320 966321 C 466060 PO VASI-V KORITA Z HŠ 161 1.164 V 54. 966320 966322 O 966321 POT PROTI ŠPIKLU C 466060 316 V 55. 966320 966323 O 966322 POT PROTI KURNU Z HŠ 76 339 V 56. 966320 966324 O 966321 H KAVČIČ Z HŠ 72 128 V 57. 966320 966325 O 966321 CESTA MIMO DOMA KS O 966321 277 V 58. 966320 966326 O 966325 POT PROTI TANKOVSKI Z HŠ 118 289 V 59. 966330 966331 O 466062 POT PROTI OSREDKARJU Z HŠ 105 118 V 60. 966340 966341 O 466061 POT PROTI PERILU C 407 902 V 61. 966340 966342 O 466061 POT NA HRIBE Z HŠ 35 233 V 62. 966340 966343 O 966342 POT PROTI SMOLNIKARJU Z HŠ 36 407 V 63. 966340 966344 O 966342 POT NA HRIBE (HŠ 33a) Z HŠ 33a 107 V 64. 966350 966351 O 466061 POT K MOLETU Z HŠ 143 18 21 V 65. 966350 966353 O 466061 POT K OGRIN Z HŠ 14 146 V 66. 966360 966361 C 466060 TANKOVSKA CESTA 1 C 409 3.258 V 67. 966360 966362 C 409 TANKOVSKA CESTA 2 O 227111 934 V 68. 966360 966363 O 966361 POVEZAVA TANKOVSKA O 466555 319 P 69. 966370 966371 C 966360 CESTA V STAR MALN Z HŠ 80 2.849 V 70. 966370 966372 O 966371 C.STAR MALN DO C.NA JEL C 966070 314 V 71. 966370 966374 C 966370 STAJE Z STAJE 883 V 72. 966380 966381 O 466011 NOTRANJSKA ŠKLEPC Z HŠ 51 304 V 73. 966380 966382 O 466011 POVEZAVA GABRČE TANK.C. C 966360 159 V 74. 966380 966383 O 966381 NOTRANJSKA Z HŠ 49e 76 V 75. 966380 966384 O 966381 PEŠPOT GABRČE O 466013 128 P 76. 966380 966385 O 966381 PEŠPOT NOTRANJSKA O 966361 259 P 77. 966390 966391 C 466020 POT NA STORŽEV GRIČ Z HŠ 8 823 V 78. 966400 966401 C 966360 POT K STEBELU Z HŠ 5 810 V 79. 966410 966411 C 466540 POT H GRANDI Z HŠ 41d 116 V 80. 966420 966421 C 466020 POT K ŠURCI Z HŠ 1 190 V 81. 966420 966422 C 466020 BETAJNOVA Z HŠ 52 40 V 82. 966430 966431 O 466552 DOLGE NJIVE Z HŠ 22 89 V 83. 966440 966441 C 966430 PEŠPOT DOLGE NJIVE C 466020 270 P 84. 966440 966442 C 466550 PEŠPOT TIČNICA TROJICA Z TROJIC 531 P 85. 966440 966443 C 466560 PEŠPOT OB POTOKU C 466620 81 P 86. 966440 966444 C 466660 PEŠPOT PROTI STRŽINARJU O 466601 123 P 87. 966440 966445 C 466600 PEŠPOT K MLINU C 466570 242 P 88. 966440 966446 O 966442 PEŠPOT TROJICA I O 966501 189 P 89. 966440 966447 O 966442 PEŠPOT TROJICA II O 466771 164 P 90. 966450 966451 O 227111 POT MIMO HIŠ TURNOVŠE C 966360 106 V 91. 966450 966452 O 227111 POT MIMO MOLKA C 409 152 V 92. 966470 966471 O 466681 PEŠPOT GROGAR MOST NA Z Z HŠ 15c 117 P 93. 966470 966472 O 466691 DROGA TRŽAŠKA Z HŠ 24 159 P 94. 966470 966474 C 466030 HABE NA KLISU M.ZUPAN O 466691 288 P 95. 966470 966476 O 966472 PEŠ POT-TRŽAŠKA CESTA Z HŠ 28 46 P 96. 966480 966481 O 466731 PEŠPOT MIMO LB Z HŠ 1 57 P 97. 966480 966482 C 466030 PEŠPOT MIMO MLEČNE Z HŠ 7 73 P 98. 966490 966491 C 409 POT MIMO ŽONTOVE C 466030 132 P 99. 966490 966492 C 466770 PEŠPOT NA TROJICO Z TROJIC 350 V 100. 966500 966501 C 466800 POT NA KOŠACE Z J TROJIC 225 P 101. 966510 966511 C 409 PEŠPOT OB BAZENU C 466720 153 P 102. 966510 966512 C 466710 PEŠPOT NA MOST VERD O 468041 275 P 103. 966520 966521 C 466700 POT V VAS MIRKE Z HŠ 10 224 V 104. 966520 966522 C 466700 POT K MARTI Z HŠ 23 141 V 105. 966520 966523 C 466700 K ŠTIMCU Z HŠ 15 89 V 106. 966540 966542 C 642 STRANSKA CESTA Z HŠ 6 53 V 107. 966550 966551 C 966560 PEŠPOT DO MOSTU RETOVJE C 466700 462 P 108. 966550 966552 O 966651 POVEZAVA STARA ŽAGA O 966572 254 V 109. 966560 966561 C 468040 CESTA SKOZI VAS C 966560 839 V 110. 966560 966562 O 966561 KONJSKI KLANEC C 468040 215 V 111. 966560 966563 O 966562 MIMO TELBANA C 468040 199 V 112. 966560 966564 O 966561 DANIN KLANEC Z HŠ 83 97 V 113. 966570 966571 C 468040 POT PROTI VIDRIHU Z HŠ 140 144 V 114. 966570 966572 C 468040 ZADRUŽNA ŽAGA ŠTAMPETOV C 227110 2.011 V 115. 966580 966581 C 468040 PROTI ŽEL.POSTAJI Z HŠ 143 300 V 116. 966590 966591 C 468040 CESTA K MOLKU Z HŠ 105 111 V 117. 966600 966601 C 642 CESTA K OPEKARNI Z HŠ 169 1.425 V 118. 966610 966611 C 642 STARA CESTA DO LIKA Z HŠ 178 79 V 119. 966610 966612 C 642 CESTA V ILOVC DO REZ Z rezer. 421 V 120. 966620 966621 C 642 CESTA NA PRITISKO Z HŠ 225 95 V 121. 966630 966632 C 642 CESTA NAD JANEZOM Z HŠ 252 174 V 122. 966640 966641 C 642 CESTA NA BLATE Z HŠ 15 326 V 123. 966650 966651 C 409 CESTA V IND.CONO Z HŠ NH 439 V 124. 966650 966652 C 468090 CESTA V IND.CONO Z HŠ 91 42 V 125. 966650 966653 C 468090 PICO Z HŠ 102 220 V 126. 966650 966654 C 409 CESTA K PRALNICI Z HŠ 109 56 V 127. 966650 966655 C 409 CESTA K HŠ 107 Z HŠ 107 96 V 128. 966650 966656 C 409 CESTA G O 966789 161 V 129. 966660 966661 C 468060 SERVISNA CESTA I C 468070 2.739 V 130. 966660 966662 O 966661 CESTA MIMO GUTNIKA Z HŠ 60 83 V 131. 966660 966663 C 468070 SERVISNA CESTA II O 966665 1.508 91 Log-Dragomer V 132. 966670 966671 C 468060 IND. CONA NA TOJNICE C 466090 558 V 133. 966680 966681 C 468060 CESTA H POKOPALIŠČU Z HŠ NH 333 V 134. 966680 966682 C 468060 CESTA K DOMU RIBIČEV Z HŠ 57 564 V 135. 966680 966683 O 966682 CESTA H KOVAČU Z HŠ 74 71 V 136. 966680 966684 O 966681 POT K LORENČIČU Z HŠ 65 62 V 137. 966700 966701 C 407 CESTA V KOTE C 407 1.548 V 138. 966710 966711 C 407 CESTA MIMO MEHCA C 407 606 V 139. 966720 966721 C 407 CESTA NA DOBRAVO C 067140 1.163 V 140. 966730 966731 C 067140 CESTA V MAUSARIJO Z HŠ 49 743 V 141. 966750 966751 C 468090 H KUCLER Z HŠ 30 143 V 142. 966750 966752 C 468090 POVEZAVA MIMO CERKVE C 468090 333 V 143. 966750 966753 O 966752 POVEZAVA CERKEV JAKC C 407 502 V 144. 966760 966761 C 468090 POVEZAVA MEŽNAR OGRIN C 966770 46 V 145. 966770 966771 C 468090 CESTA LIGOJNA DRENOV GR C 966790 1.529 V 146. 966770 966772 O 966771 CESTA V FRTICO O 966773 581 V 147. 966770 966773 O 966781 FRTICA LIGOJNA C 409 143 V 4 966780 966781 C 966770 PROGA I C 966790 551 V 149. 966780 966782 C 966790 PROGA II O 468072 316 V 150. 966780 966783 C 468070 PROGA III C 966810 941 V 151. 966780 966784 O 966783 CESTA V VRSTNE HIŠE LOV Z HŠ 143 67 V 152. 966780 966785 O 966783 GABRIČ Z HŠ 184 239 V 153. 966780 966786 O 966811 PROGA IV O 966891 646 194 Log-Dragomer V 154. 966780 966787 C 409 M-10 PROGA O 966786 161 V 155. 966780 966789 O 466051 PROGA O 966781 3.261 B 156. 966790 966791 C 409 CESTA BOGNAR CEMPRE Z HŠ 115 1.197 V 157. 966790 966792 O 966791 CESTA K ZALAZNIK Z HŠ 48a 162 V 158. 966790 966793 O 966791 CESTA KRŽMANC FIK Z HŠ 101 240 V 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii 159. 966790 966794 O 966771 CEMPRE Z HŠ 61 608 V 160. 966800 966801 C 468070 H KUCLERJEVEM LOVRET Z HŠ 102 136 V 161. 966800 966802 C 468070 K USENIKU Z HŠ 30 135 V 162. 966800 966803 C 468070 GASILSKA UKICA Z HŠ 66 323 V 163. 966800 966804 C 468070 V GABROVEC Z HŠ 57b 554 V 164. 966800 966805 O 966804 V PAPEŽ Z HŠ 59 134 V 165. 966800 966806 C 468070 NA BOBEN Z HŠ 44 209 V 166. 966800 966807 O 966806 H OGRIN Z HŠ 32 114 V 167. 966800 966808 C 468070 V LOVRET Z HŠ 42 350 V 168. 966800 966809 C 468070 STARA CESTA Z HŠ 163 832 V 169. 966810 966811 C 409 CESTA V LESNO BRDO C 468070 1.525 V 170. 966810 966812 O 966811 K ZIDARC Z HŠ 30 361 V 171. 966810 966813 O 966812 K POLIČNIK Z HŠ 27 219 V 172. 966810 966814 O 966811 V KAVCE Z HŠ 39 1.220 V 173. 966810 966815 O 966814 V MATEVŽEVEC Z HŠ 38 101 V 174. 966810 966816 C 468070 V KRIŽPOT Z HŠ 43 314 V 175. 966820 966821 C 468060 CESTA V ŠPORTNI PARK Z ODSBRU 108 V 176. 966820 966823 C 468060 POT K PLEŠKU Z HŠ 72 39 V 177. 966820 966825 C 468060 POT K SUHADOLNIK Z HŠ 15 54 V 178. 966830 966831 C 468060 CESTA H GASILNEM DOMU Z HŠ 79 187 V 179. 966830 966832 C 468060 CESTA PROTI CERKVI Z HŠ 61 822 V 180. 966830 966833 C 468060 POT SKOZI KURJO VAS C 468060 371 V 181. 966830 966834 C 468060 SPOD. POT K POKOPALIŠČU Z HŠ 66 158 V 182. 966840 966841 C 468060 CESTA H KAMINU Z HŠ 7 1.372 V 183. 966840 966842 O 966841 K REZERVOARJU Z REZERV 130 V 184. 966850 966851 C 468060 POT K VEHARJU Z HŠ 10 121 V 185. 966850 966852 C 468060 CESTA PO MAHU C 468070 862 V 186. 966850 966853 O 966852 POVEZAVA C 468060 47 V 187. 966850 966854 O 966852 CESTA POD CERKVIJO Z HŠ 64 183 V 188. 966850 966855 O 966852 POT K ISKRI Z HŠ 67 95 V 189. 966860 966861 C 468060 CESTA ZA BRDOM C 468060 1.548 V 190. 966860 966862 O 966861 CESTA NA POKOPALIŠČE Z pokop. 95 V 191. 966860 966863 O 966861 K ŽIROVNIKU Z HŠ 126 165 V 192. 966860 966864 O 966861 POD POLICAMI Z HŠ 135 78 V 193. 966870 966871 C 468060 CESTA NA BRDO Z HŠ 114 160 V 194. 966870 966872 C 468060 POVEZAVA PRI ČUKU O 966871 12 V 195. 966870 966873 C 468060 K REZERVOARJU Z REZERV 593 V 196. 966880 966881 C 468060 CESTA NA MRLE Z HŠ 169 358 V 197. 966880 966882 O 966881 POVEZAVA C 468060 33 V 198. 966880 966883 C 468060 POT H KRŽMANCU Z HŠ 90 88 V 199. 966880 966884 C 468060 POT PROTI DERMASTJI Z HŠ 181 71 V 200. 966890 966891 C 409 CESTA MIMO LUKA C 409 278 242 Log-Dragomer V 201. 966970 966971 C 468040 CESTA V ZAVRH Z HŠ 4 1.100 V 202. 966980 966981 C 468040 POT K RUBCU Z HŠ 1 60 V 203. 966980 966982 C 468040 K PRISTAVCU Z HŠ 18 195 V 204. 966980 966983 O 966982 POT K ČEPINU Z HŠ 12 72 V 205. 966990 966991 C 468040 V PADEŽ Z rezer. 441 V 206. 966990 966992 O 966991 K PELKOTU Z HŠ 5 147 V 207. 968000 968001 C 468090 MALA LIGOJNA 1a Z HŠ 1a 116 V 208. 968000 968002 C 468090 POT K SAMOTORČANU Z NH 185 V 209. 968010 968011 C 468030 PODLIPA (HŠ 57) Z HŠ 57 76 V 210. 968010 968012 C 468030 POVEZAVA VAS C 226120 56 V 211. 968020 968021 C 226120 PODLIPA (HŠ 91) Z HŠ 91 142 V 212. 968030 968031 C 468030 SMREČJE (HŠ 13) Z HŠ 13 76 V 213. 968040 968041 O 966783 DRENOV GRIČ (HŠ 200) Z HŠ 200 68 V 214. 968050 968051 C 468020 JERINOV GRIČ (HŠ 95) Z HŠ 95 101 V 215. 968060 968061 C 468020 STRMCA (HŠ 51) Z HŠ 51 291 V 216. 968070 968071 O 466752 ČUŽA Z HŠ 6 36 V 217. 968080 968081 C 468070 K JELOVŠKOVIM Z HŠ 96 38 V 218. 968090 968091 C 466080 PEŠPOT MRAKOVA ŠOLA Z HŠ 2 276 P Skupna dolžina javnih poti (JP) v Občini Vrhnika znaša 102.276 m ( 102,276 km). Javne poti za kolesarje (KJ) med naselji znotraj občine in med naselji v občini in naselji v drugih občinah so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] Vrsta prometa 1. 996600 996601 C 468070 MALI PLAC Z M.plac 688 B 2. 996610 996611 O 966841 KOLESARSKA POT BEVKE 1 Z 1990/3 1.911 B 3. 996610 996612 O 966841 KOLESARSKA POT BEVKE 2 Z p.3151 1.144 B Skupna dolžina javnih poti za kolesarje (KJ) v Občini Vrhnika znaša 3.743 m ( 3,743 km). 7. člen Skupna dolžina vseh kategoriziranih občinskih javnih cest v Občini Vrhnika znaša 206.108 m (206,108 km). 8. člen H kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika, določenih s tem Odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. in 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997 in njene dopolnitve) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 37162-2/2013-5(507)z dne 02.01.2013. 9. člen Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika z vsemi spremembami (Uradni list RS, št. 8/1999, Naš časopis, št. 272/2001, 345/2008, 354/2008). 10. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 007-25/2011 (6-04) Vrhnika, dne 14. 2. 2013 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 16. redni seji dne 14. 2. 2013 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah, parc. št. 3075/26 k.o. Blatna Brezovica in parc. št. 2704/7, 2704/12, 2725/2, 2937/6, 2937/10 in 2937/14, vse k.o. Vrhnika (2002), se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-92/2006 (6-03) Datum: 14. 2. 2013 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 61., 61.a in 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/ 09, 57/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 16. redni seji, dne 14. 2. 2013 sprejel O D L O K O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA NASELJE BEVKE (območje 4a/2 - NA HRBTU) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke (Naš časopis, št. 304/04, Ur. l. RS, št. 102/08, Naš časopis, št. 355/08 - UPB1, 366/09; v nadaljnjem besedilu: Odlok PUP Bevke). 2. člen Spremembe in dopolnitve Odloka PUP Bevke se nanašajo na 8. člen, ki določa posebna merila in pogoji glede namembnosti v območju 4a/2 - NA HRBtU. 3. člen Spremembe in dopolnitve Odloka PUP Bevke vsebujejo: I. Tekstualni del: - odlok; II. Priloge: - izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, - prikaz stanja prostora, - strokovne podlage, - smernice in mnenja, - obrazložitev in utemeljitev, - povzetek za javnost, - spis postopka. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 4. člen Prva alineja 8. člena Odloka PUP Bevke se spremeni tako, da se glasi: »kot nezazidljiva se varujejo še nepozidana zemljišča v skrajnem južnem delu morfološke enote, ki se nahajajo v arheološkem rezervatu Bevke - Naselbina Gradišče (EŠD 11139). Znotraj njih so dovoljene adaptacije in prizidave obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Izjemoma se dovoli novogradnja na zemljiščih s parc. št. 827/6, 827/7, 827/8, 1110/1, 1111, 821/1, 821/2, 821/3, 821/4, 821/5, 825/2, 825/4, 825/5, 825/6, 1073/2, 1074 in 1167/1, vse k.o. Blatna Brezovica. Za vse posege v kulturno dediščino je potrebno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in soglasje ZVKDS OE Ljubljana. Na zemljiščih s parc. št. 825/5, 825/6 in 1073/2, vse k.o. Blatna Brezovica, je za potrebe novogradnje potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave. Na zemljišču s parc. št. 1073/2, k.o. Blatna Brezovica, morajo arheološke raziskave potekati v obliki arheološkega dokumentiranja ob gradnji. V primeru intaktnih arheoloških ostalin bodo gradbena dela ustavljena in bo nato določen obseg in način nadaljnjih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1. Za predvideni poseg na zemljiščih s parc. št. 825/5 in 825/6, obe k.o. Blatna Brezovica, je pred gradnjo potrebno izvesti arheološka izkopavanja, ki morajo potekati v skladu z določili 27. alineje 3., 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1. Po določilu že citiranega 34. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor posega v prostor.;«. 5. člen Za zadnjo alinejo 8. člena Odloka PUP Bevke se doda nova alineja, ki se glasi: »varuje se nezazidljiva zelena vrzel - varovalni gozd.«. III. KONČNE DOLOČBE 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 7. člen Spremembe in dopolnitve PUP V3 so dostopne na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnem za prostor. 8. člen Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-7/2011 (5-08) Datum: 14. 2. 2013 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB 2 (Naš časopis, št. 354/08), Meril in kriterijev za povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Nas časopis, št. 363/09 je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 16. redni seji dne 14. 2. 2013 sprejel S K L E P o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki 1. Za eno ali več stanovanjske in poslovne objekte do priključne moči 50 kW znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči 28,3864 €/kW. 2. Za večje porabnike plina znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči: - priključna moč nad 50 kW do vključno 500 kW, 1419,32 € in 9,4329 €/kW za vsak nadaljnji kW -priključna moč nad 500 kW, 5.664,13 € in 8,3153 €/kW za vsak nadaljnji kW. 3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 1.3.2013 do 1.3.2014. 4. Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega Časopisa. Številka: 354-4/2013 (6-07) Datum: 14. 2. 2013 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 108/2009, 57/2012) in Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 341/2007, Ur. l. RS, št. 106/2008) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO OKOLJSKEGA POROČILA K OBČINSKEMU PROSTORSKEMU NAČRTU OBČINE VRHNIKA Javna razgrnitev Okoljskega poročila k Občinskemu prostorskemu načrtu občine Vrhnika bo potekala v času od dne 18. 3. 2013 do vključno dne 16. 4. 2013. Gradivo bo v tem času na vpogled: • v prostorih Oddelka za prostor Občine Vrhnika, Cankarjev trg 11, Vrhnika (1. nadstropje), po naslednjem urniku: ponedeljek, torek, četrtek: 8:00 - 11:00 in 12:00 - 15:00, sreda: 8:00 - 12:00 in 13:00 - 17:00, petek: 8:00 - 13:00) ter • na spletni strani Občine Vrhnika: www.vrhnika. si. Javna obravnava bo potekala v sredo, dne 3. 4. 2013, ob 17:00 uri, v prostorih Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika (sejna soba v kleti). V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati mnenja, pripombe in predloge na okoljsko poročilo in njegove priloge. Mnenja, pripombe in predloge se poda pisno in odda na sledeče načine: • po pošti na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, • po elektronski pošti na e-naslov: prostor.obcina-@vrhnika.si, • v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, • kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov. Številka: 3500-22/2006 (5-08) Datum: 20. 2. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. 12 NAŠ ČASOPIS 16. redna seja Občinskega sveta Občine Borovnica Borovniški proračun je pod streho Občinski svet Občine Borovnica je na februarski seji sprejel proračun za leto 2013. Ta je sicer nekoliko drugačen kot predlog, saj so v času javne obravnave prejeli kar nekaj pripomb, proračun pa so na seji nekoliko spremenili tudi z amandmaji. Glavna prioriteta in največja predvidena investicija v letošnjem letu bo gradnja kanalizacije Dol-Laze, Stara postaja in osrednje čistilne naprave Borovnica. Na dnevnem redu so bile še preostale točke, povezane s proračunom, ter pravilnik za sofinanciranje malih čistilnih naprav in vlaganj v zasebne vodovode. Proračun Občine Borovnica za leto 2013 predvideva 4.845.242 evrov prihodkov in 5.857.500 evrov odhodkov, razlika med prihodki in odhodki bo deloma poravnana z neporabljenimi sredstvi iz preteklega leta, predvideno pa je tudi zadolževanje v višini 813 tisočakov. A to najverjetneje ne bo potrebno; zbrane svetnike so člani občinske uprave na seji pomirili, da občina najverjetneje ne bo najemala kredita. Razlog pa je, da bo gradnja kanalizacije najverjetneje veliko cenejša, kot je predvideno v proračunu, kar je pokazalo tudi nedavno odpiranje ponudb za izbiro izvajalca gradnje kanalizacije. Kljub temu je občinski svet na seji zadolževanje občine poskušal preprečiti še z dvema sklepoma; svetniki so tako sklenili, da mora biti dinamika del pri projektu gradnje kanalizacije in čistilne naprave planirana tako, da ne bo potrebno zadolževanje. Če se zadolževanju ne bo mogoče izogniti, pa najemanje kredita ne bo možno brez predhodne potrditve oziroma sklepa občinskega sveta. Kot smo še izvedeli, so v času enomesečne javne obravnave predlog proračuna od konca decembra dalje obravnavali javnost in delovna telesa občinskega sveta, ki so občinsko upravo pozvala k varčevalno naravnanemu proračunu. Na predlog proračuna so prejeli tudi pripombe šestih akterjev, ki so predlagali spremembe na enaindvajsetih proračunskih postavkah. Nekatere so v občinski upravi upoštevali in jih vnesli v proračun, druge pa so z obrazložitvami zavrnili. Nekoliko se je proračun spremenil še na seji s predlaganimi amandmaji svetnikov. V primerjavi s predlogom proračuna so v dopolnjenem predlogu stroške za politični sistem znižali za 8 %, stroške za skupne administrativne službe za 31%, za ceste za 4 %, materialne stroške so znižali za 7 %, za 4 % so se zmanjšala sredstva za kulturo, šport in nevladne organizacije, izobraževanju bodo namenili 10 % manj (predvsem zaradi nižje cene vrtca), na drugi strani pa so povišali sredstva za varovanje okolja predvsem zaradi spodbujanja gradnje malih čistilnih naprav in glob za črna odlagališča (4 %), gospodarstvu so namenili 5 % več, prostorskemu planiranju pa 12 %. V proračunu so povišali tudi sredstva za investicije (8 %) in investicijske transferje (vlaganje v vaške vodovode, sofinanciranje malih čistilnih naprav in obnovo Kosove kapelice). Ob obravnavi proračuna so svetniki največ časa namenili največji investiciji v letošnjem letu, gradnji kanalizacije, ki bo sofinancirana tudi iz evropskega kohezijskega sklada, burna razprava pa se je razvila tudi zaradi nižanja sredstev za kulturo. Na koncu so svetniki sklenili, da bo postavka za zdaj ostala znižana, s ciljem, da se tudi društva usmerijo v varčevalni način dela, ob rebalansu pa bodo videli, ali bodo društvom trenutna sredstva zadostovala, in jim sicer z novim razpisom razdelili še sredstva, ki so jih za zdaj kulturi in športu v predlaganem proračunu nekoliko znižali. K proračunu so sprejeli še štiri amandmaje, s katerimi so nekaj več sredstev namenili KPLB za ponatis izletniške karte po Ljubljanskem barju, materialnim stroškom za obnovo turistične infrastrukture ter obnovi in nadgradnji poti v soteski Pekel; potrdili so tudi rezervacijo 8 tisočakov za projekt prekopa posmrtnih ostankov iz grobišča Krimska jama. Z amandmajem so rešili še 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si dolg Eurocleana, ki ga bo podjetje občini poravnalo tako, da ji bo namesto poplačila dolga dalo cesto in izboljšana parkirišča, ta pa bo občina prodala lastnikom stanovanj v novem blokovskem naselju, ter nekoliko spremenili program prodaje zemljišč za letošnje leto. Po debati, dolgi skoraj dve uri in pol, vlaganju amandmajev in nekaj spremembah so za proračun na koncu roke dvignili prav vsi svetniki. V. E. Očistimo Borovnico 2013 Čistilna akcija »Očistimo Borovnico 2013« V soboto, 23. marca 2013, bo tradicionalna borovniška čistilna akcija. Zbor za udeležence bo ob 8. uri pred stavbo Občine Borovnica, kjer boste prejeli vreče, rokavice in malico. Akcijo organizira Občina Borovnica, koordinator pa je Turistično društvo Borovnica. Še posebej v primeru večjih skupin je zaželena predhodna prijava. Za več informacij pokličite na telefonsko številko 031 774 574 (Uroš Jelovšek). Damjan Debevec Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2013/14. Vloge dobite v vrtcu ali na spletni strani www.osborovnica.si, oddate pa jih lahko po pošti na naslov šole ali osebno v tajništvu šole. Komisija za sprejem novincev bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2013. OS dr. Ivana Korošca Borovnica Jr/ Paplerjeva 15 1353 Borovnica f\ Subvencija za gradnjo male komunalne čistilne naprave Občina Borovnica bo pomagala pri ekoloških naložbah, svetniki so namreč na seji potrdili pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Borovnica. Občinska uprava se je za takšno potezo odločila, ker v občini na nekaterih območjih tudi v bližnji prihodnosti ni načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja. Kot pravijo na občini ima veliko objektov odvajanje odpadnih voda urejenih s pretočnimi greznicami, ki pa jih bodo morali skladno z zakonodajo do leta 2017 nadomestiti z malo komunalno čistilno napravo ali greznico ustrezno predelati. Občina bo skladno s pravilnikom objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav, investitorji, ki bi uspešno kandidirali pa bi lahko dobili finančno pomoč v višini do 30 odstotkov upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave, oziroma največ 250 evrov na stanovalca. V letošnjem proračunu je za sofinanciranje teh ekoloških investicij namenjenih 20 tisočakov. Vlaganje v zasebne vodovode je urejeno s pravilnikom Občina bo lastnikom zasebnih vodovodov, ki morajo skladno z zahtevami zakonodaje izvajanje vodooskrbe prilagoditi zakonodaji, pomagala s sofinanciranjem, to pa bo po novem urejeno s posebnim pravilnikom, ki so ga soglasno potrdili občinski svetniki. Skladno s pravilnikom bo občina objavila javni razpis na katerem bodo lahko kandidirali lastniki zasebnih vodovodov, ki nimajo možnosti priklopa na javni vodovod. Sredstva bodo po posebni formuli na posamezni vodovod porazdeljene glede na število priključenih. Letos je za sofinanciranje v proračunu namenjenih 15.000 evrov. Višina sredstev je omejena, in sicer lahko znaša največ do 70 odstotkov upravičenih stroškov oziroma se sredstva, ki so na razpolago razdelijo po formuli, ki je objavljena v pravilniku. Cilj pravilnika je omogočiti občanom, ki se z vodo oskrbujejo z zasebnimi vodovodi in ki nimajo možnosti 16. redna seja Občinskega sveta Občine Borovnica Občina bo v zasebne vodovode vlagala po posebnem ključu Občinski svet občine Borovnica je 14. februarja zasedal na svoji šestnajsti redni seji na kateri je obravnaval petnajst točk dnevnega reda. Med drugim so na seji svetniki dvignili roke za proračun za letošnje leto, več si lahko preberete v članku »Borovniški proračun je pod streho« ter potrdili letne programe in pravilnike. Občinski svet je na mize tokrat dobili pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Borovnica s katerim bodo občane poskušali spodbuditi h gradnji teh ekoloških investicij, potrdili pa so tudi pravilnik vlaganj v zasebne vodovode. priklopa na javni vodovod, da vodovod prilagodijo zahtevam zakonodaje (namestijo merilna mesta na zajetju,...) ter uredijo dezinfekcijo oziroma zdravo in neoporečno pitno vodo. Na razpisu bo občina kandidirala za energetsko prenovo vrtca in zdravstvenega doma Zato so svetniki na občinski seji obravnavali in potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za energetsko prenovo omenjenih objektov, ki je eden izmed pogojev za kandidiranje za sredstva razpisa. Prvi razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti je bil sicer objavljen že konec lanskega leta, a takrat občina ni imela možnosti za prijavo, saj je bila minimalna vrednost investicije previsoka, da bi občina lahko kandidirala. Novi razpis, kjer bodo občine lahko pridobile sredstva za sanacijo energetskega ovoja, pa ne predvideva omejitve minimalne višine investicije. Za kandidiranje na razpisu s tema dvema objektoma so se v občinski upravi odločili zaradi energetskega pregleda objektov, ki je bil opravljen konec lanskega leta in je pokazal, da sta energetsko najmanj učinkovita objekta v lasti Občine Borovnica, zdravstveni dom in vrtec. Letni programi in pravilniki Sofinanciranje turističnih dejavnosti v občini Borovnica je po novem urejeno s pravilnikom, tega bodo začeli uporabljati leta 2014. V j avni obravnavi, ki je bila zaključena že v začetku aprila 2012, so prejeli pripombe Turističnega društva Borovnica, ki so jih v pretežni meri upoštevali, zaradi česar je sprejet pravilnik precej drugačen od osnutka. Občina bo s pravilnikom iskala izvajalce posameznih turističnih dejavnosti, izbira izvajalcev pa bo v pristojnosti komisije. V pravilniku so med drugim opredeljeni upravičenci do sredstev sofinanciranja ter postopek pridobivanja sredstev. Svetniki so se strinjali še s pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem, v enomesečno javno obravnavo pa so dali pravilnik o oddajanju zemljišč v najem. Zeleno luč je dobil tudi letni program ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Borovnica, ki je podlaga za razpis za sofinanciranje kulturnih programov društev. V letu 2013 bodo na razpisu razdelili nekoliko manj sredstev kot v preteklih letih, za sofinanciranje dejavnosti in programa JSKD je predvidenih 800 evrov, za dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev pa 18.000 evrov. Podobno bo tudi pri športu, kjer je občina v proračunu zagotovila 35 tisočakov. V razpisu bodo za športno vzgojo otrok in mladi- ne namenili 4.500 evrov, za športno rekreativne programe 23.400 evrov, izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov v športu 700 evrov, športnim prireditvam 900, 8500 evrov pa športnim objektom in opremi. Med drugim so svetniki glasovali tudi za spremembo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 - Borovnica s katero so na tem območju omogočili gradnjo zbiralnice odpadkov. Soglašali so tudi s podpisom pogodbe o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana, kar pomeni, da bodo občine Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer od leta 2015 nekoristne odpadke odlagale v Ljubljani. Zavrnili so ponudbo za nakup zemljišča s parc. št. 273/1 (Košutov vrt) ter ukinili status javnega dobra na parc. št. 1744/10 k. o. Zabočevo. V. E. 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, ki je bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Frizerski salon BEBA, salon z 20 Letno tradicijo z Vrhnike, bo profesionalno poskrbel za vašo pričesko z barvanjem, striženjem in oblikovanjem po zadnjih modnih trendih v skupni vrednosti 50 evrov! Pridružite se jim na Facebook strani Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o dogodkih, popustih in akcijah! Modni atelje LUNAz Vrhnike je dobro znan vsem po svežih trend kolekcijah in osebnem svetovanju! Eno izmed vas bodo oblekli v vrednosti 50 evrov! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaše obrvi, ličenje obraza in manikuro nohtov v vrednosti 50 evrov! Sodelujete lahko vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom »Pomladna osvežitev« na naše uredništvo (Naš časopis, Tržaška 9,1360 Vrhnika) do vključno 8.3.2013. Žrebanje srečne nagrajenke bo v ponedeljek, 11.3.2013! .. Čista Borovniščica Jeseni 2010 je Borovniščica prestopila strugo, jaz pa sem s prstom pokazal na krivca za njeno poplavljanje - in danes je očiščena. Kako pomembno je vzdrževanje vodotokov na našem koncu, ve vsak umen kmetovalec. Če brežin vodotoka ne pokosiš vsako leto, ga mo- Ljubljanica še čaka - Borovniščica pa je čista raš čez tri leta kopati na novo, če pa še to opustiš, imaš kaj kmalu neuporabno močvirje. In prav to se je zgodilo Borovniščici. Zaradi opustitve vzdrževanja brežin se je počasi razraslo neprehodno grmovje, kjer so se nabirale še naplavine, ob večjih pretokih pa je voda ubrala bližnjico čez travnik in lokalno cesto nazaj v svojo strugo. Pri tem obhodu grmovja je povzročila kar nekaj gospodarske škode, Borovničanom pa veliko dela. To se je zgodilo že jeseni 2010. Kmalu za tem je svetnik Damjan Debevec podal predlog za čiščenje zadrževalnikov naplavin, sam pa sem napisal argumentacijo in zbral slikovno gradivo za pobudo čiščenja brežin Borovniščice. Ker so vse vode last Republike Slovenje, na lokalni ravni ni mogoče storiti skoraj ničesar, zato sem svojo pobudo sprva objavil na portalu www.borovni-ca.eu, v pisni obliki pa poslal še na ministrstvo za okolje in prostor ter na podjetje Hidrotehnik, ki ima koncesijo za vzdrževanje Borovniščice. Po pobudi je trajalo kar dve leti in pol, da so se našla sredstva za čiščenje tega dela struge. In Bo- MAMA JE UMRLA DVAKRAT - komedija Poslednjič v BOROVNICI V NEDELJO, 10. MARCA 2013, ob 17. uri v osnovni šoli Vsebino že poznate ... Fovšija, požrešnost, ljubosumje ... vedno nove in nove zaplete si morate ogledati v živo in pri tem se boste gotovo nasmejali. Liko Vrhnika dolžan skoraj 7,4 milijona evrov Liko Vrhnika ima na zemljiščih in objektih slabih 5,4 milijona evrov težko hipoteko, preostalim upnikom pa dolguje nekaj manj kot dva milijona evrov. Postopek prisilne poravnave teče, odločitev upnikov bo znana čez pol leta. rovniščica je končno zadihala. Sam pa se bojim, da je to le kratkotrajen učinek. Če koncesionar ne bo redno kosil - mulčil brežin vodotoka, bo grmičevje kaj kmalu znova zavzelo svoje mesto ob strugi in spet bomo ugotavljali vzroke za razlitje vodotoka. Zgodba pa ima še drugo plat. Tej se reče krajinski park Ljubljansko barje. Lani je namreč za kmetovalca v Notranjih Goricah neki podjetnik brezplačno posekal grmovje ob poti, v zameno pa dobil lesne sekance za kurjavo. Kasneje se je na kmetovalca spravila inšpekcija in plačati je moral globo - ker je vzdrževal svojo parcelo. Letos pa sem slišal informacije, da naj bi bilo sporno tudi vzdrževanje jarkov po Barju. Če so trditve pravilne, potem lahko pričakujemo, da bomo v nekaj letih znova postavljali hiše na kolih - kot v času koliščarjev. Kaj je res v tej zgodbi, bomo kaj kmalu izvedeli, je pa praksa kmetovalca iz Notranjih Goric toliko bolj zanimiva za vzdrževalce vodotokov, ki vedno tarnajo, da nimajo zadostnih sredstev za vzdrževanje vodotokov. Sekanje grmovja ob vodotokih namreč lahko oddajo zainteresiranim posameznikom. Ti bodo očistili podrast in odvečna drevesa, pridobili pa lesne sekance za kurjavo. Eno od takih podjetij bo imelo verjetno kmalu sedež v Borovnici, saj se je po desetih letih spanja zbudil projekt ogrevanja na lesno biomaso. A o tem kdaj drugič. Igor Trček Neuspešna dokapitalizacija družbe Skupščina Lika Vrhnika, d. d., je, kot smo že poročali, sredi lanskega novembra sprejela sklep o dokapitalizaciji družbe. Želje uprave so bile, da bi z izdajo 2.750.000 novih delnic v Liko pripeljali za 8,17 milijona evrov svežega kapitala. 840.699 delnic, ki tvorijo že obstoječi osnovni kapital družbe, se sicer vsaj teoretično ceni na 3,5 milijona evrov. V prvem krogu naj bi nove delnice ponudili obstoječim lastnikom, šele v drugem krogu pa bi jih dali na prosti trg. Uspeh prodaje je bil verjetno pričakovan, saj je Likov 90-odstot-ni lastnik ciprski Ampelus holding Igorja Laha, ki je sistem Liko v samo petih letih od prevzema pripeljal do točke, kjer je danes. Še nadaljnjih osem odstotkov je v posredni lasti države, ki se vsaj na načelni ravni umika iz zasebnega sektorja. Da bi v sedanjem stanju Liko pritegnil kakega zunanjega investitorja, pa so najverjetneje le mokre sanje. Lani so se namreč razprodali edini produktivni deli družbe, hčerinska podjetja Pohištvo, Vrata in Trade, katerih osnovna vrednost je bila vsaj na papirju 2,2 milijona evrov. Za 3 evre jih je odkupil srbski poslovnež Dalibor Hemi, jih preimenoval in nato preselil na naslov brez poštnega nabiralnika - Bravničarjevo ulico 11 v Ljubljani, v lasti NLB Leasinga. Vrata (RVC projekti) so zdaj v postopku likvidacije, Pohištvo (HD projekti) je v stečaju (upravitelj Igor Bončina, Vrhničanom znan že iz zgodbe o IUV-ju, preostali Slovenji pa po aferi z darili za sodnike), Trade (Lestrgo), ki je lastnik HD projektov, pa je že v postopku izbrisa iz sodnega registra. S tem so se resda otresli njihovih dolgov in zaposlenih, a načrt prenosa zadnjih vrednosti - strojev in zalog - iz teh družb se ni najbolj posrečil. Na njih naj bi namreč stala plomba Dursa, ki trenutno preiskuje poslovanje Likovih hčerinskih podjetj. A tudi matična družba, ki ji je od prevzema drastično upadel prihodek, glede zadolževanja ni ravno nedolžna. Tako danes na Likovih zemljiščih in objektih, ki so edina preostala realna vrednost družbe, s terjatvami, ki jih je za nekaj manj kot 5,4 milijona evrov, sedi Gorenjska banka. Bolje prisilna poravnava kot stečaj V luči navedenih dejstev in tega, da se je postopek prisilne poravnave začel že konec septembra, je bil poskus dokapitalizacje bolj kot ne samo - poskus. S trenutkom razglasitve prisilne poravnave, ki jo bo vodil znani odvetnik Milan Vajda, je bil Liko, d. d., poleg prej omenjenega Vabilo Ob spominskem dnevu Občine Borovnica, ob obletnici poboja žrtev preserskega procesa vas vabimo na spominsko slovesnost. Slovesnost bo v nedeljo, 10. marca 2013, ob 15. uri v Gramozni jami v Ljubljani. Odhod avtobusa bo ob 14. uri z avtobusne postaje pri trgovini Kocka. Občina Borovnica Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica dolga Gorenjski banki različnim upnikom dolžan še slaba dva milijona evrov. Največji med njimi naj bi bil s 400.000-evrsko terjatvijo Stol, pisarniški stoli, d. o. o., iz Kamnika, sledi država s 370.000 evri, kamor je verjetno vključeno tudi nepoplačano nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč Občini Borovnica v višini 73.700 evrov in Občini Vrhnika v višini 91.000 evrov, med večjimi upniki pa naj bi bil z 250.000-evrsko terjatvijo še Marino Samardžija, po poročanju Dnevnika bivši direktor propadlega GPG - še v času, ko je bil njegov lastnik Igor Lah. Tem naj bi Liko povrnil vsega 51 % terjatev oz. dober milijon evrov, a šele čez tri leta, medtem ko bi morala Gorenjska banka pristati na podaljšanje posojil za deset let in dveletni moratori na odplačevanje glavnice. Za nekakšno garancijo poplačila dolgov Liko, d. d., predlaga vire prihodkov, kot je prodaja preostalih zalog in strojev, ki so pod pečatom Dursa, in najemnine od Lika Erlesa, lesne industrije, ter LP in BJ Solar, lastnika sončne elektrarne na strehah proizvodnih hal v Borovnici. Za oddajanje nepremičnin bo po napovedi skrbel CEEREF upravljanje, d. o. o., ki pa naj bi bil zgolj še ena izmed družb v lastniški verigi Igorja Laha. Ali če poenostavimo - Lahovo podjetje bo oddajalo nepremičnine zadolženega Lahovega podjetja, in to verjetno ne "pro bono". Če se upniki s takšno prisilno poravnavo na glasovanju čez šest mesecev ne bodo strinjali in bodo vztrajali pri stečaju Lika, pa jih po ocenah zapriseženih cenilcev menda čaka zgolj 31-od-stotna poravnava terjatev. Liko Erles želi graditi, pa ne more V Borovnici so medtem vendarle usposobili Solarjevo sončno elektrarno, da ne sesuva več lokalnega električnega omrežja. Liko Erles od lanske ustanovitve izkazuje dobiček pri proizvodnji in prodaji pohištva, predvsem na zahodne trge, a mu z Gorenjsko banko kljub temu nikakor ne uspe najti skupnega jezika za razširitev proizvodnje s postavitvijo nove, moderne žage na Likovih zemljiščih. Če nič drugega, pa je pred kratkim od Lika Vrhnika, d. d., prevzel vsaj spletno stran. Sicer pa se bo, kot kaže, s podobno zemljiško težavo v kratkem spoprijel tudi morebitni investitor - koncesionar za daljinsko ogrevanje na biomaso. Toliko bolj, če občini, kot partnerici v javno-zasebnem partnerstvu, za postavitev kurilnice ne bo uspelo najti primernega občinskega zemljišča. Ljudje pa se ob tem vse glasneje sprašujejo, kje bi bila danes občina in kje Liko, če bi bila odločitev glede daljinskega ogrevanja na biomaso pred desetimi leti drugačna. Damjan Debevec K ogledu vas vljudno vabimo igralci gledališke skupine ŠOTA - KD Borovnica. 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Eksperimentalna permakulturna visoka greda V zadnjih tednih spreminjajočih se vremenskih razmer, ko je sprva zapadlo po več decimetrov snega, nato pa se je ta še hitreje stopil, kot je zapadel, so borovniški sadjarji in drugi občani, navdušeni nad permakulturo, ob glavni cesti pod stebrom viadukta izvedli prvi poskus t. i. visoke grede v borovniški dolini. Visoke grede naj bi poznali že stari narodi, npr. Kitajci; gre za dodatno obogateno gredo kupola-ste oblike, ki se vkoplje do pol metra globoko in Borovnica ima svojo galerijo Prve tedne v novem letu je HUD Karel Barjanski posvetil prireditvi in razstavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravljal z Društvom Ženski pevski zbor Tonja, Kulturnim društvom Borovnica in Občino Borovnica. Razmišljal pa je tudi že o novi. V začetku marca se nam bo s svojimi deli predstavila Marija Strnad, rojena v Brezovici pri Borovnici. Že kot otrok je začutila ljubezen do slikanja, a jo je življenje popeljalo povsem v drugačne poklicne vode. Postala je zoboteh-nica in službo našla v Postojni. Svoj talent in željo po slikanju je udejanila na različnih tečajih in pod mentorstvi Sava Sovreta, Andreja Hermana, Toneta Račkija, Marjana Zaletela, Janeza Kovačiča, Petra Lazareviča. Vključila se je v Društvo samorastnikov Slovenje - društvo likovnih ustvarjalcev Postojna in Kulturnoumetniško društvo Kliničnega centra v Ljubljani. Sodeluje na ex-temporih, umetniških kolonijah, še posebej jo veseli sodelovanje na prireditvah humanitarnega značaja. Imela je že 28 samostojnih razstav, se predstavljala doma in v tujini ter bila že večkrat nagrajena. O tehniki akvarela, ki se ji najraje posveča, sama pravi: »Tehnika akvarela je zahtevna, toda njena prosojnost in dramatičnost, ki se odraža v slikah, me tako privlačita, da bom pri njej vztrajala. V vsakem akvarelu je zgodba, ki jo poznam samo jaz.« Razstavo akvarelov Marie Strnad si boste lahko ogledali od 8. marca do 12. aprila 2013. Do odprtja predstavitve njenih del pa vas HUD Karel Barjanski vabi, da obiščete Pogled nazaj. Fotografije in plakati prikazujejo dogodke iz življenja enega najmlajših borovniških društev. Galerija na stari pošti je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 19.00, če pa jo želite obiskati ob drugih urah in dnevih, pokličite predsednika ali podpredsednika društva in se dogovorite za termin (Jože Zorman: 041 548 926; Bojan Čebela: 041 618 874). HUD Karel Barjanski Permakulturna visoka greda nato slojevito povzdigne do 120 cm nad površje, ravno toliko pa je tudi široka. Dolžina grede, ki mora zaradi maksimalnega izkoristka svetlobe slediti smeri sever-jug, najbolje v zavetrni legi, pa je nato odvisna od zmožnosti in potreb posamičnega vrtičkarja/kmetovalca. Kot so pojasnili na predavanju o permakulturi v Borovnici, 13. februarja, se v izkopano luknjo tesno prepleteno naložijo lesni ostanki (veje, debla stročnic), na- pisani odbor borovniških maškar pri Kim-vi-ju Ovčice in čebelice so rajale v gasilskem domu na Bregu. Prešerno na pustno soboto Prav prešerno je bilo, dan po slovesnem Prešernovem prazniku, na pustno soboto - praznik vseh šem, norčkov in veseljakov - tudi v Borovnici. Maškare vseh vrst, norčave, grozeče, barvite, bogate, kičaste in še kakšne bi se našle, so skozi dan pohajkovale po vaseh borovniške doline. Znameniti pustni voz z Dola je sicer ušel fotografovemu očesu, so se pa zato fotoaparatu prav rade nastavile številne maškare, ki so pod večer zbežale na toplo v vaške gostilne, kjer jih je poleg dobre hrane in bistre kapljice pričakala tudi živa glasba in so lahko še pozno v noč preganjale mrzlo zimo. Damjan Debevec Zanimanje za strokovno literaturo o starih sortah je bilo veliko Sadne vrste naših dedkov in babic Ste vedeli, da so hruške tepke ime dobile v času Marije Terezije? Ne? No, v tistih letih so državne komisije med prebivalstvom brezplačno delile sadike teh dreves, a so prejemnike tovrstne državne pomoči nato tudi hodile preverjat. Če se je ugotovilo, da se sadike niso posadile, je bil tlačan kar na licu mesta kaznovan s tepežem. Zaradi tepeža naj bi se nato hrušk oprijelo ime "tepke". V stari Avstro-Ogrski so na splošno znali zelo skrbno ohranjati pestrost sort sadnega drevja in še bolj razširjati najboljše primerke. Tako so imeli leta 1854 v drevesnici v Gradcu zbranih že 607 sort. Za primerjavo, na vsem Kranjskem jih je v istem času raslo 133, čeprav smo imeli v Ljubljani prvo drevesnico že leta 1826. Kot še eno zanimivost povejmo, da je državna politika tedaj svetovala sajenje bobovca ob javnih poteh, ker naj bi bilo z drevesa vzeto neužitno in zato varno pred krajo. Takšne in drugačne zanimivosti so imeli priložnost slišati obiskovalci predavanja o starih sortah jablan in hrušk, 2. februarja letos, ko se je pri borovniških sadjarjih mudil Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta Slovenje. Strokovno predavanje je sicer teklo tako o teoretskih osnovah sadjarstva (zgodovini, nizko- in visokostebelnih jablanah, razliki med cepljenci in divjaki ...) kot o značilnostih, izvoru in razširjenosti posamičnih starih (več kot 50 let), tudi na Slovenskem značilnih sortah jablan in hrušk. Seveda s poudarkom na pomembnosti ohranjanja njihove bogate raznolikosti, še posebno v časih, ko o obstoju sort največkrat odloča trg. Med križanci, ki so širši slovenski javnosti manj znani, je tudi borovniški prvak - paplerka (po besedah predavatelja prav tako pomembna sorta), ki ga je s križanjem bobovca in zlate parmene konec 19. stoletja vzgojil nadučitelj Frančišek Papler. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bobovec domorodec Porenja, zlata parmena pa se je k nam razširila iz Anglije. Med genetsko avtohtonimi slovenskimi sortami po dognanjih stroke dandanes obstajata le še dolenjska in gorenjska voščenka. Prva hitreje dozori, drugo pa je mogoče dlje skladiščiti. Ob robu predavanja je bilo mogoče kupiti tudi strokovno literaturo o starih sortah, pripomoček vsakega umnega sadjarja, pa tudi nekaj primerkov starih sort, s katerimi so si obiskovalci za silo potešili dopoldansko lakoto. Damjan Debevec nje pa odstranjena ruša, s travo navzdol. Površino poravnamo in oblikujemo gomilo. Čez to se razporedi petcentimetrska plast listja (nikakor orehovega ali kostanjevega) in trave, nato 5 cm zemlje, pa spet plast pepela, saj, listja in kamene moke; sledi petcentimetrska plast zemlje, nato pa zaključna plast humusa ali komposta, ki meri 15-20 cm, nakar gredo prekrijemo s slamnato zastirko debeline 10-20 cm. Pozabiti pa ne gre niti na drenažni jarek okrog grede in nižjo leseno bariero, ki gredi preprečuje, da bi se razlezla. Takšen tip je primeren za mokrotno okolje, medtem ko na sušnem izdelujemo uleknjene, se pravi vkopane. Na teh praviloma lahko sadimo karkoli, pazimo le na to, da so najvišje rastline proti vrhu grede (paradižnik, bazilika, solata), vlagoljubne rastline na severnem koncu (kumare) in da ne sadimo skupaj rastlin, ki "se med seboj ne trpijo". Za odganjanje voluharjev se priporoča sajenje česna, proti ušem sajenje boba, prav tako pa čim bolj pisana paleta zelišč. Že drugo leto se na gredi, ki se medtem začne posedati, lahko seje. Smisel grede je v povečanju obdelovalne površine ter lažji pridelavi zelenjave in drugih koristnih rastlin. Kako uspešen je pristop, bomo, kot že rečeno, pod stebrom viadukta lahko vsak dan spremljali tudi Borovničani. Damjan Debevec Jana Bizjak bo Ajdo vodila še štiri leta. Jana Bizjak ostaja na čelu Ajde O novem/starem vodstvu so se na svojem občnem zboru februarja letos izrekale tudi članice Društva podeželskih žena Ajda Borovnica. Odločitev večine od skorajda stot-nije članic (in nekaj članov) je bila, da tudi naslednja štiri leta društvo vodi dosedanja predsednica Jana Bizjak. Domala isto ostaja tudi preostalo vodstvo. V upravnem odboru bodo sedele Nikolaja Cerk, Frančiška Jereb, Andreja Korošec, Melita Košir, Ljudmila Peč-lin, Nada Petrovčič, Tatjana Pivk in Marjeta Suhadolc. V nadzornem odboru bodo Ema Brancelj, Stanislava Brlogar in Agata Turšič, v častnem razsodišču pa Majda Barlec, Mija Cvirn in Šteto Trček. Odločitev je bila glede na podana ugodna finančna in druga poročila o delu v preteklem letu verjetno pričakovana. Pripravile so namreč več predavanj (peka pic in pit, obvladovanje stresa, o zeliščih, o premagovanju raka), izvedle so kuharski tečaj priprave omak in sladic iz piščanca, se odpravile na kar dve ekskurziji, predvsem pa pekle za razne sejme in druge dogodke. Tudi v tekočem letu jim ne bo dolgčas. Poleg ustaljenih dogodkov, ki se jih udeležujejo, se jim obetajo še tečaji pletenja, šiviljstva in priprave specifične prehrane, predavanje o zeliščih, strokovna ekskurzija na Koroško, navzoči predstavnik sadjarjev jih je povabil na sadjarsko-zelenjavno razstavo v septembru, predstavnik turističnega društva pa k pripravi seznama krajevno značilnih (tradicionalnih) jedi. Društvo pa je že bogatejše za tri nove častne članice. Ob dopolnitvi 80 let so to postale Milena Jurček, Angela Suhadolnik in Anica Turšič. Vsem prisrčno čestitamo. Damjan Debevec 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Daniel Horvat; ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica »Sem človek dialoga, ki so mu zaostrovanje odnosov in konflikti tuji.« Daniel Horvat je novi ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca. Dolžnosti je prevzel nekaj dni po novem letu in se "počasi vživlja v novo okolje". Kot pravi, spoznava kolektiv in kraj, ki ga bo lahko, če bo uspešen, tudi zaznamoval. Nekateri ravnatelji so to v preteklosti že storili. Spodobi se, da občani in občanke pa tudi šolarji kaj več izvedo o človeku, ki je postal ravnatelj osnovne šole in vrtca v Borovnici, saj gre za odgovorno dolžnost v procesu oblikovanja najmlajših generacij v občini. Kako bi se, gospod Horvat, predstavili sami? Spodobi se. Res pa je, da bo o meni lahko čez čas več povedalo moje delo v šoli in vrtcu, kajti dolžnost ravnatelja opravljam šele slaba dva meseca. Sicer pa sem star 52 let, rojen na Ptuju, kjer sem končal srednjo šolo, nato pa sem v Ljubljani na pedagoški fakulteti diplomiral iz socialne pedagogike in pridobil naziv univ. dipl. socialnega pedagoga. Prvo službo sem dobil v Prevzgojnem domu Radeče, kjer sem se kot vzgojitelj in pedagog soočal tudi z mladimi, ki so imeli vedenjske in čustvene motnje, nato sem se zaposlil v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Smlednik pri Medvodah, od tam pa sem prišel v Borovnico. No, medtem sem bil tudi svetovalni delavec v medvo-škem vrtcu. Opravljanje dolžnosti v. d. ravnatelja zavoda in zdajšnje delo v Borovnici je na svoj način normalna sestavina moje poklicne poti. Z družino živim v Radovljici. Imam sina in hčer; sin je doštudiral in je že pri kruhu, hčerka pa pridno študira matematiko in računalništvo ter v dobršni meri tudi že skrbi sama zase. Večino delovne kariere ste se pravzaprav ukvarjali z vedenjskimi in čustvenimi težavami otrok - v obeh zavodih, kjer ste delali. Res je. Bil sem vzgojitelj v obeh zavodih, v Smledniku nekaj časa tudi vršilec dolžnosti ravnatelja. Tamkajšnji zavod vključuje osnovno šolo in domski del, izobražuje pa otroke, ki bi sicer lahko obiskovali običajno osnovno šolo v domačem kraju, vendar jih v tej niso več zmogli šolati zaradi vedenjskih in čustvenih težav, saj je njihovo vedenje včasih preseglo meje obvladljivosti. Ker so se ti odkloni pojavljali dlje in je bilo to moteče za njihove bližnje in ljudi v širši skupnosti, so prišli v zavod, kjer smo jim ponudili celostno oskrbo. V tem zavodu so otroci iz tretje triade osnovnega šolanja, kar od vzgojiteljev in učiteljev zahteva poseben pristop. Po toliko letih dela s posebno mladostniško populacijo ste se odločili, da se prijavite na razpis za ravnatelja v borovniški šoli ... Preprosta odločitev? Vsak človek verjetno dobro premisli, preden se odloči za menjavo službe. Odločitev mora dozoreti in človek prav tako. Pred leti, ko so bili otroci še majhni, takšne službe, pa tudi tako oddaljene od doma, zagotovo ne bi sprejel. Delo ravnatelja šole zahteva celega človeka, ki ne sme gledati na uro in na predpisani delovni čas. Pogosto sem ves dan v šoli, spoprijemam se z novimi nalogami in izzivi, za kar pa mora biti človek že zgrajen in trdnega značaja. Zato se nisem prijavil za ravnatelja, da bi se preizkušal, ker se nimam več kaj preizkušati, pa čeprav je vsaka nova služba do neke mere tudi preizkušnja za človeka. Da sprejmem dolžnost ravnatelja v Borovnici, sem se odločil zato, ker sem prepričan, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami obogatim delo v šoli ter to znanje, tako kot sem ga sam prejel od vzornikov, posredujem kolektivu. Prišli ste v povsem novo okolje, prevzeli dolžnost pedagoškega vodje in upravitelja, torej direktorja ustanove, ki mora skrbeti tudi za smotrno gospodarjenje z javnim denarjem. Lahko zdaj že strnete prve vtise? Za resno oceno razmer v zavodu in njegove vpetosti v okolje je še prezgodaj. Šele poldrugi mesec sem tukaj. Spoznavam ljudi, proces in organizacjo dela v šoli, kar zahteva nekaj časa. Ne obremenjujem se s starimi zgodbami in razmerji, kar je zame, ki sem v kolektiv prišel od zunaj, prednost. Zdi se mi, da je to velika prednost, večja kot pa nepoznavanje ljudi, ki jih zdaj lahko iz dneva v dan spoznavam v pogovorih, pri hospitiranju in v drugih organizacjskih oblikah ustvarjanja stikov v šoli. Ste potemtakem zadovoljni s tem, kako vas je sprejel kolektiv? Imam občutek, da so zadovoljni z mojim prihodom. Zagotovo pa malce z distance gledajo name, kar je razumljivo, saj ne vedo, kakšen sem in kaj se bo spremenilo v zavodu. Ljudje zmeraj previdno opazujejo novo metlo v službi, pa čeprav sam ne vidim nikakršne potrebe po radikalnih ukrepih v delovanju šole in vrtca. Sem človek dialoga, zaostrovanje odnosov in konflikti so mi tuji, saj smo navsezadnje tukaj za dobro otrok, kar zahteva še posebno umirjeno in nekonfliktno delovanje. Denar, ki je potreben za normalno delovanje šole in vrtca, presega vsoto 2,5 milijona evrov na leto. Doslej sicer še ni bilo zapletov pri financiranju, a vlada vseskozi grozi z varčevanjem pri denarju za plače in materialne stroške ... Petsto otrok je v šoli in vrtcu, kar samo po sebi govori o pomenu zavoda in odgovornosti za njegovo delovanje tudi skozi zagotavljanje normalnega financiranja. Delovanje šole in vrtca v letošnjem letu bo občino in državo stalo okrog 2,6 miljona evrov. Zaposlenih nas je 84, v glavnem z visoko izobrazbo, in le sedem zaposlenih ni vključenih v vzgojno-izobraževalni proces, ampak delajo v spremljajočih dejavnostih šole in vrtca. Ne vem še, kaj vse bodo letos prinesle na svetlo šolske oblasti, a upam, da bo zmagala razsodnost in posegi v denar za potrebe šolstva ne bodo tako kruti, da bi morali v zavodu sprejemati radikalne omejitvene ukrepe. Ne rečem, da ni mogoče še marsikje racionalizirati našega poslovanja, varčevati, predvsem pa bolj smotrno porabljati javni denar za posamezne namene, a velikih zneskov tu ni mogoče prihraniti. Kaj kmalu bodo verjetno v šolo in vrtec prišli tudi otroci iz družin, ki se bodo vselile v novo blokovsko naselje, ki dobiva svojo končno podobo. Računate nanje? Mislim, da imamo v šoli dovolj prostorskih in kadrovskih zmogljivosti za njihov sprejem. Občina načrtuje v okviru tega naselja tudi enoto vrtca, kar bo, če ji bo projekt uspel, zadoščalo za uvrstitev vseh malčkov v vrtec. V šoli imamo možnosti, da glede na normative o tem, kako številčen je lahko posamezen razred, prišleke vključimo v zdajšnje šolske razrede. Sicer pa je še kar precej nejasnosti o tem, kdo se bo vselil v nove bloke, kakšna bo socialna in starostna sestava novih stanovalcev, in vprašanje je, ali se bodo vse družine naenkrat odločile za prešolanje svojih otrok iz dosedanjih šol v borovniško oziroma iz kakšnega ljubljanskega vrtca v našega. Novi občani borovniške občine bodo menda večinoma prišli iz Ljubljane in marsikdo bo najbrž otroke obdržal v dosedanji šoli ali vrtcu. Sicer pa se bomo, kot rečeno, v naši ustanovi pravočasno pripravili za prihod teh otrok. Kraj ste si zagotovo že ogledali; v njegovem središču dominirata šola in cerkev, kar samo po sebi priča o nekdanji veljavi učitelja in župnika v podeželskih naseljih. No, borovniška šola je vseskozi tudi središče kulturnega in športnega udejstvovanja mladih in starejših, učitelji pa so bili duša tega delovanja. Časi so se spremenili, saj večina učiteljev zdaj ne stanuje v Borovnici, ampak se vozijo na delo od drugod. So pa v kraju, tako slišim, ljudje, ki so dobri organizatorji kulturnega in športnega življenja, šolski športni objekti in večnamenska dvorana pa služijo tem namenom. Naši pedagoški delavci in tudi zunanji sodelavci pa skrbijo predvsem za interesne dejavnosti na šoli, saj imamo kup krožkov in drugih oblik obšolske dejavnosti. Tista o veljavi župnika in učitelja na vasi pa je že mimo in danes nima več svoje teže. Sicer pa so danes razmerja povsem drugačna, kajti šola je laična javna ustanova z jasno predpisanimi vzgojnimi in izobraževalnimi smotri, njeno upravljanje pa ločeno od političnih strank in verskih ustanov. Po mojem mnenju so meje jasne, a želim si, da bi bil v tem kontekstu tudi vsak učitelj suverena osebnost, ki je poleg strokovnega znanja, torej ožje specializacje, zmožna razumeti tudi človeško dušo in različno usmerjenost. Če so naši pedagoški delavci takšni, me ne skrbi za odnose v šoli in naša razmerja v kraju, zasebno pa smo si ljudje tako in tako tudi različni ter na različne načine udejanjamo svoje potrebe in rešujemo svoje težave; nekateri za to potrebujejo terapevta, drugi športno ali kulturno udejstvovanje, tretji pa duhovnika ... Kakor sam zase sodim, sem dovolj širok v razmišljanjih in strpen do drugačnosti, bi me pa hudo motilo vpletanje v naše delo tistih, ki za to nimajo strokovnih kvalifikacj in družbene, bolje rečeno, uradne pristojnosti. Moji vtisi iz poldrugega meseca dela v Borovnici so ugodni; šola je dobro umeščena v družbeno okolje, sodelovanje z občino je prav tako dobro in nadejam se, da bom tudi sam v prihodnje prispeval svoj delež temu, da se status dobre šole ohrani in da učenci uspešno napredujejo v šolanju na višjih stopnjah ter v življenju sploh. Marjan Horvat 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Jaka Mihevc novi poveljnik PGD Borovnica Prvega februarja so se borovniški gasilci zbrali na že 128. občnem zboru in opravili tudi redne volitve. Novi poveljnik društva je Jaka Mihevc, nova pa je tudi tekmovalna skupina veterank. Med številnimi načrti za letošnje leto izstopa pridobitev moštvenega vozila, ki naj bi ga prevzeli že na majski veselici. Novi poveljnik Mihevc se je ob izvolitvi najprej zahvalil za zaupanje: "Zavedam se, da prevzemam veliko odgovornost, obenem pa bi se zahvalil dosedanjima poveljnikoma Mevcu in Palčiču, ki sta mi pustila zelo dobre in trdne temelje." Poudaril je, da je v društvu že zdaj dobra, povezana in delovna ekipa, a ob tem opozoril: "Ko se bomo zabavali, se bomo zabavali, ko bo treba delati, bomo pa delali." Sicer pa se je življenje v društvu po preteklih predčasnih volitvah letos tudi formalno vrnilo v ustaljene kolesnice. Razen menjave poveljnika Palčiča, ki je menda kandidat za višjo gasilsko funkcijo, pa pravzaprav velikih sprememb v dosedanji sestavi vodstva ni. Predsednica društva ostaja Saša Mevec, njen namestnik je Jože Palčič, poveljnik društva Jaka Mihevc, njegov namestnik pa Damjan Kržič. V upravnem odboru bodo sedeli še Peter Žitko (podpoveljnik, pomočnik radijske postaje), Peter Štrukelj, Blaž Palčič (podpoveljnik), Miha Ošaben (pomočnik IDA), Igor Trček, Viljem Mevec, Ciril Kos, Andrej Po-držaj, Katarina Kržič (predstavnica članic), Žan Žmavc (predstavnik mladih) in Franc Drašler (predstavnik veteranov). Vodja voznega parka bo Grega Kržič, pomočnica NMP Alenka Božič in skrbnik doma Viljem Mevec, ki je sicer odgovoren tudi za veterane in veteranke, po naših informacijah pa naj bi z mesta poveljnika poveljstva borovniških gasilcev kandidiral tudi malce višje. V nadzorni odbor so imenovani Grega Kržič, Katja Kos in Franc Repar, v disci- plinsko komisijo pa Stane Brož, Jože Trček, Gašper Ravnjak, Slavka Mevec in Bogomir Pelko. Preteklo leto je bilo v zgodovini društva "eno najbolj delavnih let našega društva nasploh", je številčnemu zboru poročala predsednica Mev-čeva, od tega pa gotovo najbolj izstopajo kviz gasilske mladine v Borovnici, oblikovanje ženske veteranske ekipe, ureditev sejne sobe in po-desta za pokale in stare uniforme ter osvojena odlikovanja. Nadpovprečno aktivni so bili tudi na področju intervencij; teh je bilo kar 21, med njimi več posredovanj zaradi podtaknjenih požarov, najhujši pa je bil seveda v Liku, je poročal bivši poveljnik Palčič. Zabeležili so kar 827 delovnih ur gasilcev, 103 ure vožnje z vozili, 337.000 litrov porabljene vode (od tega 300.000 litrov za Liko), kar po cenikih GZS znese dobrih 32.000 evrov stroškov. Poleg tega so izvedli 75 prevozov vode ob suši. Prepeljali so 300.000 litrov vode in pri tem prevozili 320 kilometrov. Glede Lika je Palčiča dopolnil Vili Mevec, ki je intervencijo vodil, in sicer je povedal, da je pri gašenju gorečega skladišča sodelovalo 19 društev s 34 vozili in 147 gasilci/gasilkami, gasilska brigada s petimi vozili in 14 gasilci ter še dve reševalni vozili in policija. Ob tem je izpostavil pomen motornih brizgalen, ki so kljub starosti v tej akciji dejansko rešile težave z vodo. Kar se tiče programa za prihajajoče leto, gasilci že zbirajo ideje za nov gasilski koledar, na društveni veselici, ki bo 31. maja, željo prevzeti novo moštveno vozilo, posodobili bi radi peč, Novi poveljnik Jaka Mihevc ob stari (prenovljeni) bnzgalni preuredili kuhinjo, namestili strelovod, podest za manjši muzej, uredili vprašanje članstva v IGD Liko ter še mnogo več. Ob vsem pričujočem so jim pohvale in dobre želje izrekli navzoči visoki gostje: župan Andrej Ocepek, predsednik GZ Vrhnika Brikci Trček, poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc in drugi. Sledile so še podelitve priznanj in doseženih činov. Veščino za gozdarja so opravili: Matjaž Brlogar, Klemen Debevec, Matic Dobrovoljc, Aljaž Kos; za bolničarja: Jaka Kržič, Nik Mi-kuž; za preventivca: Aljaž Kos, Matjaž Brlogar, Klemen Debevec, Matic Dobrovoljc; za vodiča: Jaka Kržič, Nik Mikuž. Specialnost radjskih postaj so dosegli: Jure Debevec, Blaž Bolarič, Gašper Ravnjak; specialnost dela z motorno žago: Jure Debevec, Miha Ošaben, Blaž Palčič; modul A za dihalne aparate: Matej Jesenko in Damjan Podržaj; modula A in Stane Brož je gasilec že pol stoletja. B za dihalne aparate pa: Damjan Kržič, Gregor Kržič, Jaka Mihevc, Blaž Palčič, Jože Palčič, Peter Žitko. Ciril Kos se je udeležil posveta GZS za požarno stražo (priporočila, izvajanje), Viljem Mevec pa tečaja za elektriko in fotovoltaiko za gasilce. Nadaljevalni tečaj za gasilca so opravili Domen Debevec, Boštjan Matko, Žan Žmavc, Jaka Škr-bec in Jernej Korošec. V čin gasilca 2. stopnje je napredoval Miha Petrič, v čin višjega gasilca Miha Ošaben in Saša Mevec, v čin gasilskega častnika 1. stopnje pa Primož Zupančič. Podelili so tudi jubilejna priznanja. Za 10 let Mateju Jesenku in Klemenu Grmeku, za 30 let Emi Debevec, za 40 let Igorju Debevcu in Jožetu Kosu ter za častitljivih 50 let Stanetu Brožu. Vsem čestitamo. Damjan Debevec Izlet na Slavnik Veste, januarja smo v PD Borovnica nameravali otroke peljat na sankanje. A je bilo v začetku meseca tako toplo - nič ni kazalo na sneg. Sklenili smo, da bomo sankanje prestavili na februar, februarski izlet pa na januar. In tako smo razposlali vabila za pohod na Slavnik (1.028 m), priljubljeni vrh primorskih izletnikov. A glej, ko so bila vabila razposlana, je začelo snežiti. In je medlo ves teden. Našo ljubo deželo je prekril sneg. Poslušali smo o zastojih na cestah. Kako bo v soboto, 19. januarja, na dan našega izleta? Vreme nam je bilo k sreči kar naklonjeno. Zbralo se nas je sedem planincev, radovednih, kaj nas ta dan čaka. Pri meni se je zapletlo že na začetku. Ko sem prišla v Borovnico, sem ugotovila, da sem doma pozabila gojzarje! Naslednja stvar, ki ni stekla tako, kot bi si človek želel, se je pripetila v Skadanščini. Iz te vasi ozka, strma cesta vodi do lovske koče, kjer je primerno parkirišče. Ko sem z avtom poskusila voziti po tej sicer asfaltni cesti, ni šlo. Bila je ledena. Ni šlo naprej, nazaj pa je šlo po svoje. K sreči je bil med nami tudi bolj izkušen voznik, ki je težavo rešil. V vasi smo le stežka našli parkirni prostor. Sneg je bil očiščen le na ozki cesti in dvoriščih. Pri eni hiši so nas zavrnili, pri drugi ponudili pomoč. Potem je steklo. Gazili smo v snežno beli sneg, v njem opazovali živalske in človeške stopinje (krplje), opazili smo tudi različne vrste markacij. Ko smo prišli iz gozda, smo se zaščitili pred vetrom. Bil je pravo doživetje, tale veter. Kakšno moč ima in kako te hitro shladi! V koči smo našli prijeten kotiček, se odpočili in najedli, si ogledali zemljevid, žigosali planinski dnevnik, se zunaj še fotografirali, potem pa v dolino. Je bilo kar zabavno po strmini in snegu navzdol. Ko se je svet zravnal, so bile noge že rahlo utrujene. Bili smo veseli, da smo izlet zaključili še pred prvimi dežnimi kapljami. Dobro je bilo! Kristina Suhadolnik Kulturi so luč prižgali na praznični dan Poezija, pesem in fotografija so zaznamovale prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku, kije tokrat potekala kar na dveh lokacijah. Obiskovalci so se najprej odpravili v večnamensko dvorano, nato pa seje dogajanje preselilo v galerijo na stari pošti, kjer imajo svoje nove prostore HUD-ovci. Letošnjo proslavo si bomo sicer zapomnili tudi po enotnosti, saj so svoje moči tokrat združila vsa borovniška kulturna društva. Ob dnevu, ko Slovenci slavimo in se priklanjamo kulturi, je bilo prešerno tudi v Borovnici, in to kar na dveh lokacijah. Srca in dušo so si obiskovalci prireditve ob kulturnem prazniku najprej napolnili v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca, kjer je na oder stopil župan Andrej Ocepek. Tokrat se je postavil v vlogo niso predstavljali v duhu današnje krize vrednot in trenutnih razmer. V Borovnici bo, kot je obljubil župan, ta praznik tudi v prihodnje namenjen predvsem druženju in krepitvi narodne zavesti. V osnovni šoli sta na ta večer v ospredje stopili pesem in poezija. V prvem delu so obiskovalci prisluhnili ubranim glasovom letih, ujetih v fotografsko oko. Kar smo imeli materiala in plakatov, smo jih nabili spredaj," je o razstavi povedal predsednik HUD Karel Barjanski Jože Zorman. Ob ogledu fantastičnih fotografij in plakatov so se obiskovalci galerije družili še ob prigrizku. V. E. veznega člena prireditve; v svojih uvodnih besedah je izpostavil pomen kulturnega praznika in dodal, naj se na kulturo spominjamo vse leto, ne le na dan kulturnega praznika. "Ko so ta 8. februar, spomin na pesnikovo smrt, vzeli za kulturni praznik, so skoraj gotovo imeli v mislih proslave, srečanja, prijateljstvo, kulturne prireditve," je dejal Ocepek in nadaljeval, da si snovalci kulturnega praznika tedaj zagotovo pevk Ženskega pevskega zbora Tonja, med njihove nastope pa so članice Kulturnega društva Borovnice vpletle poezijo slovenskih poetov. Nato so na oder stopili še glasbeni gostje, skupina Listje, ki so obiskovalce večnamenske dvorane navdušili z narodno-zabavnimi zvoki. V tretjem delu prireditve se je dogajanje preselilo pred staro pošto, kjer so ozračje naelektrile saksofonistke SaxLadies. Za njimi so se kulturi poklonili še domači glasbeniki, ki delujejo v okviru glasbene sekcije HUD Karel Barjanski; ti so na svojih inštrumentih spremljali recitatorja. Poklon kulturi pa se je zaključil v galeriji stare pošte, kjer so se ustvarjalci razstave skozi fotografsko oko zazrli v preteklo delo Humanističnega umetniškega društva Karel Barjanski. "To je retrospektiva, ki smo ji dali naslov Pogled nazaj, gre pa za delo HUD Karel Barjanski v zadnjih Društvo upokojencev Borovnica Vabilo na občni zbor Občni zbor Društva upokojencev Borovnica bo v sredo, 14. marca 2013, ob 17. uri v gostilni Godec. Vabljeni! 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 OŠ Borovnica Obiskali pasjo razstavo Tudi v letošnjem šolskem letu smo s krožkom 4 tačke obiskali pasjo razstavo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nismo si ogledali le pasjih lepotcev, temveč smo sodelovali tudi na delavnicah, ki so bile organizirane v sklopu razstave. Kosmatinčki so nam ponovno dokazali, da jim lahko zaupamo in se z njimi sproščeno poigramo. Nekateri pa se s svojimi pasjimi prijatelji lahko celo pogovarjamo. Imeli smo se zelo lepo. Mentorica 4 tačk Deša Stojanovic Opravičilo Kulturno društvo Janez Jalen se iskreno opravičuje vsem obiskovalcem iz Borovnice in okolice, ki ste si želeli ogledati predstavo Ana Migrena v soboto 16. 2. v OŠ Borovnica. V obvestilu, ki ste ga prejeli na dom, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Predstavo si vseeno lahko ogledate v Notranjih Goricah v petek 1. 3. ob 19.30 uri, v nedeljo 3. 3. ob 18.00 uri in v soboto 23. 3. ob 19.30 uri. Hvala za razumevanje! KD Janez Jalen Planinsko društvo Borovnica vabi na PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE v Gorenjsko-dolenjski ligi BREZOVICA PRI BOROVNICI 2013 Tekmovanje bo v nedeljo, 14. aprila, s startom ob 8.30 in predvidenim zaključkom okoli 16. ure. Start in cilj ekip bosta v gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici. Gotovo se boste našli v eni od kategorij in izkoristili priložnost, da preverite svoje spretnosti v uporabi kompasa in zemljevida. • kategorija A: učenci do vključno 6. razreda osnovne šole • kategorija B: učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole • kategorija C: srednješolci (od 1. letnika srednje šole do vključno 18. leta starosti) • kategorija Č: mladina (od 19. do vključno 26. leta starosti) • kategorija D: člani (nad 27 let) • kategorija E: starejši člani (nad 40 let) • kategorija F: družine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno zadnjega razreda OŠ) • kategorija G: odprta (manj zahtevna, primerljiva s kategorijo B) • kategorija H: odprta (zahtevna, primerljiva s kategorijama Č in D) • kategorija I: odprta (srednje zahtevna, primerljiva s kategorijo C) Na poti vas lahko preseneti živa točka, ki bo želela, da naredite planinski vozel ali prepoznate planinsko cvetlico. Nikakor se ne bo dalo izogniti teoretičnemu delu tekmovanja, pri čemer bo treba odgovoriti na nekaj vprašanj iz snovi planinske šole in orientacije. Določene kategorije (C, Č, D, E, H) bodo imele tudi nalogo vrisovanja točk. V ekipi naj bo od 3 do 5 članov. Če jih je pet, to za ekipo pomeni dodatnih 10 točk, če sta le dva (ker nikakor ne moreta dobiti še enega), se jima 10 točk odšteje. Članice v ekipi - dobrodošle! Vsaka prinese 2 točki. Vsi člani ekipe morajo biti primerno opremljeni za gibanje po terenu, ne glede na vremenske razmere. Vsak tekmovalec potrebuje gojzarje in planinsko izkaznico oz. dnevnik mladega planinca z znamkico za letošnjo članarino (sicer dobi ekipa minus točke). Vsaka ekipa potrebuje vsaj eno pisalo, opremo za prvo pomoč, kompas, priporočamo tudi piščalko. DODATNA OPREMA ZA KATEGORIJE C, Č, D, E in H: kotomer, šestilo, ravnilo in kalkulator. Tekmovanje bo potekalo po novem Pravilniku planinskih orientacijskih tekmovanj: http://www.pzs.si/javno/dokumenti/mk%-20pzs/MK_PZS-Pravilnik_P0T_2012.pdf. Startnina znaša 10 evrov na ekipo. Poravnate jo na startu. Na koncu praktičnega dela tekmovanja dobijo udeleženci malico. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. Prijave zbiramo do srede, 10. aprila, na telefonski številki 031 818 316 (Primož Pečlin) ali po elektronski pošti primoz. pt@gmail.com. Za dodatne informacije pokličite, pišite, vprašajte. Se vidimo! Snežni valček s Coklarji Naši Coklarji, mojstri ljudskih glasbil, so za svoj januarski nastop izbrali kar pravšnje ime. Snežnega valčka nam namreč niso priredili le oni, temveč tudi muhasto zimsko vreme, ki je prenekateremu obiskovalcu prireditve priskrbelo prvi ples že pred domačim pragom. Ali so bili ti plesni koraki s široko lopato bolj podobni valčku ali polki ali kaki še bolj divji zvrsti glasbe, ve pač najbolje vsak zase. Najpomembnejše je seveda, da sneg ljudi ni odvrnil od pestre glasbene prireditve, ki so si jo ob povezovanju Alenke Ošaben tokrat zamislili Coklarji. Žal je bolezen preprečila nastop citrarki Francki Celarc, a so se zato prireditelji toliko izdatneje potrudili pri svojem izboru ljudskih melodij in pesmi: V naši kantini, Dunaj je Dunaj, Birti so kunštni, Snežni valček, Nocoj je ena lepa noč, Vandrov-ček ... Na kitari jim je pritegnila Joži Rupar, na Ne bit' živinozdravnik, te noben ne razume, bod' mesar, te vsak spoštuje." harmonikah pa Fantje z Dola. Za humoristične vložke je bila tokrat odgovorna Ksenija Rav-njak v vlogi vaškega živinozdravnika. Hja, bi se kar strinjali, da je živinozdravniška služba težka ... še posebno če se znajdeš na napačni strani bikovega kopita. Prijetni večer so nastopajoči družno z gledalci sklenili s pesmima V dolini tihi in Roblek. Damjan Debevec Požar se je s pomožnega objekta hitro razširil na sosednjo hišo. V Jelah je gorelo V ponedeljek, 18. februarja, med 2. in 3. uro zjutraj, je borovniške in vrhniške gasilce iz spanja vrgel požarni alarm. Zagorelo je v Jelah, točneje hiša s pomožnim objektom Pot v Jele 14. Na kraj dogodka so prvi prihiteli najbližji sosedje in pričeli z gašenjem. »Nisem mogel spati, slišati je bilo, kot bi nekdo metal petarde. Ko sem pogledal skozi okno, je bil pa žar. Hiša je že precej gorela. Takoj sem poklical gasilce in hitel na pomoč. Odprli smo hidrant, napeljali cevi in z ročniki pričeli polivat. Problem je bil, ker gasilci niso mogli skozi rampe in so zamujali. Smo že precej trepetali, ko jih še kar ni bilo. S tistim, kar smo imeli, namreč nismo mogli kaj dosti narediti,« je napete prve minute opisal Anton Palčič. Borovniške gasilce, ki so si zaradi prenizkega železniškega podvoza v Jelah morali pot utreti čez železniški prehod pri postaji, so resda malce zadržale tri zapornice, a so še vedno prišli pravočasno, da so rešili hišo. Bliskovito so se razporedili, zagnali črpalke in ogenj je moral kaj hitro priznati premoč človeka. Obenem so prihitela še preostala gasilska društva iz bližnje okolice (PGD-ji Brezovica pri Borovnici, Breg-Pako, Verd, Vrhnika, enota Pokojišče-Padež-Zavrh) in družno so pogasili še zadnja žarišča požara, Gasilci med naletavanjem snega hitijo s prekrivanjem razkrite hiše. ki je še nekaj časa trmasto tlel med tramovi, izolacijo in strešno kritino. Po prvih predvidevanjih naj bi se požar na hišo razširil po podaljšanem napušču iz smeri pomožnega objekta, v katerem sta peč ter skladišče za centralno kurjavo omenjene stanovanjske hiše. Preostalo je le še čiščenje prostorov in začasno prekrivanje na pol pogorele strehe, ki je bilo ob pomoči vrhniške lestve in nekaterih domačinov ter pod budnim očesom policijskih preiskovalcev, končano do druge ure popoldne. Pri intervenciji je sodelovalo kar 70 gasilk in gasilcev z desetimi vozili. »Moram reči, da je tista omarica (notri sta dve cevi in ročnika) poleg hidranta, ki smo jo jeseni montirali v Jelah, odigrala svojo vlogo. Pogasiti požara s tem ravno ne moreš, ga pa lahko zadržuješ do našega prihoda. Pomožni objekt smo ob prihodu hitro pogasili, poudarek pa se je dajal na streho hiše. Je pa bil požar že v razbuhteli fazi, kar nakazuje, da smo poziv prejeli sorazmerno pozno. Kljub temu je bila hiša maksimalno obvarovana, tudi z izredno odmerjenim polivanjem z vodo in posledično minimalno škodo v ostalih prostorih. Menim, da je bila intervencija uspešna, predvsem na račun visokega nivoja sodelovanja naših in sosednjih društev,« je analizo strnil vodja intervencije Vili Mevec. ^ . ^ , Damjan Debevec 12 tisočakov za borovniški javor Na nedavni, že sedmi licitaciji vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu je rekordno ceno, kar 6.181 eur/m3 dosegel gorski (beli) javor borovniškega prodajalca, ki ne želi biti imenovan. Z dolžino 8,1 m, premerom 55 cm in volumnom 1,92 m3 je ta visokokvalitetni produkt matere narave svojemu lastniku navrgel vrtoglavih, skoraj 12 tisočakov evrov. Privoščil si ga je premožni kupec s portugalske Madeire. Gorski javor že vrsto let prednja-či na menda največji tovrstni licitaciji v regiji, ki se je udeležujejo kupci z vsega sveta, največ iz nemško govorečih dežel, tokrat pa celo iz Združenih držav Amerike. Zaenkrat rekordno ceno, kar 16.500 evrov, je dosegel lani. Če vas zanima, kako dragi gorski javor zgleda v živo, se le sprehodite do stebra borovniškega viadukta. Drugi najvišji znesek licitacije je za hlod oreha odštel avstrijski kupec, kar 6.140 evrov. Za hlod smreke pa je nekdo odštel nad 2.600 ev-rov. Zelo dobro se je prodajala tudi preostala hlodovina 354 sodelujočih lastnikov, kar je svojevrsten poklon prizadevanjem naših prednikov, ki so z umnim gozdnim gospodarjenjem zanamcem zapustili bogato dediščino, obenem pa opomin, da so slovenski (tudi borovniški) gozdovi lahko še kaj več kot le vir za kurjavo ali proizvodnjo nizkocenovnega pohištva. Damjan Debevec 18 NAŠ ČASOPIS Občina Jfl H Horjul 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si • Občinske novice • Občinske novice • • Povabilo k sodelovanju ob 15. letnici Občine Horjul Občina Horjul letos praznuje 15. letnico svojega delovanja, ki jo bomo obeležili v mesecu juniju. V ta namen želimo različne prireditve, ki se bodo odvijale v sklopu praznovanja. Zato vabimo vsa občinska društva in organizacije, da nam do 10. marca 2013 predložite svoje predloge za prireditve, ki jih nameravate organizirati v okviru občinskega praznovanja. Več informacij lahko pridobite na tel. št. 01/ 75 91 123 - Urška Marolt ali na elektronskem naslovu: urska.marolt@horjul.si . • Zimska služba Letošnje obilne snežne padavine so veliko dela povzročile zimski službi, ki skrbi za ustrezno prevoznost cest v zimskih razmerah. Za pluženje in posipanje cest in javnih površin skrbi izvajalec zimske službe, prav pa je, da tudi občani sami poskrbimo za očiščene dostope do hiš tako, da snega ne odmetujemo na pločnike, cesto, parkirišča Zimska služba pri odstranjevanju nakopičenega snega na pločnikih in avtobusni postaji ali ga odlagamo tako, da javne površine ne postanejo deponije snega iz zasebnih dvorišč. • Ločevanje odpadkov Z ločevanjem in pravilnim razvrščanjem odpadkov glede na to ali so namenjeni za kontejnerje za embalažo, papir, steklo ali mešane odpadke smo občani že dobro seznanjeni. Kljub temu pa je v času odvozov še vedno moč opaziti, da so kontejnerji za mešane odpadke polni embalaže, neposredno zraven stoječ zabojnik za embalažo pa je skoraj prazen. Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov so nameščeni tudi na pokopališčih in sicer črni za mešane odpadke, rumeni za embalažo in rdeči za sveče. Tudi tu bi želeli, da občani pravilno odlagajo odpadke pri čemer bi predvsem izpostavili sveče, ki sodijo v rdeče kontejnerje. • Pasji iztrebki Pred časom smo že opozarjali na problem pobiranja pasjih iztrebkov. Kljub temu, da se je stanje nekoliko izboljšalo, je še vedno pogosto videti, kako kuža kaka po pločnikih, cestah, zelenicah, igriščih, lastniki psov pa ob tem zavzeto gledajo stran in nato odidejo, ne da bi za seboj počistili. Takih prizorov je še več na obrobju naselij, kjer je sprehajalcev psov vedno več. Tu psa še spustijo s povodca in svojo potrebo opravi na travnikih in pašnikih, na katerih se kosi krma za živino. Taka onesnažena krma pa za živino ni primerna in se v najslabšem primeru lahko živina tudi zastrupi. Naj zato ponovno opomnimo lastnike, vodnike ali skrbnike živali, da morajo za živaljo počistiti iztrebke tako, da jih zavijejo v plastično vrečko in odložijo v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. V kolikor bodo opažene kršitve, bo po opozorilu lahko sledila tudi kazen. Vsa pohvala pa lastnikom psov, kateri počistijo za sabo in pobirajo iztrebke in so tako lahko vzor ostalim. • Občinske novice • Občinske novice • Poročilo o delu občine za leto 2012 Čeprav so za nami že prvi meseci leta 2013, bi vam rad podal še poročilo o delu občine za preteklo leto ter ponazoril kako uspešno smo ga premostili. Občina je v lanskem letu realizirala proračun v višini, ki je znašal 2.030.000 €. Največji del proračuna je namenjen opravljanju naloge za zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje vrtca in šole in sicer za delovanje vrtca je bilo namenjenih 441.300 €, za materialne stroške šole (prevozi otrok,elektrika, ogrevanje, kanalščina...) pa skupaj 119.000 €. Velike stroške predstavljajo tudi preostale naloge, za katere mora občina poskrbeti. Za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest je bilo namenjenih 94.200 €. Vzdrževanje vodovodov in analize pitne vode so proračun obremenile za 43.500 €. Za delovanje društev je bilo namenjenih skupaj 52.700 €, nekaj manj kot 40.000 € pa za oskrbnine starejših občanov in družinske pomočnike. Stroški tokovine za javno razsvetljavo so v lanskem letu znašali 24.300. Večje stroške predstavlja tudi knjižnica, za katero je bilo namenjenih 19.600 €. Največje aktivnosti so bile v letu 2012 posvečene izgradnji kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih voda in čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v naselju Podolnica. Na podlagi javnega razpisa, ki ga je vodilo podjetje Vodovod - Kanalizacija je bil za izgradnjo izbran izvajalec G.P. Komgrad, vrednost investicije znaša 1,360.600 EUR. V sklopu gradnje se v vasi obnavlja tudi vodovod, javna razsvetljava ter izgradnja nove kabelske povezava, ki bo dajala možnost hitrejšega in popolnejšega dostopa za internet, televizijo in telefonijo. Ob lokalni cesti smo obnovili pločnik in na novo zgradili pločnik še v dolžini 320 metrov. Po končani izgradnji pa je investicije potrebno zaključiti z asfaltiranjem prekopanih cest v vasi, ki pa bodo končane v spomladanskem času. Podolnica je tako dobila najsodobnejšo infrastrukturo, ki jim bo lahko služila dolga leta. Z dobro prakso sončne elektrarne na strehi športne dvorane, ki sedaj obratuje že dobro leto, občina že pridobiva električno energijo, ki se oddaja v distribucijsko omrežje. V mesecu maju so začela teči dela za izgradnjo sončne elektrarne na dveh novih lokacijah in sicer na vrtcu in osnovni šoli Horjul. V sklopu izdelave elektrarne na šoli, se je popravila predhodno tudi streha, kar je znašalo 59.800 €. Izgradnji sta bili končani konec junija, vrednost investicije je skupaj znašala 174.500 €. V lanskem letu je bil doprinos elektrarne na športni dvorani 56.180 kWh električne energije, kar je znašalo 15.000 €. V sedmih mesecih delovanja je bil doprinos na elektrarni OŠ Horjul znašal 25.540 kWh električne energije, na vrtcu pa 27.930 kWh električne energije. S projektom Energetska sanacija Osnovne šole Horjul smo bili uspešni na javnem razpisu »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Razpis predvideva povrnitev 85 % vloženih sredstev. Izdelani projekti in vsa potrebna dokumentacija za energetsko obnovo osnovne šole so znašali 13.200 €. Sanacija bo vsebovala zamenjavo oken in preostalega stavbnega pohištva, izolacijo in obnovo fasade, postavitev kotla na biomaso ter ureditev prezračevanja v celotnem objektu. Ocenjena vrednost sanacije, ki se bo predvidoma zaključila v prihodnjem letu, znaša 500.000 €. V sodelovanju z občinami Vrhnika, Žiri, Škoc-jan in Šmarješke toplice smo uspešno izvedli javni razpis za Energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave. Do sedaj smo zamenjali kar 70 energetsko najbolj potratnih svetilk javne razsvetljave, večina od njih z najsodobnejšimi LED-svetilkami. Te svetilke nam je uspelo porazdeliti po vseh krajih v občini in smo ena od prvih občin v Sloveniji, ki se je odločila za ta veliki korak in vnesla LED-tehnologijo v javno razsvetljavo. Na podlagi zamenjave bomo poleg pridobljenih nepovratnih sredstev iz strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor dodat- no prihranili tudi pri plačilu tokovine za javno razsvetljavo. Na cestni povezavi med Koreno in Samoto-rico, na odseku Grda dolina - Ulaka, so bila izvedena zemeljska dela, katerih vrednost je znašala 53.500 €. Cesta, dolga 2 kilometra in široka 3,5 metra, bo svojo končno podobo z asfaltom, ki bo znašal približno 200.000 €, dobila v tem letu. Razširili smo uvoz in širino ceste iz naselja Koreno proti parkirišču OŠ Horjul in mimo pokopališča. Z razširitvijo se je odprl dostop do parkirnega prostora pri šoli, ki je sedaj do- Župan Janko Jazbec Zaklanec, foto: Roman Čepon Žažar segljiv tudi z avtobusom. Za ureditev je bilo porabljenih 22.400 €. Veljavna zakonodaja nam naroča, da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice, kjer ne bo zgrajena javna kanalizacija, zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. V ta namen smo objavili javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav za naselje Samotorica in Koreno. Razpis je bil uspešno izveden, saj smo prejeli kar sedem vlog in že izplačali sredstva vsem tistim, ki so zaključili z investicijo, preostala sredstva bodo nakazana po zaključku naložbe ter prejemu potrebne dokumentacije. Ponovno odprtje javnega razpisa za leto 2013 predvidevamo spomladi, po sprejemu novelacije Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Horjul. Na vodovodnem sistemu Koreno so bili vgrajeni peščeni filtri , kasneje pa zaradi poškodbe ob neurju zamenjana še UV naprava. Zaradi občasne oporečnosti pitne vode je bila nabavljena tudi UV naprava za vodovodni sistem Lesno Brdo, kar je skupaj znašalo 17.400 €. Šoli smo poleg materialnih stroškov namenili še 7.000 € za ureditev garderob in nakup premične stene v jedilnici ter tepihov. V vrtcu pa smo uredili še solarni sistem za ogrevanja vode, za katerega je bilo porabljenih 14.700 € s čimer se bodo prihodnje stroški znižali. Na račun dobrega gospodarjenja in dobrega sodelovanja z ravnateljem in zaposlenimi v vrtcu so se stroški za delovanje vrtca znižali, kar je posledično pomenilo tudi znižanje cene oskrbnine za vrtec. V Športnem parku Horjul so se lansko leto obnovile sanitarije ter zamenjala vrata in okna, za kar smo porabili 18.400 €. Planiramo pa tudi ureditev nogometnega igrišča pri športnem parku in izgradnjo dodatnih garderob, za kar smo že oddali vlogo za sofinanciranje iz strani evropskih sredstev. V letošnjem letu pa nameravamo urediti tudi zunanje igrišče pri OŠ Horjul. V preteklem letu je bilo na podlagi predhodnih geodetskih izmer izvedenih veliko prenosov zemljišč v javno korist. Vsem lastnikom zemljišč, ki so brezplačno prenesli zemljišča za ceste na občino v javno korist, se najlepše zahvaljujemo. V naši občini delujejo številna društva, ki s svojim požrtvovalnim in prostovoljnim delom skrbijo za pestro dogajanje v naših krajih. Pri vsem tem pa ne gre spregledati vseh njihovih uspehov. Pokalni prvaki Gasilske zveze Slovenije so postali člani A PGD Žažar, hokejisti Dinamitov so bili državni podprvaki, mažore-te pa so se veselile bronaste medalje na državnem prvenstvu v kategoriji pari kadetinje. Za vse dosežene uspehe iskreno čestitamo. V preteklem letu smo prejeli kar 44 vlog za denarni prispevek ob rojstvu otroka, kar prikazuje in nas tudi veseli, da je v porastu tudi nataliteta rojstev v naši občini. Vsaki družini z novorojenčkom smo namenili 275 €, od lanskega leta naprej pa smo družinam v sodelovanju s PBS ponudili tudi možnost prejema dodatnih 30 €. Lani smo začeli intenzivno z pridobivanjem potrebne dokumentacije za novo komunalno čistilno napravo v Horjulu in upamo, da bo gradnja stekla v prihodnjem letu. Aktivno smo se ukvarjali z dokončanjem občinskih prostorskih planov, kjer imamo pridobljena že skoraj vsa soglasja, manjka nam še samo soglasje Ministrstva za kmetijstvo. Pričakujemo da bo nov prostorski akt sprejet v letošnjem poletju. Za izboljšanje pogojev za izobraževanje otrok so že narejeni idejni projekti za nove učilnice in knjižnico v OŠ Horjul. Predvideva se, da bomo v letošnjem letu pridobili vsa gradbena dovoljenja, v letu 2014 pa pričeli z izvajanjem tega projekta. Asfaltiralo se bo več odsekov cest na Ljubgoj-ni, če bodo pridobljena vsa soglasja. Čaka nas ureditev sanacije plazu v Žažarju iz preteklih let . Kabelsko razdelilni sistem pa se bo poleg Podolnice, kjer je že zgrajen, obnovil še v drugih naseljih. Naj se ob koncu zahvalim vam, občankam in občanom, za vaše zaupanje v delo, ki ga opravljamo. Hvala občinski upravi in občinskim svetnikom za odgovorno in požrtvovalno delo ter sodelovanje, da skupaj dosegamo naše cilje. Letos stopamo v 15. leto delovanja Občine Horjul in ponosni smo lahko na prehojeno pot. Glede na vse pretekle dosežke ter plane za naprej, je bila odločitev za samostojno občino pravilna. Še naprej moramo držati skupaj, saj bomo le s skupnimi močmi delali za boljšo prihodnost in skupno blaginjo naše občine. Vaš župan Janko Jazbec 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina f* ^ Horjul NAŠ ČASOPIS 19 Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, ki je bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Frizerski salon BEBA, salon z 20 Letno tradicijo z Vrhnike, bo profesionalno poskrbel za vašo pričesko z barvanjem, striženjem in oblikovanjem po zadnjih modnih trendih v skupni vrednosti 50 evrov! Pridružite se jim na Facebook strani Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o dogodkih, popustih in akcijah! Modni atelje LUNAz Vrhnike je dobro znan vsem po svežih trend kolekcijah in osebnem svetovanju! Eno izmed vas bodo oblekli v vrednosti 50 evrov! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaše obrvi, ličenje obraza in manikuro nohtov v vrednosti 50 evrov! Sodelujete lahko vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom »Pomladna osvežitev« na naše uredništvo (Naš časopis, Tržaška 9,1360 Vrhnika) do vključno 8.3.2013. Žrebanje srečne nagrajenke bo v ponedeljek, 11.3.2013! .. Volilno leto v gasilskih vrstah Horjul - Vsako peto leto se tudi v gasilskih vrstah zamenjajo vrste in priimki vodij. Letošnje je za prostovoljna društva kot tudi Gasilsko zvezo Horjul eno takšnih. Vsepovsod, tako na osebni kot družbeni ravni, je v navadi, da se vsak začetek leta pregleda realizacijo zastavljenih ciljev in želja ter se oblikuje nov plan za naprej. Tudi v gasilstvu ni nič drugače. Gasilski občni zbori tako vsak začetek leta gasilcem zapolnijo urnike ob Vsakih pet let pa dnevni red dopolnijo s točko, ki zahteva izvajanje volitev v organe prostovoljnega društva oziroma gasilske zveze. Menjave in prevetritve so navadno povsod v družbi koristne in dobrodošle, saj z novim vodstvom pride nov zagon, ideje in načrti. Tako sta suknji zamenjala stari in novi predsednik PGD Podolnica. koncih tedna. Dnevni redi so navadno nespremenjeni in od društva do društva zelo podobni. Predsednik, poveljnik ter drugi organi podajo poročilo o delu društva - intervencijah, preventivnih gasilskih vajah, izobraževanjih in usposabljanjih, tekmovanjih, nakupu opreme in podobnem, za kar gasilci tekom leta opravijo mnogo prostovoljnih ur. Občni zbor je pozdravil tudi podžupan Franci Pišek. Toda, kaj ko je človeka, ki bi odgovorno nadomestil in prevzel naloge in delo v organih društva, in to na prostovoljni ravni, dandanes vse težje dobiti. Zato naj velja vsem, ki so in še bodo prevzeli odgovornost za vodenje, pohvala za požrtvovalno prostovoljsko delo, ki ga opravljajo. Nadja Prosen Verbič Spoštovane občanke! Minilo je skoraj leto in v Horjulu spet organiziramo predavanje o boleznih dojk ter pregled. Lepo je, da se imate rade in da skrbite za svoje zdravje. Tudi letos bo za vas predavala dr. Vida Stržinar in vas tokrat morda seznanila z novejšimi metodami odkrivanja in zdravljenja raka dojk. Za prijetno druženje z dr. Stržinarje-vo sta na voljo dva termina, in sicer 21. in 28. marec 2013 ob 18. in 19. uri v Osnovni šoli Horjul. Prijave bomo sprejemali vsako sredo od 10. do 11. ter od 16. do 17. ure, na telefonskih številkah 041 520 428 in 051 353 036. Vabljene! KORK Horjul Vabilo na gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda za pokal GZS PGD Žažar v soboto, 16. marca 2013, v športni dvorani OŠ Horjul prireja tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Začelo se bo ob 15. uri in končalo s finalom v večernih urah. Na tekmovanju, ki šteje za točke pokala Gasilske zveze Slovenje, pričakujemo vse najboljše slovenske ženske in moške ekipe, ki bodo zagotovo poskrbele za pravo mero napetosti v medsebojnih dvobojih. Po tekmovanju pa bo ansambel Prosen po- M skrbel za pravo gasilsko za-__ bavo, tako za P(fD Z A AAR tekmovalce kot Ekipe, ki željo sodelovati, se lahko prjavjo po telefonu (031 380 493) ali e-pošti: janez.jazbar@siol.net. Vabimo seveda tudi gledalce in navijače, da se nam pridružijo! Gašper Tominc Darovali smo kri 12. februarja je potekala krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 45 krvodajalcev. Kot po navadi sta se najštevilčneje odzvali podjetji Metrel, d. d., in Metrel Mehanika. Vodstvo obeh krvodajalstvo podpira, čeprav je na dan krvodajalske akcije z dela odsotnih kar nekaj delavcev. Letos pa se je akcije udeležila tudi večina vodilnih. Ob tej priložnosti velja posebej omeniti dolgoletnega, zvestega krvodajalca Pavleta Kozjeka s Korene, ki je kri daroval že 80-krat. Za nas je bil to lep dan. Zavedamo se, da je kri nepo- grešljiva in da pomagamo reševati življenja. Na koncu pa si privoščimo še prijetno druženje Pr' Kozinc. Čeprav se zima že počasi preveša v drugo polovico, bomo za kurjavo morali skrbeti še kar nekaj časa. Prava zima se je očitno šele začela in se bo po napovedih nekaterih vremeno-slovcev morda zavlekla v zgodnjo pomlad. Glede na vremenske razmere, še posebno pa glede na gibanje cen surovin za ogrevanje se vse več gospodinjstev odloča za menjavo peči. Ob gibanju cen energentov se namreč iz meseca v mesec povečuje tudi cena kurilnega olja, zato je odločitev za ogrevanje na cenejše vire, ki pa so tudi ekološko precej bolj sprejemljivi (peleti, drva, ogrevanje na elektriko s toplotno črpalko), vse pogostejša in logična, predvsem za območja, ki so dobro pogozdena. Tudi gospodinjstva na našem območju sledijo temu trendu. V okolici domov ali pa kar na gozdnih obronkih lahko pogosto opazimo dolge skladovnice drv, ki čakajo na lastnika. Toda včasih lastnika ne dočakajo, saj se najdejo tatovi, ki si drva preprosto prilastijo in jih odpeljejo na svoje domove. V okolici Horjula je bilo slišati o kar nekaj takšnih primerih. Nekateri so krajo prijavili policiji, drugi pa so se težave lotili po svoje - na lastno pest. In kdo je bil uspešnejši? Tisti drugi, ki so storilce v enem primeru celo ujeli na delu. Kako torej ukrepati v prihodnje, je stvar posameznika. Nekateri so se poslužili kar napisov oziroma groženj, ki pravijo: "Ti baraba, ki mi kradeš drva, če te - ko te dobimo ..." Kaj sledi, si lahko vsak razlaga po svoje, tudi tatovi, ki jih tak napis gotovo nekoliko zmede. Nadja Prosen Verbič Tatovi se bodo greli na drva Spomladanski sejem v Horjulu Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo tradicionalni Spomladanski sejem. Ta bo v nedeljo, 17. marca, od 10. pa vse do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Vsi tisti, ki bi želeli sodelovati s predstavitvijo svojih izdelkov, izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul ali e-naslov: td.horjul@gmail.com Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 051 316 318 ali navedenem e-naslovu. PRIJAVNICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU Naslov razstavljavca: Ime in priimek: Ponudba artiklov: E-naslov: Telefonska številka: Rabim stojnico: DA NE Podpis: Žig: 20 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Mladi godci so zapeli dve novejši skladbi. 7. tradicionlni koncert Veselo v Horjulu Horjul, 2. februar - Veselo je bilo tega sobotnega večera ne le v športni dvorani OŠ Horjul, kjer so horjulski gasilci, pripravili že 7. tradicionalni koncert, pač pa tudi na nočnem nebu in na cesti, saj so naše kraje ta večer zajele obilne snežne padavine. Vremenske napovedi za sobotni večer so napovedovale veliko količino snega ter neugodne razmere na cestah, zato je veljalo obvestilo, naj se vozniki na pot odpravijo, le če je to nujno. A, sedmega tradicionalnega koncerta Veselo v Horjulu ni šlo zamuditi. Glede na polno tribuno športne dvorane Osnovne šole Horjul, kjer je koncert tudi letos potekal, smo se lahko prepričali, da ljudje obvestila na srečo gasilcev, članov PGD Horjul, ki so se potrudili za odlično organizacijo koncerta, niso vzeli resno. In prav gotovo obiskovalcem koncerta za udeležbo ni bilo niti malo žal, saj so za slabi dve uri lahko odmislili in pozabili na zimske nevšečnosti in druge tegobe, ter se prepustili ritmom narodno- Najmlajši poslušalci so dogajanje na odru spremljali iz prve vrste. V ritmih ansambla Nemir so se po koncertu lahko zasukali obiskovalci. so z dvema novejšima skladbama na že dobro poznanem odru, pred domačim občinstvom, nastopili člani ansambla Mladi godci. Sedemčlanski ansambel Prifarski muzikanti, večkratni dobitniki najrazličnejših plaket in priznanj za svoje več desetletno glasbeno ustvarjanje, so v Horjul prišli od zelo daleč. Kostel, kraj v neposredni bližini hrvaške meje, je njihov rojstni kraj, zato ni čudno, da dalmatinski ritmi sežejo tudi do njih. Nekaj svojih, popolnoma prifarskih, ter en venček dalmatinskih so pripravili za tokratni večer. S pesmijo Čas bi zavrtel nazaj, pa so kot naslednji glasbeni gosti - člani ansambla Toneta Rusa - navzoče popeljali v čas otroških srečnih dni naših staršev, dedkov in babic. Da pa je bil spomin še toliko bolj živ je poskrbela prava zima zunaj dvorane, ki, kot pravi njeno besedilo, »zima mi spomine mnoge obudi«. Poleg te so zaigrali še dve drugi lastni skladbi, nato pa so oder prepustili članom ansambla Nemir. Gregor na harmoniki, Andrej na kitari, Ambrož na trobenti, Matic na kontrabasu ter Matej in drugi Gregor pred mikrofonom so mladi in živahni fantje, ki so en delček svojih skladb predstavili v sklopu uradnega programa, na preostale pa so obiskovalci koncerta lahko še zaplesali, saj so Nemirovci poskrbeli, da je bilo v Horjulu veselo se do zgodnjih jutranjih ur. Nadja Prosen Verbič Dalmatinski ritmi v izvedbi Prifarskih muzikantov so tokrat napolnili dvorano. zabavne glasbe in šalam, ki jih je na račun mnogih družbenih skupin, zbijal povezovalec programa Konrad Pižorn - Kondi. Prvi glasbeni gosti, ki so ogreli roke obiskovalcev so bili mladi člani družinskega ansambla Biseri, ki prihajajo iz Pivke. Za njimi Odprtje razstave Franca Zupeta - Krištofa Prepletanje pesnikovega in slikarjevega življenja skozi njuna dela Horjul, 8. februar - Na sam slovenski kulturni praznik je v avli Osnovne šole Horjul potekalo slovesno odprtje razstave Krištofa Zupeta, ki je bila na ogled še ves konec tedna. Krištof Zupet, priznani slovenski slikar, prejemnik Župančičeve nagrade za svoje izjemne stvaritve, je bil leta 1939 rojen v Horjulu, zdaj pa že nekaj desetletij živi v slovenski prestolnici. Še vedno se rad vrača v svoj rojstni kraj, kjer že desetletja na svoj izvirni, avtorski način proslavlja slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V Osnovni šoli Horjul namreč vsako leto pripravi razstavo svojih portretov pomembnih slovenskih umetnikov in drugih ljudi, ki so mu blizu. Portreti so sicer še vedno njegova osrednja tema, vendar je opaziti vse več cvetličnih tihožiti in preciznih detajlov narave. Na letošnjem odprtju razstave v horjulskem hramu učenosti je vsem navzočim dobrodošlico najprej zaželel ravnatelj Primož Garafol. Kulturni program sta oblikovala violinistka Vera Belič in dramski igralec Milan Štefe, povezoval pa ga je Matko Zdešar. ali pobalinsko igračkanje z besedami, so lučni bratje bistvenega pomena. V svetu, ki ga tolikokrat zagrne tema, zamotni megla, je skupnost srčnih in svobodno mislečih nuja, sok življenja. Če so Prešernu usodnosti iztrgale tako prijatelja Smoleta kot Čopa, so bili to siloviti udarci, pod katerimi se še miselni orjak opoteče. Smoleta je poveličeval v pesmi z besedami: 'Boljga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan.' Zanimal ga je torej le tisti, ki se je zmožen vžgati in goreti v plemenitem namenu. Izgubo Čopa je prelil v čudovito in enkratno pesnitev Krst pri Savici, pesnitev, ki je bila 'lek ljubezni stari rani' in 'ločitvi od njega hladilo'." Njihov pomen za nas in naš narod je dr. Luna-ček opisal z besedami: "Skupaj s prijatelji si je Prešeren naložil na rame ogromno težo ozaveščanja posameznikov in celega naroda, pri čemer je z lučnimi brati odpiral vedno nova vrata in pretežko, 'okameni srce preživo'. Prešeren je svoje živo in preži-vo srce nosil na rokah, da je videti in slišati pretok njegove krvi. Medicinsko rečeno, življenje, ki je polno, osrečujoče in trpeče, je kot operacija na odprtem srcu. Temu zgledu bi bilo vredno slediti, vsak po svojih danostih in močeh seveda." Ob koncu izjemno bogatega in razmišljujočega govora je dr. Lunaček poskušal življenji in delo obeh umetnikov preplesti z naslednjimi besedami: "Tako se že dolga desetletja kali naš slikar Krištof, ki poskuša prazno, belo platno napolniti s čustvom, dušo, iznajdbami in srčno krvjo, ne meneč se za banalnosti vsakdanjega življenja, ki jih je Prešeren strnil v besede: 'Grabte dnarje vkup gotove, kar zidajte si gradove. V njih živite brez trpljenja ...'" Tako nas je opozoril na pravo bistvo, ki je resnično pomembno tudi za naše življenje. Nadja Prosen Verbič Tokratni slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Lunaček. Slavnostni govornik je bil tudi letos primarij dr. Matjaž Lunaček, ki je v svojem razmišljanju prepletal življenji in dela obeh ustvarjalcev in kulturnikov - Prešerna in Zupeta. Dejal je, da sta mu oba zelo blizu, saj ju "srečuje" skoraj vsak dan. "Na poti v kavarno se na Prešernovem trgu zazrem v pesnikov mili obraz in si prikličem kakšen njegov verz. Izbira ni težka, saj je vsaka njegova beseda v stiku z resnico. V pogovorih s Krištofom zrem v njegovo delavnico v smislu Gregorčičevih besed: 'V delavnico sem Tvojo zrl ...' Sočutim njegov ustvarjalni navdih in njegove zamisli," je povedal. Na željo slikarja Zupeta je govornik tokrat nekaj več besed namenil Prešernu in manj slikarju, saj je razstava namenjena predvsem spominu na največjega slovenskega pesnika, letos je bila posvečena gospe Mirjani Medved, lani pa umrli Krištofovi veliki prijateljici, ki je nanj delovala navdihujoče kot malokdo. Zato se je govornik z nekaj stavki dotaknil tudi Prešernovega preživljanja bolečih izgub najboljših prijateljev. Dejal je: "Pri umetnosti, katere cilj ni preigravanje znanih oblik Lepa udeležba prireditve ob odprtju razstave Krištofa Zupeta Izsek slik z letošnje razstave hodil neizhojene poti. To ima vse drugačno težo kot Krpan, ki svojo kobilico z lahkoto prestavi, ker je telesni in ne duhovni orjak, a ga prav radi spreminjamo v mit, ki meče neupravičeno senco na moč in junaštvo čisto drugačnega kova, ki sta izpričana s Črtomirom v Krstu pri Savici." V svojem razmišljanju pa je želel delovati tudi poučno in hkrati kritiško, in sicer v smislu dojemanja Prešerna. Takole je dejal: "O Prešernu bi moralo poučevanje teči na čisto drugačen način, kot poteka danes. Mladim ljudem bi moralo preko pedagoškega odnosa postati jasno, kaj prinaša genijeva beseda, kaj pomeni intimen odnos s to besedo, kaj pomeni za duševno prebujanje posameznika in skupnosti. Prešernove besede niso nekaj, kar naj bi se učili na izust, ampak so v popolno obliko prelite iztrpljene misli, ki se dotikajo zemlje in svoda neba hkrati. Vsak ozaveščen Slovenec bi moral dnevno vzeti v misli katerega od Prešernovih verzov, da bi z njimi začutil lepoto in tragičnost sveta ter se zavedal, da je naš človeški namen spoznavati resnico, pa čeprav ti spričo tega, da je breme Slikar Krištof Zupet je poklepetal z obiskovalci, od katerih je prejemal iskrene čestitke. 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina J^j Horjul NAŠ ČASOPIS 2i V spomin V začetku letošnjega leta nas je pretresla vest o smrti našega člana Rajka Vrhovca. V društvu je nastala praznina, a zapolnili jo bodo spomini na vse, kar je naredil in dosegel kot zelo aktiven član in dober prijatelj. V gasilske vrste je vstopil leta 1987. Bil je zelo zavzet in vesten član. Leta 1990 je opravil izpit za nižjega gasilskega častnika, leta 2002 pa za gasilskega častnika. Pred dvema letoma je napredoval v gasilskega častnika 2. stopnje. Medtem je opravil še tečaj za strojnika, tečaj za poveljnika društva, tečaj za radijske zveze in tečaj za usposabljanje gasilcev za delo z motorno žago. Opravljal je tudi pomembne funkcije v društvu. Tako je bil od leta 1992-1994 podpo-veljnik PGD, od 1996-1999 predsednik, od 1999-2003 podpredsednik PGD in predsednik častnega razsodišča GZ, nato od 20032006 poveljnik društva in član poveljstva GZ Horjul. Od leta 2008 pa član nadzornega odbora GZ Horjul. Bil je tudi predsednik ocenjevalne komisije za društva v GZ Horjul. Bil je gasilec z dušo in človek na katerega si se lahko vedno zanesel. Sodeloval je pri organizaciji vaj, na tekmovanjih, pri redarstvu in delovnih akcijah, bil je zavzet za izobraževanje mladine, organiziral je izlete za člane društva. Aktiven je bil tako na društvenem kot tudi na zveznem nivoju in za gasilce je žrtvoval veliko prostega časa. Za vso požrtvovalnost je zasluženo prejel številna priznanja in odlikovanja. Med drugimi je prejel diplomo za10 in20 let aktivnega delovanja v društvu, značko za10 in20 let dela v operativi, plamenico 3. stopnje, občinsko odlikovanje 3. stopnje, državno odlikovanje 3. stopnje in lani spomladi bronasti znak Civilne zaščite. Rajko, vedi, da te bomo ohranili v trajnem spominu in ti kličemo gasilski pozdrav na pomoč! PGD Horjul Aleš Sečnik športnik leta Vrhnika, 1. februar - Športna zveza Vrhnike je ob izteku prvega koledarskega meseca novega leta podelila športnikom priznanja za njihove dosežke v minulem letu. Najvišje priznanje je tokrat prejel plavalec Aleš Sečnik, podelili pa so tudi zlate, srebrne in bronaste plakete ter pohvale. Kot rečeno je najvišje odlikovanje prejel Aleš Sečnik, sicer član Plavalnega kluba Kamnik, ki pa ga je življenjska usoda zelo kmalu prikovala na invalidski voziček. Kljub trajni poškodbi hrbtenice je sledil športnemu duhu, ki so mu ga že v rani mladosti vtisnili v njegovo zavest starši. Zlati nagrajenci izmed katerih je posebna komisija izbrala športnika leta - Aleša Sečnika. Danes je plavalec v disciplinah 50 metrov delfin, 50 metrov prsno in 50 metrov prosto. V Franciji je dosegel nov svetovni rekord v plavanju na 50 metrov delfin in leta 2011 odplaval normo za londonske paraolimpijske igre. Na žalost je zaradi nesrečnih količnikov, ki naši državi »odčitavajo« koliko tekmovalcev bo odšlo na igre, moral ostati doma. Alešu je najvišje vrhniško športno odlikovanje podelil župan Stojan Jakin, čestitala pa sta mu tudi olimpionik Miro Ce-rar in predsednica vrhniške športne zveze Irena Oblak. Aleš sicer živi na vrhniškem koncu, naj pa spomnimo, da je rano mladost preživlja na Vrzdencu. (gt, foto: gt) Pustne šeme zarajale na Občinskem trgu Horjul, 10. februar - Občinski trg le redko zaživi v takšni barviti in veseli podobi kot je bilo to na pustno nedelje. Za takšno vedro podobo trga je tudi letos poskrbelo Turistično društvo Horjul, ki je organiziralo pravo pustno povorko. Že na pustno soboto so se pustne maškare podale na pot. Hodile so od vrat do vrat, prosile za kak pustni krof ali pa kak evro oziroma dva. V zameno za to pa naj bi v hišo prinesle srečo in v vas pomlad. Toda obljube niso držale, vsaj ne drugi del le-teh. Svojo nalogo so slabo opravile. Pustni čas je namreč že mimo, naravo pa še vedno prekriva debela snežna odeja. Toda potrudile so se, saj se teri so se predstavili posamezno, drugi v skupini, najbolj zanimivi za občinstvo pa so bili tisti, ki so pripravili še prav poseben nastop. Nekaj več pozornosti so pritegnili člani prašičje družine ter njim nič kaj prijazna družina mesarjev. Zabavni so bili kmetje, ki so prinesli s seboj tudi instrumente ter mladi partizani, ki so zapeli pustno priredbo njihove himne. Razred zase pa sta bila gasilec s har- sicer v počasnem posnetku. Skratka, vse se je vrtelo okoli nje, ki je imela najverjetneje tudi zadnjo in končno besedo pri ocenjevanju najboljših pustnih mask, tu so ji sicer pomagali še preostali člani TD Horjul. Nagrade za malo večje maškare so bile letos, poleg simboličnih, še mesnate, te pa si je za izvirnost in enkratnost zaslužila pujsja družina, skupina Miki mišk, viteški par ter pravljični liki iz Sneguljčice. Nagrade za otroke pa so bile letos sladke. Prvo sta si zaslužila gasilec in mama Manka, vsi ostali pa so si sladkiša podelili med sabo. Prav vsaka maškara, tudi tista nenašemljena, je bila deležna pustnega krofa, ki so jih med navzoče razdelili člani TD. Tudi za toplo pijačo so poskrbeli. Ta je vsaj za trenutek pognala kri po žilah in odgnala mraz, a ne mrzle zime, ki nas bo spremljala še doberšenj del meseca. Nadja Prosen Verbič Skupina klovnov je bila kot vsako leto najštevilčnejša. Pujsja družina je izstopala v ličnih kostumih. Čisto resnični liki iz pravljice Sneguljčica. S svojo predstavo sta navdušila mama Manka in gasilec. j W f-f "Za lepoto je potrebno trpeti", je dejal lepi Dasa Tini Maze, ki ga je opomnila na zimske temperature v Sloveniji. Pogled na barvito in veselo podobo Občinskega trga. jih je na pustno nedeljo zbralo lepo število. Na pustno nedeljo so se kot že nekaj let zapored zbrale na parkirišču pred Metrelom, nato pa so se skupaj, ob spremljavi domače glasbe, odpravile po horjulskih ulicah proti Občinskemu trgu. Indijanci, vitezi, čarovnice, princeske, kralji in kraljične, klovni, kmetje, različna pravljična bitja in filmski junaki, pa zmaji, dinozavri, pikapolonice, mucki, miške, slončki, čebelice, prašički, metulji, zvezdice, rožice, sončki ter razni mlečni izdelki, vsi ti in še mnogi drugi liki so se na pustno nedeljo srečali in zarajali na trgu. Neka- Tokratna atrakcija sta bila Tinina spremljevalca - Andrea Massi in serviser smuči. moniko in pomanjšana različica mame Manke, ki sta navdušila in skoraj do solz nasmejala zbrane na trgu. Tam jih je letos nagovorila ena najbolj gledanih in občudovanih slovenskih osebnosti - naša smučarska šampionka Tina Maze, spremljala pa sta jo kot vedno tudi njen trener oziroma izbranec Andrea Massi ter serviser. Kot navadno je bila Tina tudi tokrat zelo zgovorna in ves čas v središču pozornosti. Zaupana ji je bila vloga povezovalke, kar ji je šlo odlično od ust, le ženska oblika sklanjatev ji je včasih delala preglavice. Za obiskovalce je celo odpeljala trening smučanja, predvajan Vse maškare so se posladkale s pustnim krofom. 22 NAŠ ČASOPIS Občina JflH Horjul 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Vpis v Vrtec Horjul Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2013/14. Staršem, ki ste vlogo že oddali, ni treba oddati nove. Vloge sprejemamo do 15. aprila 2013. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrtca Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. Če bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vse starše, ki željo vstop pred 1. septembrom 2013, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in da se bodo njihove vloge obravnavale skupaj z vlogami za sprejem s 1. septembrom. Ravnatelj: Primož Garafol Kulturni praznik v vrtcu Praznik kulture smo v vrtcu počastili s prireditvijo, ki smo jo pripravili otroci in zaposleni iz vseh skupin. Proslava je bila pestra, zanimiva in slovesna. Po uvodnih besedah gospe Majde in poslušanju slovenske himne so se najmlajši, skupina Gosenice, predstavili z glasbenima točkama Mi se imamo radi in Bobenček, Mravlje pa so zapele in odplesale pesem Medvedki spijo ter zapele Pesem nagajivko. Kresnice so se predstavile z dramatizacijo pesmi Aro, Žabice pa so recitirale Kako Biba pie in zapele pesem Kuža Pazi. Pikapolonice so odigrale rusko pravljico Babica zima. Murni so plesali in peli ljudski Sonce sije, dežek gre in Ringa raja. Ubrani zborček skupine Čebel nam je zapel Pesmico o snegu in ritvijo Prešernovega Povodnega moža in Babico zimo. Prireditev so zaključili naj- deklamacijo Zakaj. starejši Metulji s pravo dramsko uprizo- Maja Rebolj Dramska uprizoritev Povodnega moža P V 1 • , v • Smučarski tečaj Otroci iz skupin Čebele, Murni in Metulji so se v zadnjih dneh januarja udeležili štiridnevnega smučarskega tečaja na smučišču v Šentjoštu. Zaradi bližine smučišča nas vsakodnevna vožnja z avtobusom ni preveč utrudila. Igram za ogrevanje, ki smo jih sicer izvajali vsak dan, je prvi dan najprej sledilo preverjanje smučarskega znanja. Na osnovi tega so otroke razvrstili v skupine, učitelji smučanja pa so v naslednjih dneh skupaj z otroki znanje nadgrajevali. Tako so nekateri otroci usvojili osnove smučanja, na primer, kako si na noge pritrditi smuči in jih sneti, kako jih nesti, hoditi s smučmi po ravnem, pa s stopničastim korakom po strmini navzgor, naučili so se tudi smuka po zmerni strmini, ustavljanja, vstajanja po padcu, otroci s predznanjem pa so spretnosti smučanja nadgrajevali na smučišču z vlečnico. Vsi otroci so na tečaju pridobili veliko znanja in spretnosti, ki so jih pokazali zadnji dan na tekmi. Uspešno so presmučali progo, nekateri s pomočjo učiteljev smučanja, drugi samostoj- no; prejeli so diplome in nagrade, najhitrejši trie pa tudi medalje. Marinka Batagelj Lutkovna predstava Pobegli robot V torek, 15. januarja, smo bili v vrtcu deležni prav posebnega obiska. S svojimi lesenimi lutkami in lutkarsko ekipo nam je torkov dopoldan popestril gospod Branko Lipnik. Tako kot lani nam je tudi letos približal prav-ljičnost na lutkarskem odru, in sicer z zgodbo o Pobeglem robotu. Sama zgodba je nekoliko drugačna, kot smo jih vajeni. Zgodbe največ- krat govorijo o živalih, tokrat pa je bil glavni junak robot, ki je ušel iz laboratorija, kjer so ga izdelali. Robot je na začetku hudoben, ko pa ob srečanju z otrokoma iz vrtca dobi srce, in sicer v obliki ure, se spremeni in postane dober robot, ki služi svojemu namenu - pomaga očistiti svet. Otrokom so se lesene lutke zdele zanimive; predstavljale so nekaj poseb- nega, nekaj, česar ne vidijo vsak dan. Lutkovna predstava je otroke pritegnila, bila jim je všeč, saj so prek lutk v zgodbi spoznali, da je lahko robot prijazen, da je lahko tisti, ki pomaga ljudem. Celotni lutkarski ekipi smo hvaležni tudi za kratko obnovo zgodbe z otroki, ki jo je pripravila po končani predstavi. Pogovor, v katerega so se vključili otroci, je pripomogel k razmišljanju, tako da so doživetja in vtisi predstave ostali v otroških spominih. Otroci so v svojih igralnicah ob spontanem likovnem izražanju podoživ-ljali vsebino zgodbe Pobegli robot. G. Branku Lipniku in drugim lutkarjem (Juriju, Vlasti in Joni) se prav lepo zahvaljujemo za obisk in se že veselimo naslednjega srečanja z novimi zgodbami oživelih lutk. Tjaša Janša Maškare v vrtcu Trili trili trilili ali veste kdo smo mi, trata, trata, tratata šeme smo ha, ha! Pust je prav poseben dan, ki ga tudi v vrtcu z veseljem pričakujemo in praznujemo. Že v dneh pred pustom smo se pogovarjali o običaju, spoznavali značilna pustovanja za Slovenijo in tudi sami izdelovali maske. Na pustni torek smo z zanimanjem spremljali prihod maškar. Ta dan ni bil običajen dan, saj so namesto otrok v vrtec vstopale različne živali, gusarji, baletke, kraljične, klovni... Ob vsej tej pisani druščini smo se veselili in plesali ob glasbi. Otroci so se vživeli v like ter razvijali svojo domišljijo. Zime nam ni uspelo pregnati, pa vendar veselje zato ni bilo nič manjše. Andreja Naglič 25. februar 2013, 402. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 23 Uvedba cenejših linij javnega prevoza v občini Občina Dobrova - Polhov Gradec se je skupaj z LPP d.o.o. in MOL odločila za - Polhov Gradec), 52 (Polhov Gradec - Črni vrh) in 53 (Polhov Gradec - Suhi Dol), - Šentjošt) v mrežo integriranih linij LPP. Integracija zagotavlja linijam povečano število odhodov avtobusov, enotno plačilno sredstvo Urbana, ki omogoča prestopanje tudi na mestne linije LPP v roku 90 min brez doplačila, nižje cene prevoza in vključitev v območni sistem LPP. Linije 51, 55 in 56 bodo v Ljubljani potekale po Tržaški, Aškerčevi in Slovenski do AP Ljubljana. Cene prevoza na področju občine Dobrova - Polhov Gradec Na vseh linijah, ki potekajo na področju občine Dobrova - Polhov Gradec bo veljal območni sistem in občutno nižje cene kot do sedaj (glej tabelo in shemo območij). Po novem bodo potniki na linijah, ki obratujejo od postajališča Ži-rovnik (linija 51) in postajališča Dobrova Vodomet (liniji 55 in 56) v smeri Ljubljana in obratno potovali v enem območju. Cena prevoza znaša pri plačilu z vrednostno vozovnico Urbana 1,20 EUR in s splošno terminsko (mesečno) vozovnico 37,00 EUR. Prav tako so na tem območju veljavne vse druge vozovnice Mestnega potniškega prometa. V primeru, da potnik plača prevoz z gotovino, se cena prevoza določi po medkrajevni tarifni lestvici in ne vključuje prestopanja v roku 90 minut. LPP zato predlaga, da tudi gotovinski potniki preidejo na plačevanje z vrednostno vozovnico Urbana. Območje Polhovega Gradca od postajališča Hrastenice do Črnega Vrha (linija 52) oziroma Suhega Dola (linija 53) je vključeno v drugo območje. Pri prevozu znotraj tega območja velja cena za prvo območje, v primeru prehajanja oziroma prestopanja meje območij pa velja cenik za drugo območje; cena za enkratno vožnjo v roku 90 min znaša 1,60 EUR, cena splošne ter-minske mesečne vozovnice je 49 EUR. Enaka cena za dve območji velja za potnike, ki se bodo peljali z linijo 56 iz Šentjošta proti Ljubljani in obratno. Cena velja le tedaj, ko se potnik pelje skozi občino Horjul in ob tem ne prestopa. V primeru, da potnik izstopi na območju občine Horjul in nato ponovno vstopi na drug avtobus, veljajo zanj pravila plačila po medkrajevni tarifni lestvici, kot je opisano v naslednjem odstavku. (preglednica spodaj) Cene prevoza na področju občine Horjul Trasi lini 55 (Ljubljana - Vrzdenec) in 56 (Ljubljana - Šentjošt) delno potekata po občini Horjul, ki ni pristopila k sistemu integracije. Potniki na linijah 55 in 56, ki bodo vstopali in / ali izstopali v krajih Vrzdenec, Žažar, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec pri Horjulu in Podolnica, torej krajih, ki se nahajajo na področju občine Horjul, bodo plačilo prevoza še naprej opravljali po obstoječem medkrajevnem ceniku, ki je oblikovan po tarifni lestvici. Na linijah 55 in 56, ki sta le deloma subvencionirani, je glavno plačilno sredstvo medkrajevna e-kartica. Na vseh naštetih linijah je sicer omogočeno razen plačila s terminsko in vrednostno Urbano tudi gotovinsko plačilo po medkrajevni tarifni lestvici. Nakup Urbane bodo potniki opravili predvidoma v Mercatorju v Polhovem Gradcu in na Dobrovi, na 39 urbanomatih in 226 ostalih prodajnih mestih, prizadevamo pa si tudi za potrditev dodatnih lokacij na Avtobusni postaji, Polhov Gradec in v Brunarici Grič v Šentjoštu. LPP si obeta pozitiven odziv potencialnih potnikov in upa, da bo marsikdo, ki še vedno uporablja osebno vozilo za vsakodnevno potovanje v prestolnico, prepoznal v integriranih linijah in terminski (mesečni) Urbani novo priložnost za cenovno ugodno dnevno potovanje v Ljubljano. Subvencionirane šolske mesečne vozovnice: kompenzacijo lahko izkoristite pri nakupu vozovnice za mesec marec Dijaki in študentje, ki so v januarju opravili nakup subvencionirane medkrajevne šolske mesečne vozovnice ali kombinirane vozovnice (subvencionirane medkrajevne šolske mesečne vozovnice oziroma subvencionirane mesečne integracijo obstoječih linij 51 (Ljubljana 55 (Ljubljana - Vrzdenec) in 56 (Ljubljana vozovnico za deset voženj + mestne), so upravičeni do kompenzacije na račun višjih cen, ki so veljale v januarju. Kompenzacijo bodo dijaki in študentje pridobili v obliki znižane cene vozovnice, katero bodo lahko uveljavljali ob nakupu istovrstne vozovnice za mesec marec. Upravičenci, ki možnosti kompenzacije ne bodo izkoristili v marcu, le te kasneje ne bodo mogli več zahtevati. Kompenzacijo lahko upravičenci izvedejo le pri izdajatelju januarske subvencionirane mesečne vozovnice; tako velja za LPP, da je kompenza-cio za mestni in medkrajevni prevoz možno uveljavljati v Potniškem centru LPP na Slovenski cesti 56 (Bavarski dvor) in na Avtobusni postaji. Novi vozni redi bodo objavljeni na avtobusnih postajališčih, spletni strani občine, prevoznika LPP d.o.o., kot tudi v Koledarju prireditev 2013, ki ga bodo v naslednjih dneh prejela vsa gospodinjstva v občini. Občani imajo čas do 15.3.2013 podati morebitne pripombe na integrirane linije. Občina Dobrova - Polhov Gradec Zimska služba Na območju KS Dobrova je nastala sprememba izvajalca zimske službe. Izvajalca zimske služba ostajata ista, spremenjena je le delitev območja znotraj KS med obstoječima izvajalcema. Poleg obstoječih glavnih lokalnih cest in javnih poti CPL, d. d., dodatno pluži še VS Dobrova in VS Dobrova zahod. Krajevna skupnost: • DOBROVA/VS Dobrova, VS Dobrova zahod: CPL, d. d., 01/23-64-500 • DOBROVA preostalo: NIKO KRŠINAR, s. p., 041/741-651 Drsališče v Gabrju bo v času šolskih zimskih počitnic, od 23. 2. do 3. 3. 2013, odprto od 13. do 19. ure. Izšel domoznanski zbornik V naslednji številki Našega časopisa si boste lahko prebrali prispevek s proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Polhovem Gradcu, kjer smo se letos poklonili domačinu Gregorju Riharju, utemeljitelju slovenske zborovske glasbe, saj letos minevava 150 let od njegove smrti. Pomemben del dogodka pa je bil namenjen predstavitvi novega domoznanskega zbornika Domači kraji, ki so ga obiskovalci ob vstopu tudi prejeli. O nastanku le-tega so spregovorili avtorica prof. Milka Bokal ter župan Franc Setnikar. Z bogato besedo in lepo pesmijo je bil oblikovan program letošnje proslave, več pa, kot rečeno, v naslednji številki. (NPV) TABELA CEN V EUR Enkratna vožnja -eno območje Mesečna vozovnica -eno območje Enkratna vožnja -dve območji Mesečna vozovnica -dve območji Pred uvedbo integracije 2,30 82,80 2,70 - 4,10 97,20 - 147,60 Po uvedbi integracije 1,20 37,00 1,60 49,00 Nižja cena v % 47,83 55,31 40,74 - 60,98 49,59 - 66,80 Občina Dobrova -Polhov Gradec o b v e š č a o vpisu predšolskih otrok v javne vrtce za šolsko leto 2013/2014. Vpis bo v vrtcih vsak delovni dan od 1. do 31. marca 2013 v času uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh javnih vrtcev: Vrtec Naslov uprave vrtca Telefon Spletna stran OŠ Dobrova -VRTEC DOBROVA Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/360 12 20 www2.arnes.si/~odobrovalj OŠ Dobrova -VRTEC BEZJE Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/360 12 20 www2.arnes.si/~odobrovalj VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2012/13, • starši, ki so vlogo oddali po 16. 3. 2012 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec in željo otroka vključiti v drugi javni vrtec na območju občine. Dodatne informacije: Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sedežu vrtca. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2013, bodo za šolsko leto 2013/2014 upoštevane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. Starše obveščamo, da je obrazec vloge za vpis z navodili o poteku vpisa otrok v vrtec dosegljiv na spletni strani vrtcev in Občine Dobrova - Polhov Gradec. 24 naš časopis Občina Dobrova L^J - Polhov Gradec 402., 25. februar 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Obisk ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča Dobrova, 29. januar - V prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec je bil v torek delovni sestanek, na katerem so župan Franc Setnikar in občinski sodelavci ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter njegovi sodelavci govorili o možnih rešitvah s področja zagotavljanja poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselj v Občini Dobrova - Polhov Gradec ter še nekaterih pomembnih temah, ki s strani občine še vedno čakajo na odločitev ministrstva. faze, kjer sta za njegovo sprejetje oziroma potrditev potrebni le še dve pozitivni mnenji znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tudi ti dve sta po županovih besedah že usklajeni, zato v prihodnjih dneh pričakujejo njuno pridobitev, s čimer pa bo prostorski akt tudi zaključen. Sledi le še potrditev akta na Občinskem svetu, kjer pa, po županovih pričakovanjih, naj ne bi bilo več težav in zadržkov. Kot tretjo, najzahtevnejšo in še nerešeno problematiko je minister navedel umestitev zadrževalnikov na tem območju, glede česar se bodo vsi udeleženci v tem projektu (predstavniki ministrstva, občine, predstavniki izdelovalcev projektov, Inštituta za vode, ARSO, Fakultete za gradbeništvo) še sestali ter poskusili uskladiti različna stališča glede tehničnih rešitev. Po županovem mnenju je želja vseh, da se poplavna varnost čim prej reši, in to na način, ki bo sprejemljiv za vse. Trn v peti je Državni prostorski načrt, ki predvideva izgradnjo zadrževalnika na območju Razori, za kar pa je v celoti že izdelana dokumentacija in tudi izračuni. Temu pa občina zelo nasprotuje in ga ne sprejema kot optimalno rešitev za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselj v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Iz tega razloga je župan ministra seznanil še z nekaterimi možnostmi in dejstvi pri iskanju najbolj sprejemljive rešitve za obe strani in vse vpletene. Pri tem je izpostavil pomen zadrževanja vode gorvodno, kar bi terjalo več vzdrževanja na že obstoječih objektih, morebitno sanacijo oziroma povečavo le-teh ali celo dograditev manjših objektov oziroma pregrad na nekaterih pritokih Gradaščice in njene struge. Ti bi po županovem mnenju prav gotovo upočasnili tok reke ter omilili, če ne celo preprečili, poplavne na tem območju. Po sestanku je sledil ogled terena. Skupaj so se odpeljali proti Mačkovemu grabnu, kjer je župan ministru ter predstavnikom ministrstva nazorno razkazal problematične odseke, kjer je potreba po ukrepih glede zagotavljanja poplavne varnosti najnujnejša. Po županovih besedah, je bil sestanek zelo uspešen. Kakšni pa bodo zaključki glede zadnjega, pa bo znano zelo kmalu. O dokončnih odločitvah in sklepih bomo poročali tudi v prihodnjih številkah Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič, Foto: NPV in PG Srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem je potekalo za zaprtimi vrati sejne sobe, po njej pa je minister Bogovič podal kratko izjavo, v kateri je omenil bistvene poudarke sestanka. Dejal je, da so se prisotni najprej seznanili s sklepi, dogovorjenimi na novembrskem srečanju, in njihovo realizacijo, in sicer glede ureditve razmer med občino in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS glede zaključka prenosa kmetijskih zemljišč. Minister je v svoji izjavi potrdil, da je sklep bolj ali manj realiziran, saj so kmetijsko-zemljiščni predlogi pripravljeni. Župan Franc Setnikar je v tem primeru ministra in njegovo ekipo pohvalil za odzivnost, saj je občina že od leta 2000 glede na določila Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS imela pripravljeno dokumentacijo za prenos zemljišč, pogodbe o prenosu pa so bile podpisane šele v prejšnjih dneh, torej čakajo le še na vpis zakonitega lastnika v Zemljiško knjigo. Ureditev lastništva zemljišča bo doprinesla k popolnejši evidenci občinskih zemljišč in ponekod tudi hitrejši izvedbi načrtovanih investicij. Kot drugi pomemben realiziran sklep je minister izpostavil uskladitev podrobnosti Direktorata za okolje z Agencijo RS za okolje glede Občinskega prostorskega načrta (OPN). Župan je pri tem povedal, da se ta sprejema že od leta 2005, v teh dneh pa je po številnih dogovorih in usklajevanjih zadeva prišla do Udeležite se skupne čistilne akcije našega okolja 2013! Spoštovani občani in občanke, Počasi se zima poslavlja in prihaja pomlad. S kopnenjem snega se bo prikazala narava, ki na veliko koncih naše občine ne kaže prave zelene podobe. V občini se zadnjih dvanajst let izvajajo čistilne akcije, ki so naše kraje kar dobro očistile odpadkov, vendar se na žalost pojavljajo vedno nova najdišča z odpadki, ki jih povzročajo neosveščeni ljudje, ki na čisto in zdravo okolje ne pomislijo. Občina bo organizirala čistilno akcijo, ki bo potekala 23. marca 2013, v šolah in vrtcih pa 22. marca 2013. Akcijo bo občina Dobrova - Polhov Gradec financirala z odvozom zbranih odpadkov (vrečke Snaga), vrečkami za zbiranje odpadkov (ki se bodo odlagala na ekološke otoke - plastika, steklenice) in rokavicami za enkratno uporabo. Čistilna akcija bo potekala v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, ki bodo določile zbirna mesta in koordinatorje na terenu. Vabimo vsa društva in prostovoljce, da se pridružijo akciji, svoje sodelovanje pa sporočijo na tel.: 01/3601-800 ali info-@dobrova-polhovgradec.si, zaradi lažje organizacije. Podatki o zbirnih mestih, koordinatorjih in drugih pomembnih podatkih bodo objavljeni na krajevnih oglasnih deskah in spletni strani občine. Ob tej priložnosti bi posebej opozorili občanke in občane, da je akcija namenjena čiščenju odpadkov, ki so v naravi in ne odvozu kosovnega materiala iz naših gospodinjstev. Odvoz kosovnega materiala za naše občane je brezplačen in se bo izvajal v terminu od 10. 10. do 30. 11. 2013. Pri naročilu odvoza je potrebno na JP Snaga poslati obrazec »Naročilo kosovnega odvoza«, ki je lahko posredovan v elektronski obliki ali po pošti. Obrazec je dostopen na spletni strani Snage http://www.mojiodpadki.si/ narocanje/kosovni-odpadki. Lahko pa kosovne odpadke tudi brezplačno odpeljete v Zbirni center na Barju. Zbirni center Barje je odprt: • od 1. aprila do 31. oktobra: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 20.00 uro; • od 1. novembra do 31. marca: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 18.00 uro. Franc Setnikar l.r. župan Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, ki je bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Frizerski salon BEBA, salon z 20 Letno tradicijo z Vrhnike, bo profesionalno poskrbel za vašo pričesko z barvanjem, striženjem in oblikovanjem po zadnjih modnih trendih v skupni vrednosti 50 evrov! Pridružite se jim na Facebook strani Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o dogodkih, popustih in akcijah! Modni atelje LUNAz Vrhnike je dobro znan vsem po svežih trend kolekcijah in osebnem svetovanju! Eno izmed vas bodo oblekli v vrednosti 50 evrov! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaše obrvi, ličenje obraza in manikuro nohtov v vrednosti 50 evrov! Sodelujete lahko vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom »Pomladna osvežitev« na naše uredništvo (Naš časopis, Tržaška 9,1360 Vrhnika) do vključno 8.3.2013. Žrebanje srečne nagrajenke bo v ponedeljek, 11.3.2013! .. Župan je bil pravi glavar Navdušen zbiratelj Milan Košir iz Črnega Vrha, ki je pred časom pripravil tudi razstavo o meji med drugo svetovno vojno po območju zdajšnje občine, je prinesel na kulturni dogodek v znamenje dobrega sodelovanja s TD Polhov Gradec izvirno delovno knjigo vpisov župana Josipa Trobca, ki se je rodil leta 1859 v Črnem Vrhu. Dolgih 48 let, od leta 1888 do 1936, je bil župan Črnega Vrha oziroma zadnja tri leta, po priključitvi Črnega Vrha k Polhove- žine so imele dovolj rok za kmečka opravila. V treh izvirnih knjigah je skupaj 15.018 zapisov v obliki dnevnika opravljenih del, vsa županova korespondenca. Nekoč so dali župani soglasje za ženitev, urejali zemljemerske zadeve, ko so hodili možje v Ameriko s trebuhom za kruhom, je moral dati njegov oče ali pa žena soglasje, da se mu »deca« ne bi osiroteli in postali v breme občine. Župan je dal soglasje za ribolov, pa za lovce in tudi soglasje za plovbo INSKA mu Gradcu, tudi župan nove Občine Polhov Gradec. A bil je tudi kronist in je opravljal vlogo zdajšnjih notarjev, o čemer priča vestno vodena knjiga ročnih vpisov. Vse tri knjige hrani njegov prapravnuk Trobec Gašper iz Črnega Vrha in skupaj tehtajo natančno 10 kg! A vsebina je dosti težja, saj je leta 2009 izšla Spominska knjiga od posestva Trobec v Črnem Vrhu hiš. št. 7; gre za družinsko spominsko knjigo Trobčevih, ki bralcu odstira tudi širši spekter bivanja in delovanja ljudi iz Črnega Vrha od sredine 18. stoletja naprej. Takrat ni bilo računalnikov in ne televizij, ljudje so se družili brez »fejsbuka« in so živeli bolj pristno, so kartali, kvačkali, šivali in se družili, na kar kaže tudi število otrok - številčno velike dru- SPOMINSKA KNJIGA OI»POSESTVA TROBEC V CRN J .M VRHU H1& ST. 7 lesa po Veliki Božni. Vsak uporabnik malih potokov, ki so mu poganjali žago ali mlin, je moral dobiti dovoljenje in koncesijo, saj so žandarji kontrolirali tudi pretok vode. Župan je moral obvestiti tudi žandarmerijsko postajo Polhov Gradec. Veliko težav so imeli orožniki z domačini, ki so kuhali žganje in so bili kaznovani z dvodnevnim zaporom. Vodil je tudi kazensko evidenco o zaporu posameznika. Ko je bil v Črnem Vrhu potres in se je črnovrška cerkev porušila, se je korespondenca vpisov zelo povečala, saj je župan vodil tudi evidenco posojil posameznim družinam pri obnovi in je marsikdaj jamčil za ugodnejše obresti pri posojilnicah. Sebastjan Vehar 25. februar 2013, 402. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 »Eno leto dolgo traja, sto jih pa hitro mine« Tako pravi mama, babica, prababica in praprababica Marija Grbec, po domače Žnidarjeva mama iz Butajnove, ki je zadnjega januarskega dne praznovala že svoj stoti rojstni dan. Praznovanje ob tem zavidanja visokem jubileju so ji sorodniki, prijatelji in vaščani pripravili v domači cerkvi s slovesno mašo in nato pogostitvijo v tamkajšnjem gasilskem domu. Mariji je ob okroglem jubileju čestital in vse lepo zaželel tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, Franc Setnikar, "mami" pa so lep kulturni program pripravili tudi butajnovski otroci, ki so zapeli nekaj pesmi, in horjulski dekliški zbor Plamen. Žnidarjeva mama se je rodila 31. januarja leta 1913 in svoje otroštvo preživela Pri Birtovc v Butajnovi kot zadnji otrok od dvanajstih v družini Malavašič. Od vseh je živa samo še ona. V življenju se je srečevala z različnimi preizkušnjami, ki jih je pogumno in z zaupanjem ter optimizmom premagala. Njen optimizem in veselje do življenja prenaša na vsakogar, ki z njo spregovori o življenju, preteklosti. Večkrat pove, kako težki so bili zlasti povojni časi, ko je ostala brez moža, saj je morala sama skrbeti za pet otrok in njihovo šolanje, da so vsi prišli do poklica. Družino je preživljala s svojim trdim delom po večjih okoliških kmetijah, kjer je prislužila dnino - »žernado«. Dandanes jo razveseljuje deset vnukov, devetnajst pravnukov in prapravnukinja. »Je zelo pozitivna in dobrosrčna oseba, naša babica je preprosto najboljša,« se strinjajo vnuki in pravnuki, ki jo pogosto obiščejo. »Mama so vedno veliko peli, molili in brali,« se spominjajo njeni otroci. Verjetno je tudi zato tako bistrega duha in vedno dobro-voljna. Marija še vedno živi v majhni, zelo stari hišici na koncu vasi Butajnova. Večino dneva počiva na topli krušni peči, kjer je še ne dolgo nazaj pekla domač kruh. Dneve preživlja ob branju zborčkov. Na slavju niso manjkali niti kontrabas in harmonike, vaščani pa so goste pogostili z obaro in zabeljenimi žganci. Vsi zbrani so mami nato zapeli Kol'kor kapljic tol'ko let, kozarec pa je visoko dvignila tudi nasmejana jubilantka. Mamo je obiskala tudi sorodnica iz Argentine, ki je novico o lepem slavju ponesla na drugo stran sveta. Od tam so ji tudi drugi sorodniki prek šentjoških sorodnikov poslali lep šopek. Jubilejne slovesnosti se je udeležilo nepričakovano veliko sorodnikov in krajanov. Za zaključek so vsi skupaj s slavljenko zapeli stare ljudske pesmi po njeni želji in izboru. Zaželimo ji zdravja in sreče v njenem drugem stoletju! Pravnukinja Vesna Novak Gledališka skupina KUD Smlednik uprizarja in vas vabi na predstavo VSE ZASTONJ, v soboto 9. marca ob 19. uri v KD Jakoba Trobca. Dramsko društvo Neptun vabilo na premiero igre Baldrijan, ki bo v soboto 16. marca, ob 19.30, v Kulturnem domu Jakoba Trobca. in poslušanju radia. »Televizije pa nimam, ker je ne maram gledati,« nam je povedala. Dneve ji krajšajo tudi pogosti obiski in pogovori z otroki, ki skrbjo zanjo. Leta Mariji ne pridejo do živega, svojega prvega stoletja pa se je razveselila v družbi domačih in vseh, ki so ji prišli voščit obilo zdravja in sreče. Najprej so se vsi zbrali pri slovesni maši. V cerkvi je mašo daroval šentjoški župnik Andrej Sever, za lepo petje pa je poskrbel cerkveni pevski zbor iz Šentjošta. Pogostitev je bila v gasilskem domu PGD Butajnova - Planina, tja pa je vse lepo mami prišel voščit tudi župan Franc Setnikar. »Takšno zavidljivo starost je verjetno mogoče doseči le z zdravim življenjem, večnim optimizmom, voljo in veliko ljubezni,« je dejal župan in mami poklonil lep šopek. Domačini so ji pripravili praznovanje, kot se za sto let spodobi. Zadovoljna slavljenka je zbranim zapela pesem in vidno uživala ob nastopih pevskih Zahvala Ob stoletnici življenja naše mame, Marije Grbec, po domače Žnidarjeve mame iz Butajnove, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli prispevali k lepemu praznovanju tega visokega življenjskega jubileja. Zahvaljujemo se krajanom Butajnove, še posebno Mateji, ki je bila tudi pobudnica slovesnosti; hvala gasilcem, ki so v ta namen odstopili prostore gasilskega doma, prav tako darovalcu visokega mlaja, vaškim možem, ki so ga postavili, in vsem, ki ste poskrbeli za lep napis na njem. Iskrena hvala pridnim gospodinjam, ki so pripravile pogostitev, postregle s toplim obrokom in napekle domače dobrote. Prisrčna hvala otrokom iz Butajnove, dekliški skupini Plamen ter instrumentalnemu triu za lep kulturni program. Naša zahvala velja gospodu župniku, Andreju Severju, ki je v cerkvici svete Ane daroval zahvalno sveto mašo, ter šentjoškim pevcem, ki so jo z lepim petjem popestrili in obogatili. Lepa hvala pritrkovalcem iz Ligojne. Toplo se zahvaljujemo predstavnikom občine, še posebno gospodu županu Francu Setnikarju za obisk ter čestitke in lepe želje najstarejši občanki. Hvala KS za donacijo ob praznovanju. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se kljub slabemu zimskemu vremenu udeležili svete maše in praznovanja, ter vsem, ki ste naši mami izkazali pozornost s čestitkami, voščili in darili. Hvala Vam, ki ste mamo v teh dneh obiskali, ji segli v roke ali se je spomnili v molitvi. Hvala vsem, ki ste se visokega jubileja veselili z njo in nami. Domači Otroci so neredni in ne pospravijo copatkov. Nepospravljene copatke pa jim odnese Muca Copatarica Tudi tvoji copatki letijo na vse strani? Eden je tukaj in drugi je tam? Obveščamo te, da se bo # MUCA COPATARICA potikala po Zalogu in okoliških krajih, zato pazi, da ti ne odnese copatkov. Kdaj: petek, 1. marec 2013, ob 18 h Kje: prostori PGD Zaloga Pridi jo obiskat tudi ti. Zagotovo ima zate pripravljeno kakšno presenečenje. recer , dalmatinskih pesmi z Marjanom Zgoncem na materinski dan, v petek, 22. marca, ob 19.30 v Športni dvorani Dobrova Glasbeni gosti: KLAPA LAVANDA, TOMAŽ VRHOVNIK, VIKTORIJA, JULIJA KRAMAR, zmagovalka šova Slovenija ima talent, MATIJA PUŽ in SAŠO HRIBAR, " ki bo poskrbel za veselo razpoloženje. IV 4 ' Predprodaia vstopnic: Aljaž bar,^vtobusna postaja Polhov Gradec, okrepčevalnica Pr' Kozinc v Podolnici, bencinski servis v Horjulu, Kramarjev hram - Gabrje; dve uri pred koncertom tudi v športni dvorani Rezervacija vstopnic tudi po telefonu: 041 723 228 Za jedačo in pijačo bo poskrbel KRAMARJEV HRAM. 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc Plh Gd 402., 25. februar 2013 - Polhov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Skoki Grad 2013 Pod gradom leteli preko 30 metrov Polhov Gradec, 27. januar - Lepe daljave slovenskih skakalcev zadnjo nedeljo v januarju niso zaznamovale le Vikersunda in Liberca, pač pa tudi Polhov Gradec. Pod Starim gradom so se zbrali najpogumnejši, ki so na polhograjski Planici skočili tudi več kot 30 metrov, spodbujati pa so jih prišli navijači od blizu in daleč. Pravšnja mera snega in veliko truda ter pridnih rok članov Športno-rekreativnega društva Polhov Gradec je bilo potrebno, da so bili, po treh letih premora, zopet smučarski skoki z alpskimi smučmi pod Starim gradom. Na sončno nedeljsko popoldne se je zbralo veliko pogumnežev - skakalcev ter njihovih navijačev, ki so prišli iz različnih krajev pol- nejših svetovnih smučarskih poletov. Spusti zastav, ki so jih z mize skakalnice ponesla pol-hograjska dekleta: Nika Janša slovensko, Maruša Nartnik občinsko in Klara Rihar zastavo Evropske unije. Zastava ŠRD Polhov Gradec je kot zadnja zaplapolala nad prizoriščem; z Lovrenca jo je namreč s padalom prinesel Klemen Plestenjak. Sledila sta slovenska himna v pridružila Klemen Japelj na drugem mestu in Nejc Lončar na tretjem. Vsi najboljši so za svoj pogum in daljavo skoka prejeli pokale in simbolične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Tem in vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri izvedbi prireditve, ter seveda pridnim delavcem, ki so pomagali pri pripravi skakalnice in prireditvenega prostora, se organizator Najmlajši pogumni in obetavni skakalci, ki so se pognali po mali skakalnici. hograjske doline ter njene širše okolice. Tekmovanje ima tu sicer že zavidljivo tradicijo, celo daljšo kot planiška letalnica. Polhograjsko skakalnico sta že leta 1958 skonstruirala brata Franc in Lojze Peklaj in prav sama sta jo tudi prva preizkusila. Poleg njiju so se že istega leta po njej spustili še nekateri pogumni Pograjci. Nekaj let pozneje so skakalnico opremili s sodniškim stolpom ter jo še nekoliko izpopolnili, kar skakalnici daje že prav profesionalno podobo. V vseh teh letih so se skoki že dodobra prijeli Polhovega Gradca. Če le je bilo dovolj snega, so pripravili tekmovanje, zato se je tudi letos pod skakalnico znašlo kar nekaj nekdanjih skakalcev oziroma veteranov, ki so z občudovanjem spremljali skakalce. Nekateri so skupaj z občinstvom delili svoje spomine. Nekaj pomembnih napotkov, predvsem pa varen pristanek je tekmovalcem, tokrat kot gledalka, zaželela Urša Bogataj, ki kot slovenska repre-zentantka uspešno nastopa na mladinskih svetovnih tekmovanjih. Le nekaj let nazaj je na tej skakalnici okusila adrenalin smučarskih skokov, ki jo je iz rekreativnega skakanja popeljal v čisto pravi svet profesionalnega športa. Odprtje dogodka je potekalo po protokolu, kot smo ga vajeni iz televizijskih prenosov najelit- Zmagovalci v kategoriji članov (foto: Klemen Zibelnik) izvedbi Janje Janša ter pozdrav župana občine Franca Setnikarja. Ves čas sta nad dogajanjem, na mizi skakalnice in tudi v njenem izteku, bdela reporterja Gregor Čuden in Bojan Peklaj, ki sta s komentarji poskrbela tudi za smeh in sproščeno vzdušje pod gradom. Za uradnim delom so se po poskusni seriji starejših skakalcev po naletu male skakalnice prvi spustili otroci do deset let oziroma štirinajst let starosti. V prvi kategoriji pionirjev je najdaljši skok dosegel Štefan Čepon, po daljavi skoka sta mu sledila Nik Bergant in Filip Čepon. V kategoriji mlajših mladincev je na najvišjo stopničko stopil Jakob Škrjanec, na drugo Tilen Velkovrh, na tretjo pa Kristjan Božnar. Starejši od štirinajst let so se spustili po tridesetmetrski skakalnici, in to kar trikrat. Najprej so se preizkusili v poskusni seriji, nato sta sledili še dve tekmovalni. Najdaljšo daljavo dneva je z dvaintridesetimi metri zabeležil Miha Herberle, ki je poleg absolutne daljave dneva dosegel prvo mesto v kategoriji do osemnajst let. Nekaj metrov krajša sta bila Nejc Černivec na drugem mestu in Krištof Janša na tretjem. V najštevilčnejši članski kategoriji se je z najdaljšim skokom veselil zmage Anže Be-šter, na zmagovalnih stopničkah pa sta se mu Urša Bogataj - tokrat med navijači - je skakalcem zaželela "srečno". iskreno zahvaljuje. Pogled na dobro pripravljeno skakalnico, zanimivi skoki, ki na srečo niso terjali nobenih poškodb, le nekaj padcev, predvsem pa prijet- Pogled na urejeno polhograjsko Planico no druženje, in zadovoljni obrazi udeležencev ter gledalcev so tisto, za kar se je bilo organizatorju vredno potruditi. In kot obljublja njihov vodja Jure Gerjolj, se za prihodnost skokov v Polhovem Gradcu ni bati, lahko pričakujemo le še kakšno popestritev. Kaj naj to pomeni, naj ostane skrivnost do naslednjega leta, ko se bomo pod gradom spet srečali. Nadja Prosen Verbič ^ u Velika udeležba navijačev in gledalcev ob doskočišču Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas Obiskovalci pokušali čaj z grofom Blagajem Ljubljana, 26. januar - Tudi letos se je Občina Dobrova - Polhov Gradec predstavila na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, tokrat z dogodkom Čaj z grofom Blagajem, ki ga skupaj z Javnim zavodom Polho-grajska grščina in TIC Ljubljana ponuja turistom in obiskovalcem. Polhov Gradec je kraj, ki turistu ponuja marsikaj, lahko mu obogati duha ali telo. Občina se sama ali prek nekaterih posrednikov na različne načine prizadeva posebnosti in enkrat-nosti kraja v čim večji meri izkoristiti ter jih ponuditi občanu ali turistu, še prej pa je pomembno o vsem tem spregovoriti ter seznaniti javnost. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je eden od takšnih dogodkov, kjer je lahko priti do tistih, ki iščejo Mimoidoči so imeli možnost pokramljati z grofom Blagajem in Antonijo. in so željni prečudovite kraje Slovenje spoznati in srečati. Občina Dobrova - Polhov Gradec se je letos, v sodelovanju z regijo Osrednja Slovenja, obiskovalcem sejma predstavila z dogodkom Čaj z grofom Blagajem. Čajanko, kot z drugo besedo poimenujemo ta program, s katerim se občina želi predstaviti slovenskim in tudi tujim turistom, je obiskovalcem predstavil župan Franc Setnikar, prav tako je mimoidoče seznanil z nastankom njene ideje ter še nekaterimi drugimi programi, ki potekajo v Polhograjski graščini. Ob koncu je na obisk prijazno povabil prav vse. Program ni bil predstavljen le z besedo, zelo okusen zeliščni čaj^so lahko poskusili, poleg tega pa ga posladkali še z medom Čebelarstva Božnar, zraven pa prigriznili še okusno pecivo z maslom iz vrtnic. Prav tako so imeli možnost z grofom Blagajem in njegovo prikupno ženo Antonijo spregovoriti. Predstavitev občine ni bila mamljiva in vabljiva le za odrasle, poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, ki so si na TV-za-slonu lahko ogledali risani film o odkritju Blagajke, ki so jo narisali in sinhronizirali polhograjski osnovnošolci, napisala pa jo je knjižničarka Darinka Orel. Kaj vemo - morda je obiskovalce sejma nagovoril in prepričal, da se bodo nekoč podali v Polhov Gradec ter se tu prepustili mnogim njegovim čarom, prav ta nadvse zabaven in hkrati poučen risani film ali pa okusna grajska kulinarika. Če je odgovor pritrdilen, potem je namen udeležbe na sejmu dosežen. Nadja Prosen Verbič •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo • Lovska družina Planina - to je naša harmonija Kaj je ta Planina? Vemo, da ni edina v Slovenji. Tudi Kamniške planine so tam na severu. Planina nad Horjulom pa leži ob robu naših Dolomitov, na severnem koncu našega lovišča. Planina se sliši kot planota, vendar je vas. Tod še najdeš prave kmetje, ene tu, druge precej stran in tudi visoko, blizu 800 metrov nadmorske višine. V tem našem lovišču je za marsikoga najlepši razgled. Nekako začutiš te naše Planine, planote in planine, kot da segajo proti zvezdam. Ko greš na Hrib ali čez Špik, se ti odpre pogled na vse strani: sami gozdovi, nekaj hišic v daljavi in zanimiv Ovčji Hrib. Povsod so bregovi in strmine in se ti dozdeva, da samo zajci zmorejo čez te hribe in klance. In kako trdno tičijo stare in nove hiše v teh strminah. Tudi ^Zupancova kmetija, z velikimi strehami okoli hiše, stoji pod Špikom. Ravnine tam res ni veliko. Ko pa vstopiš v hišo, se čutiš varnega. Pri njih se lovci najraje ustavljamo ob nedeljah zjutraj in popoldne, kadar ni preveč snega. Nekoč smo se lahko ustavljali pri desetih kmetijah in sedeli ob mizah in pečeh. Zdaj pa je ostala ta, edina. Včasih se spomniš ljudi, ki so tukaj zadnji garali in ti jih je žal. Taka je torej naša »lovska« Planina. Zato ni čudno, naravno je, da bi sedanjo LD Šentjošt preimenovali v LD Planina: ker Lovska družina Planina lepše zveni, ker imamo okrog Planine najvišje lovišče, ker se na Zupancovi kmetiji in v lovišču lovci najraje ustavljamo. Dejstvo je, da marsikje ljudje spreminjajo nazive. Ker vsi ne razmišljajo enako, eni menijo, da bi LD Šentjošt težko preimenovali v LD Planina. Morali bi pripraviti argumentirano utemeljitev, obiskati pristojne naslove in potem čakati na rešitev. Sam menim, da to ne bi bilo težko, celo manj zahtevno je, kot če greš trikrat na gamse ali srnjad. Jože Praprotnik 25. februar 2013, 402. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 m* z m fl Smučišče Šentjošt Smučarska tekmovanja na Šentjoštu Šentjošt - Konec januarja in v začetku februarja sta bili na smučišču Šentjošt organizirani že tradicionalni smučarski tekmi, in sicer tradicionalni veleslalom šentjoških hribov in dolin ter tradicionalni su-perveleslalom. »Čudovito je zmagati pred domačim občinstvom. Zabavala sem se, a za zmago sem se morala tudi boriti. Spodbujala me je krasna množica, zato ni lahko. Prav ponosna sem nase,« so bile na letošnji Zlati lisici na mariborskem Pohorju prve besede zmagovalke in naše smučarske šam-pionke Tine Maze. Prav s temi besedami bi lahko svoj nastop komentirali najboljši in najhitrejši na šentjoških smučarskih tekmah. Vedno so jih namreč spremljali glasni domači navijači in vedno se je bilo treba boriti, saj je bilo na startni listi vsakokrat veliko tekmovalcev. Na srečo je bilo ka- tegorij kar nekaj, tako da konkurenca ni bila vedno povsem nepremagljiva, odličij pa je bilo tudi kar nekaj. Na nedeljo letošnje slovenske Zlate lisice, 27. januarja, je v Šentjoštu potekal že dvaindvajseti tradicionalni veleslalom šentjoških hribov in dolin. Dva tedna pozneje, 10. februarja, pa je skoraj pod enakimi pogoji potekal enajsti tradicionalni superveles-lalom. Proga je bila vselej, po zaslugi organizatorjev članov ŠD Šentjošt, odlično pripravljena. Oba dogodka sta na smučišče privabila množico navdušencev smučanja. Posebno zabavno je bilo opazovati najmlajše, ki so se med vraticami peljali prvič in tako prvič okusili adrenalin smučarskega tekmovanja. Najhitrejše je dober rezultat prav gotovo navdušil, da se bodo s progo spopadli še kdaj. Malo manj dobri pa so si z zanimanjem ogledali zares hitre starejše tekmovalce v pravih tekmovalnih dresih, ki bodo malim tekmovalcem ostali vzor, da bodo nekoč tudi sami postali prav tako hitri in pogumni kot oni. Rezultate in fotogalerijo iz obeh tekmovanj si lahko ogledate na spletni strani Športnega društva Šentjošt, in sicer na www.stjost.si/~sd. Nadja Prosen Verbič Na drsališču pust ni ostal lačnih ust. Pust lačnih ust V Gabrju je bilo letos že drugič zapovrstjo pustno rajanje ne drsališču. Pustno rajanje na drsališču je bilo v soboto, 9. 2. 2013, od 13. ure naprej. Maske so imele čas vse do 17. ure, da so lahko pokazale in razkazale svoje čare, ko se je začel izbor naj maske. Letos je bilo drsališče polno tudi obiskovalcev, ki so si prišli ogledat dogajanje. Na izboru sta na prvem mestu, že drugič zapored, blestela oče in hči - boksar in dojenčica. Pohvale tudi vsem drugim sodelujočim pustnim maskam. (Sa) 7 n n -m. i Gostujoče moštvo je imelo svoje zveste navijače s transparenti. Dolomiti favoriti Pomembno je sodelovati, ne zmagati. Tudi v športni dvorani Polhov Gradec je bil v soboto, 9.2.2013, že drugi turnir v rokometu. Dekleta iz Osnovnih šol: Antona Martina Slomška, Vrhnika; Ivana Cankarja, Vrhnika; dr. Ivana Korošca, Borovnica in Polhovega Gradca so se na pustno soboto pomerila v rokometu. Ker je bil turnir ravno na pustno soboto, so dekleta in trenerji popestrili dogajanje s pustno našemljenimi maškarami. Kot se za pusta spodobi, so se na koncu posladkali še s pustnimi krofi. Rezultatov ni bilo, pomerili pa so se v dveh starostnih skupinah: bronasti in srebrni skupini. (sa) Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice • Pograjske novice Pošta 4x4 Poštar Damjan zajaše svojega jeklenega konjiča, In urno po snegu gor in dol se driča! Z nasmehom na licu te pozdravi, ko zavoj na snegu kot Tomba opravi. Ni težav, dokler ga je pod deset, ko zdivja navzdol po cesti z nogami drsajoč spet... Poštarji naši so urni in učinkoviti, saj dobro vedo, da prej kot končajo, prej domov gredo ... Pust Pustovanje je ljudski običaj, za veselje in preganjanje zime. Glede na letošnjo bero snega predlagam, da občina izda ukrep za redno »maškariranje« vsaj enega odraslega člana vsake družine! In naj velja ukrep do preklica oz. zelene barve naših travnikov! Ker otroci to že tako radi počno, pa še prvo lekcijo podjetništva osvojijo, vendar je bila letos zima močnejša ... Butalska misel je najbrž nalezljiv. Beneška modra maska izvira neposredno iz mesta na vodi in ima trdo mavčno lupino, zlate zvončke na konceh platnenih trakov in tudi platnen neelastičen trak za privez na glavo. Naslednje leto bom pisal o pustni povorki polhov in grofov? Kdo bo Blagajev volčin? Za sneg spusti gume! Čisto resen nasvet za vožnjo po snegu, ko ne gre več in ko se ustavi - kot testni voznik plaš-čev kranjskega gumarja sem preskušal trenje na mehkem udirajočem se terenu, kot sta sneg in blato ob različnem tlaku zraka. Trenje je večje za tretjino, če se tlak v pnevmatiki spusti za tretjino - z običajnih 2,2 bara na 1,4 bara, saj tako postane naležna površina gume na tleh podvojena, se ne udira toliko in avtomobil se prelevi skoraj v goseničarja. Občinske ceste so splužene odlično Zima naj gre v smeti! Vsa hvala zimski službi, ki že nekaj let opravlja delo več kot odlično. Pluženje in posipanje sta na nivoju, o čemer lahko Ljubljančani le cedijo sline. Vsakodnevne poti v Ljubljano ob različnih urah so me o tem ponovno prepričale, saj tudi dan po sneženju veliko manjših ljubljanskih ulic kaže podobo bob steze s strjenim snegom po tleh. Na fotografiji je goseničar za odmetavanje snega občinske cestne službe. Cenejše izpeljanke za domačo rabo nimajo gumijastih gosenic, temveč kolesa in s tem manj oprijema na mehkih tleh. Na trdih suhih tleh pa oprijem ni odvisen od velikosti naležne površine - formula 1 ima široke gume zaradi obrabe in ne zaradi večjega trenja! Sebastjan Vehar 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 402., 25. februar 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Mozartovi plesni dnevi Festival klasične glasbe Mozartovi družinski dnevi je že v 144. izvedbi 27. januarja napolnil drugo nadstropje Polhograjske graščine. stepali Mirela Korič in Petra Čačkov, sledil je del mladinske skupine kluba Forma in zaplesal točko v kravatah. Kabarejsko vzdušje so dodale mlade dame v rdečem; Špela, Mirela in Petra iz plesnega kluba Forma, ki že tret- Ekstreminčki Enkrat na mesec se vse od leta 1998 godala in klavir zlijejo v prijetno harmonijo zvoka in občutij, za kar velja zahvala predvsem sofinanciranju Občine Dobrova - Polhov Gradec; no, pa brez prizadevnega organizatorja, KUD Sera-fin iz Ljubljane, tudi novci ne bi nič pomagali. Tokrat so imele glavno noto in najglasnejši aplavz plesalke iz dveh plesnih klubov, Panorama z Dobrove in Forma iz Ljubljane, ki jih je skozi sedem glasbenih točk in hkrati plesnih izraznih stilov vodila Nataša Potočnik. Prvi sta nastopili tekmovalki v stepu kluba Forma (op. ured.: kariraste srajce), sledile so mlade plesalke skupine Ekstreminčki kluba Panorama z Dobrove (zaradi pomanjkanja prostora so nastopile v okrnjeni sestavi). V članski kategoriji plesne skupine Forma sta Mladinska mala skupina step kluba Forma se je lani udeležila svetovnega prvenstva in se uvrstila v polfinale. je leto vzgaja mlade plesalce, so zaplesale na glasbo iz mjuzikla Spider woman (op. ured.: rdeče oblekice). V šesti točki so Ekstreminčki plesnega kluba Panorama zaigrali in plesali točko Orkester (vijolične). Kot zadnja je nastopila najbolj profesionalno uigrana ekipa - Step mladinska mala skupina kluba Forma se je lani udeležila svetovnega prvenstva in prišla v polfinale. V graščini je zaplesala točko »Dnevna soba«. Le nekaj ur po plesni predstavitvi v graščini so imeli še snemanje na komercialni televiziji, saj so prejeli povabili v oddajo Slovenija ima talent! Pa naj še kdo reče, da ni talenta v naši občini. Res je TV okno v svet, vendar odprite vendar raje vrata in gremo navijat za talente v živo! Sebastjan Vehar Družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice odlično nadaljuje godčevsko in pevsko tradicijo svojih dedov in non. Skupina se uvršča med najboljše poustvarjalce slovenskega ljudskega izročila. Da je temu res tako, smo se v petek lahko na lastna ušesa in oči prepričali v Polhograjski graščini. Oče Romeo na kontrabasu, hčerka Nina na opreklju in plonarci (tržaška diatonična harmonika) in sin Gregor na violini so zaigrali nekatere viže, ki so jih nekoč muzicirali že njihovi Po koncertu so obiskovalci lahko zaigrali na zanimiv ljudski instrument - oprekelj. stari starši, in to ob raznih praznikih ter drugih posebnih priložnostih. Način njihovega glasbenega izvajanja sega od popolnoma zvestega izročila do svobodnejših predelav z avtorskimi posegi. Skladbe so torej nekoliko predelali, posodobili, jim vdahnili aktualnost, a kljub temu Koncert presenečenja: Bojan Drobež v Polhograjski graščini Bojan Drobež je med letoma 1973 in 1978 deloval kot kantavtor. Njegova prva velika plošča z naslovom Bojan Drobež, ki je leta 1981 izšla pri beograjski založbi RTB, je tedaj pomenila novost: avtorsko kitarsko glasbo, igrano v t. i. tehniki »fingerpicking«. Z izidom plošče je Dro-bež prenehal s kantavtorstvom in se od takrat naprej ukvarjal le še z ustvarjanjem, igranjem in snemanjem kitarske glasbe. Poleg omenjene plošče je izdal še Krog na vodi, LP, 1986 in Odprto morje, CD, 1993. S svojim edinstvenim repertoarjem skladb za akustično kitaro nas bo znova navduševal v petek, 8. marca 2013, ob 19.00 v prostorih Polhograjske graščine. Prisrčno vabljeni! www.td-polhovgradec.si Koncert ljudskih godcev Polhov Gradec, 25. januar - Na povabilo JZ Polhograjska graščina, Dramskega društva Neptun ter Rafaelove družbe je grajske prostore v petek zvečer napolnila ljudska pesem v izvedbi družinskega tria Volk Folk. Nadvse čisto so triglasno zvenele zapete pesmi, nekoliko drugače in hkrati domače pa je bilo slišati instrumentalne skladbe, zaigrane na nekatere že skoraj muzejske instrumente - oprekelj, plonarco ter kontrabas in violino. so ostali zvesti tradiciji in ljudskosti šeg ter navad iz njihovih rodnih koncev, posebno iz rodne vasi Velika Bukovica. Zemljepisno se tam stikata Notranjska in Primorska, v njihovi glasbi pa se srečujejo in prepletajo sredozemski in alpski vplivi. Prvotni namen takšnih pesmi je bil pri ljudeh vzbuditi veselje in ples. Tudi tokrat je bilo med občinstvom zaznati navdušenje in veselje nad zares izvrstno glasbeno izvedbo. Toda p§te očitno niso dovolj zasrbele nikogar, izjema so bili le nekateri pogumni otro- Družinski trio Volk Folk ohranja ljudsko pesem. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo koncert. ci, ki so veselo poskakovali na zvoke opreklja, plonarce, kontrabasa in violine. Usklajeni vo-kali, predvsem pa zanimiva instrumentalna izvedba so občinstvo nagovorili, da so z velikim zanimanjem spremljali koncert in vsako skladbo nagradili z močnim aplavzom. Vse izvedene pesmi, vokalne in tudi instrumentalne, so zapisane na njihovi prvi zgoščenki, ki nosi naslov U prvega in jo je bilo mogoče kupiti tudi ob tej priložnosti. Skupina Volk Folk je za dobro uro pričarala občutek, da se je čas za hip ustavil, zato so novoza-padli centimetri snega zunaj grajskih zidov vse obiskovalce kar nekoliko presenetili, že naslednjo minuto pa so v njih obudili spomine na otroške zimske dni. Glasba, ki je nastajala predvsem pozimi, je nekoč razveseljevala naše prednike, zato je še kako bogat pomen ohranjanja njihovega izročila. Nadja Prosen Verbič Praznovanje ob 60-letnici Društva upokojencev Dobrova Po kronološkem zapisu je minilo 25. januarja letos 60 let, odkar deluje Društvo upokojencev Dobrova kot samostojno društvo. Pred tem je delovalo skupno društvo za območje Horjula, Polhovega Gradca in Dobrove. Za počastitev tako pomembnega jubileja so priprave potekale skoraj eno leto. Največja težava je bilo zagotoviti nujno potrebna finančna sredstva, brez katerih žal ni mogoče organizirati in izvesti dobrih aktivnosti. Kot prvo v sklopu drugih aktivnosti je upravni odbor predvidel izdajo biltena, ki bi poskušal prikazati pestrost dela društva, s po- ne delavnice, ki tudi deluje v okviru društva, pa so pod mentorstvom akademskega slikarja Lovra Inkreta pripravili razstavo svojih risb. Ob njihovem ogledu je marsikdo izjavil, da so jih naredili res talentirani risarji. Kdor si je hotel ogledati, je imel možnost prelistati albume fotografij, ki so bile posnete ob organiziranih pohodih in izletih. Za Nastopajoči in voditelja citrar) in Ivan Hudnik (pevec in urednik na Radiu Ognjišče). Svoj prispevek je dal tudi Mešani pevki zbor KUD Dolomiti Dobrova z zborovodjem Borutom Dolinarjem in naš društveni »Ježek« Janez Zadnikar. Sam scenarij je bil zanimiv presek življenja in dela v času, ko je društvo delovalo. Spomnil nas je na čase, ko se je gradilo z delovnimi akcijami in samoprispevkom. Na naš standard, ki je omogočal gradnje tovarn in tudi zasebnih domov in začetek odpiranja države svetu. Izredno čustveni in globoki so bili tudi dodatki obeh povezovalcev v obliki verzov ali misli, tako da je verjetno marsikateremu od obiskovalcev prišla solza v oči. Iz vsebine je bilo mogoče razbrati, da je znati se starati višek modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja. Za to človek potrebuje toplino in razumevanje doma Občinstvo v dvorani sebnim poudarkom na prispevkih najzaslužnejši članov v času delovanja društva. Kot glavni motivator priprav je bil predsednik društva Tone Tomšič, ki mu je uspelo sestaviti organizacijski odbor za pripravo 60-letnice, ki je skrbel za pripravo biltena in pripravo programa za kulturno prireditev v zadružnem domu na Dobrovi. Slavnostna prireditev je bila 25. januarja v zadružnem domu na Dobrovi. Za okrasitev dvorane, kjer je bila prireditev, so poskrbele članice delavnice za izdelavo suhega cvetja, ki jo vodi Anica Tomšič. Poleg drugega cvetja so izdelale več kot 700 papirnatih nageljnov. Člani likov- Podeljevanje priznanja društvu vzorno izdelavo fotoalbumov je v veliki meri zaslužen Rafko Plahutnik. Veliko pomoč pri organizaciji so dali tudi nekateri najbolj aktivni člani, ki so pomagali pripraviti prireditveno dvorano, in članice, ki so skrbele za pogostitev in sprejem gostov. Naj omenim prispevek Matka Zdešarja in Milene Malovrh, ki sta bdela nad vsebinskim delom biltena in pripravo scenarija, ki pa ga je idejno sestavil Matko Zdešar. On je tudi uspel s svojim poznanstvom pritegniti k izvedbi kulturnega programa tako znane izvajalce, kot so: Pia Brodnik (sopranistka in pedagoginja na Akademiji za glasbo), Tomaž Plahutnik (znani in okolice. Prav dajanje take topline in druženje sta tudi glavna naloga društva. Po končani prireditvi je društvo pripravilo manjšo pogostitev vseh udeležencev. Omeniti je treba pripravo čudovitih sladic, ki so jih doma pripravile članice društva. Še posebno pa nas je s svojim obiskom počastil župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franci Setnikar. Ponosni smo tudi na njegovo pohvalo društvu za dobro izveden kulturni program in vse aktivnosti, ki so bile realizirane v okviru priprav na praznovanje obletnice. Ob tej priložnosti je župan podelil društvu tudi občinsko priznanje. Rajko Komat 25. februar 2013, 402. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Občni zbor Društva upokojencev Polhov Gradec Naprej po ustaljenih tirnicah Polhov Gradec, 2. februar - Na rednem letnem občnem zboru Društva upokojencev Polhov Gradec so se v soboto popoldan v Polhograjskem domu zbrali njegovi člani in gosti. Vodstvo je pripravilo poročila za minulo leto ter načrte za letošnje. Uradnemu delu je sledil prijeten, sproščen klepet ob pogostitvi. Za tolikšno množico ljudi je treba najti primeren kraj, ki ga je v naši okolici kar težko najti. Letos ga je gostoljubno ponudila gostilna Po-grajski dom, ki je ob koncu postregla s hrano in pijačo. Takšno občinstvo terja tudi temu primeren in predvsem pester program dela, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase. Da se vodilni člani društva tega dobro zavedajo, je bilo razbrati iz izčrpnih poročil vodij posameznih komisij. Skrb za telesno zdravje v tretjem oziroma četrtem življenjskem obdobju je v društvu še kako prisotna. Zelo aktivni so pohodniki, ki se vsak mesec odpravijo turo na kak bližnji hrib ali bolj oddaljen vrh. Nadvse uspešni so balinarji znotraj komisije za šport, ki poleg treningov za razna tekmovanja, kjer dosegajo lepe uvrstitve, pripravljajo še nekaj vsakoletnih družabnih in dobro obiskanih turnirjev, in sicer ona-on ter mož-žena. Poleg tega se nekatere članice enkrat na teden udeležujejo tudi vadbe za seniorke. Seveda pa so za ohranitev dobrih odnosov najpomembnejša prav druženja, zato med letom pripravijo več piknikov in raznih srečanj ob Predsednik DU Polhov Gradec Matija Golc je pripravil poročilo o delu društva. Čas po upokojitvi je lahko zares eden najlepših delov življenja, če ga le spremlja zdravje. K njegovi pestrosti in aktivnosti lahko prispevajo tudi dejavnosti, ki jih ponuja članstvo v društvu upokojencev. Društvo upokojencev Polhov Gradec se po številu članov veča iz leta v leto. Zdaj to društvo šteje že blizu 300 članov, na letošnjem letnem občnem zboru pa se jih je zbralo več kot 150. nekaterih praznikih. Ena najpomembnejših nalog društva je tudi skrb za bolne in onemogle člane, tiste, ki se takšnih dogodkov ne morejo udeleževati. Zanje poskrbijo člani komisije za socialno skrbstvo, ki jih vsako leto pred velikonočnimi ter božičnimi prazniki obiščejo ter z njimi pokramljajo. Poleg poročil je program občnega zbora, ki ga je vodilo delovno predsedstvo, vseboval tudi prijeten pevski vložek. Nekaj pesmic je zapela mlada obetavna pevka Maša Pustovrh. Udeležence je že na samem začetku pozdravil predsednik DU Polhov Gradec Matija Golc, ki se je vsem zahvalil za pomoč in sooblikovanje dela društva, z minuto molka pa se je skupaj z vsemi zbranimi spomnil vseh preminulih članov v minulem letu. Udeležen- Program je popestrila mlada pevka Maša Pustovrh. ce so nagovorili in pozdravili tudi nekateri gosti. Matko Zdešar je domače člane pozdravil v imenu DU Horjul in Dobrova, Tončka Filipič pa v imenu DU Vrzdenec. Oba sta pohvalila delovanje društva ter zaželela še več skupnih srečanj in dogodkov. Aktivnost društva je pohvalil tudi podžupan Franc Rejec, ki je upokojence pozdravil v imenu občine in župana, ki se je zboru pridružil na neuradnem delu, odgovoril pa je še na nekatera vprašanja, povezana z občinskimi projekti v kraju. Letos^ društvo načrtuje podobne aktivnosti kot lani. Še naprej bo velik pomen dajalo socialnemu skrbstvu, rekreaciji in druženju - temu, kar obogati, popestri in polepša človekov vsakdan. Nadja Prosen Verbič OŠ Polhov Gradec Kaj je kultura? Kaj pravzaprav je kultura? Je to mlada dama ali pa le galama. Hodi po svetu sama ali jo spremlja mama? Ne, kultura je nekaj drugega. Kultura je, če nekomu zaželiš dober dan ali mu pokažeš svojo dlan. Kultura je, če se lepo obnašaš, ne pa, da se na nekoga znašaš. Kulturo poznajo vsi ljudje, zato vsak narod skozi njo gre. Pa je kultura le to? Ne, kultura je še mnogo več. Je jezik, s katerim sporazumevamo se, je ples in pesmi, ki nas vesele. Je igra, ki nas nasmeji, in knjiga, ki nas obogati. Kultura smo mi ljudje in prav je, da tega zavedamo se, saj naša kulture vsak dan pomembna je. Rebeka Prosen, 7. b Kulturni dan v Ljubljani 12. 1. 2013 smo se učenci OŠ Polhov Gradec odpravili na kulturni dan v zasneženo Ljubljano. S postaje v Polhovem Gradcu smo se odpeljali proti Ljubljani. Tam smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla na ogled rimskih term in obzidja Emone z učiteljem Simonom Purgerjem. Medtem ko se je prva skupina zadrževala pri ostankih iz Emone, smo se preostali odpravili v Cankarjev dom na razstavo slovenskih ilustracij. Videli smo veliko zanimivih risb, ene so bile narisane na računalnik, druge so bile običajne, spet tretje pa so te nasmejale zaradi smešnih prizorov. Po predstavitvi ilustraci pa smo se mi odpravili na teren, druga skupina pa si je ogledala razstavo. Po ogledu rimskih term smo vsi skupaj odšli na ogled predstave Dogaja. Bila je zelo zanimiva. Najbolj mi je bilo všeč, ko so igralci delali po naročilu gledalcev. Po končani predstavi smo se z avtobusi odpravili nazaj v šolo. Kulturni dan je bil res zelo zanimiv. Marjeta Malovrh, 8. b OŠ Dobrova Sodelovali smo na literarnem natečaju Naravne in druge nesreče - potres Z učenci in učenkami drugega razreda OŠ Dobrova smo se v podaljšanega bivanju pridružili 17. nagradnemu natečaju na temo Naravne in druge nesreče - potres v organizaciji Ministrstva za obrambo. Prek pogovora, literature in spleta smo se poučili o nevarnostih potresa, umiku, reševanju, nudenju pomoči s hrano, pijačo, igračami, obleko, pogovorom in tolažbo. Učenci so se vživeli v dogodek in ga prelili na papir. Mentorica: Petra Šibelja Gorše Potres je nevaren Potres je nevaren. Ob potresu bi zbežal ven ali se skril pod mizo. Po koncu potresa bi pomagal iskati pogrešane ljudi. Še posebej bi skrbel za majhne otroke. Dal bi jim plišaste igrače in počistil bi jim rane. Matija Šenk (2. razred) Rešen sem! Tla se tresejo. Stene se krušijo. Korci padajo. Hiša se podre! Gori! Lačen sem! Žejen! Ujet! Ne morem dihati! Dušim se! Slišim reševalce. Rešen sem. Leon Gregor Galic (2. razred) Potres je grozen! Potres je nevaren. Grozen je! Gasilci in zdravniki rešujejo. Psi pomagajo. Ljudje umirajo. Ujeti so pod skalami, ne morejo dihati, se premikati. Nevarno je. Bodo živi? Samo Golob (2. razred) Potres Vem, da so potresi zelo nevarni. če je le možno stečemo ven, daleč proč. Če ostanemo v šoli, je najbolje, da se skrijemo pod mizo. Ljudje, ki so ostali ujeti v hišah, potrebujejo pomoč. Reševalce pokličemo na 112. Klara Tomc (2 razred) p V • • t , • rji V»«« Srečanje projekta Comenius v Turčiji Vrtec pri OŠ Polhov Gradec je letos vključen v mednarodni projekt Comenius, pri katerem partnersko sodeluje več šol/vrtcev iz različnih držav sveta. Naslov projekta je Untold stories of children and culture (Zamolčane zgodbe otrok in kulture). V njem sodeluje pet držav: Slovenja, Turčija, Španija, Poljska in Bolgarija. V novembru (od 12. do 16.11.2012) je bilo prvo srečanje v okviru projekta, in sicer v Turčiji. V okviru projekta smo za srečanje obravnavali temo Dramatične zgodbe otrok in legende v naši kulturi. Poleg obravnavanih tem smo za srečanje pripravili predstavitev Slovenje: vrtca in šole Polhov Gradec, darila za gostitelje in koordinatorje iz drugih držav, s seboj pa sva odnesli tudi nekaj tradicionalne slovenske hrane. Na srečanje v Turčijo sva odšli dve vzgojiteljici iz našega vrtca. V Turčiji so nas prvi dan presenetili z velikim sprejemom pred šolo Yahya Kemal Beyatli Ortaokulu. Šola je v predelu Istanbula, ki se imenuje Atasehir. Otroci so se nam predstavili s tipičnim turškim plesom in nas pričakali s šopkom rož. Nato je sledil ogled stavbe. Razkazali so nam oddelke vrtca, oddelke za otroke s posebnimi potrebami, šolo in nas odpeljali v predel šole, kjer so bili postavljeni kotički Comenius, vključno s predstavitvami sodelujočih držav. Sprejel nas je tudi ravnatelj šole. Drugi dan so se predstavile vse sodelujoče države. Sledil je še Turški dan, v okviru katerega so nam pripravili hrano, značilno za Turčijo, pa tudi druge države smo lahko predstavile in postregle našo hrano. Turki so bili navdušeni nad našim dimljenim sirom. Sledila je še delavnica oblačenja lutk, kjer smo vsi lahko preizkusili svoje ročne spretnosti. Tretji dan smo imeli možnost predstaviti svoje delo v okviru teme, ki smo jo obravnavali (dramatične zgodbe), obenem pa smo predstavili še znamenite legende posameznih držav. Nekatere države so imele videoposnetke, druge so zgodbe dramatizirale. Imeli smo tudi zelo zanimivo delavnico marmoriranja (marbeling). Odšli smo tudi na sprejem k županu predela Atasehir, ki je za vsako državo pripravil tudi majhno darilo. Četrti dan smo odpeljali na ekskurzjo, in sicer na ogled Hagie Sophie, muzeja Topkapa ... Pred odhodom na ekskurzjo nas je sprejel še minister predela Atasehir. Turki so bili zelo gostoljubni. Istanbul kot mesto je res veliko, polno stolpnic in zanimivih turističnih točk. Promet pa je zaradi vožnje prebivalcev na delo iz enega dela mesta v drugega (iz azjskega dela v evropskega) in zaradi le dveh mostov, ki oba dela povezujeta, zelo gost. Tudi na izletu nas je to presenetilo, saj v večernih urah, ko se prebivalci vračajo iz služb, nastajajo veliki zastoji. Ena od rešitev za hitrejši transport je vožnja z ladjico. Sicer pa je mesto vredno ogleda. Tudi midve se bova z veseljem še kdaj vrnili tja in poleg Grand Bazarja (tržnice) raziskali še tiste predele mesta, ki jih sedaj nisva uspeli. Naslednje srečanje projekta Comenius bo gostil naš vrtec v Polhovem Gradcu. V marcu nas bodo obiskali učitelji in učenci iz Turčije, Poljske, Bolgarije in Španije. Na srečanje, katerega tema bodo tokrat Zgodbe o uspehu otrok in naše navade/običaji, se že pospešeno pripravljamo in se veselimo tega mednarodnega sodelovanja ter upamo na uspešno izvedbo in zadovoljstvo vseh udeleženih. Vzgojiteljici Katarina Možek in Nataša Peljhan 30 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si V vrtec Log - Dragomer lahko otroka vpišete do konca februarja Kot pojasnjujejo v vrtcu Log - Dragomer, bodo vloge za sprejem otrok s 1. septembrom 2013 sprejemali le še do 28. februarja. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, pa komisija ne bo obravnavala. Nove vloge morajo vložiti tako tisti starši, ki svoje otroke v vrtec Log - Dragomer vpisujejo prvič, kot starši otrok, ki so bili v preteklem šolskem letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam ali pa so vloge lani oddali prepozno. Koliko otrok bodo sprejeli v vrtec, bo odvisno od oblikovanja oddelkov in števila vlog. "Število prostih mest je odvisno od vlog; po navadi je prostih mest okoli 30," je povedala pomočnica ravnateljice Jožica Zorc. Največ vlog pričakujejo za prvo starostno obdobje. Tako kot prejšnja leta bodo najverjetneje tudi v prihodnjem šolskem letu preoblikovali oddelke. "Oddelki se preoblikujejo glede na število in starost že vpisanih otrok; osem otrok letos avtomatično vzamemo iz Zvezdice, potem pa bomo videli, koliko je še prostih mest, in oddelke oblikovali tako, da bomo sprejeli čim več otrok tam, kjer je treba, kar je po navadi v prvi starostni skupini," je pojasnila Zorčeva. Komisija za sprejem otrok v vrtec bo vloge obravnavala aprila, ko bodo seznam sprejetih otrok tudi objavili. Svojega otroka pa lahko v vrtec vpišete že danes, saj je trenutno še nekaj prostih mest, Vpisi v vrtec Log - Dragomer bodo potekali do 28. februarja. po dve v Dragomerju in na Logu. V Drago-merju je prosto mesto v oddelku otrok, starih od 3 do 5 let, in sicer za otroke, rojene leta 2008 ali 2009, v oddelku od 5 do 6 let pa je prosto mesto na voljo za otroka, rojenega leta 2007. V loško enoto lahko trenutno vpišete otroka, rojenega leta 2007 oziroma 2008, saj imajo v skupini od 4 do 6 let prosti dve mesti. Preostali otroci bodo lahko v vrtec sprejeti šele po prvem septembru. Sicer pa nas je zanimalo, zakaj so starši letos iz vrtca izpisali pet otrok. "Iz vrtca so se počasi izpisovali že od septembra, zaradi selitve, odhoda v tujino na delo ter tudi zaradi nove odločbe," je pojasnila pomočnica ravnateljice. VE. Gradnja kolesarskih stez bi se lahko začela aprila A le, če bodo postopki izbire izvajalca potekali brez zapletov, pritožb in revizij, sicer se lahko začetek gradnje kolesarskih stez in pločnikov med Lukovico in osnovno šolo zamakne za nekaj mesecev. V začetku februarja se je zaključil rok za oddajo ponudb za gradnjo kolesarskih stez ob regionalni cesti, in sicer v 1,6 kilometra dolgem odseku od Vrhniške ceste 1 in skoraj do križišča za osnovno šolo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je prejela 16 ponudb. "Odpiranje ponudb je bilo 7. februarja. Glede na to, da je treba v postopku oddaje naročila preveriti najprej računsko, nato pa še vsebinsko pravilnost ponudb, naročnik pa je prejel 16 ponudb, tega dela ni mogoče opraviti v enem dnevu. Če so ponudbe pripravljene kakovostno in na odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika ne bo pritožb, bi bil izvajalec lahko znan do konca februarja," je povedala Helena Petrina, predstavnica za odnose z javnostmi. Višina ponudb je bila zelo različna, cene izvedbe tega odseka pa od 1.393.756 do 2.178.268 evrov, so nam pojasnili na ministrstvu. Če bo oddaja del uspešna, torej če so bile oddane ponudbe prijavljene kakovostno in se naročniki nad postopkom ne bodo pritožili, bi se gradnja lahko začela aprila. Tako naj bi se po enem letu nadaljevala gradnja kolesarskih stez in pločnikov ob regionalni cesti, ki se je v začetku lanskega leta zaključila pri Jordanovem kotu. Tokrat bodo gradnjo nadaljevali na drugem koncu občine, in sicer na Lukovici. Kot smo že poročali, bodo na levi strani ceste obstoječi makadam preuredili v mešano prometno površino. Ta bo široka okoli tri metre in bo od regionalne ceste ločena z novo enostransko Občina Log ■ Dragomer Letos bodo kolesarske steze in pločnike gradili od Lukovice in skoraj do osnovne šole. jekleno varnostno ograjo, podobno kot na odseku med Drenovim Gričem in Sinjo Gorico. Namenjena pa bo prometu pešcev, kolesarjev ter dostopu lastnikov parcel in objektov. Na desno stran ceste, v smeri Vrhnike, bodo vgradili nov hodnik za pešce, ki bo predvidoma širok dva metra. Zunaj naselja bo hitrost vožnje omejena na 70 km/h. Na občini si želijo, da bi sočasno z gradnjo kolesarskih stez potekala tudi gradnja kanalizacije in manjkajočega vodovoda, zato med ministrstvi in občino že nekaj časa potekajo pogovori, s katerimi poskušajo doseči, da bo predčasna gradnja kanalizacije ob regionalni cesti priznani strošek kohezijskega projekta Cista Ljubljanica. Dograjevanja kolesarskega omrežja ob državnih cestah naj bi se letos lotili tudi v drugih delih Slovenije. Med največje projekte spada nadaljevanje gradnje kolesarske povezave Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli (10 kilometrov) ter med Solkanom in Plavami (9 kilometrov), nadaljevala pa se bodo tudi dela med Gozdom - Martuljkom in Jesenicami, med Jesenicami in Bledom ter na odseku Miren-Vr-tojba-Kanal ob Soči. Kot pojasnjujejo na DRSC, v Sloveniji kolesarske steze potekajo le na petih odstotkih državnih cest oziroma na 300 kilometrih, po evropskih standardih pa bi moralo ob državnih cestah potekati od 1.000 do 1.500 kilometrov kolesarskih stez. V.E. Letošnja zima bo najverjetneje rekordna Dragomer, 12. februarja 2013 - Zjutraj nas je na dvoriščih, cestah in ulicah pričakala najobilnejša pošiljka snega v letošnji zimski sezoni. V nižinskih delih občine ga je čez noč zapadlo okoli 25 centimetrov. Kot kaže, bo letošnja zimska sezona rekordna, saj so v doslej rekordnem letu v vseh treh občinah za posipanje skupaj porabili 1.500 ton soli, letos pa že kar 1.200 ton. "Razmere so malo neobičajne; snega je več, kot smo navajeni. Kar je nižinskih cest, to noč na njih že drugič delajo. Marsikdo misli, da ni bilo še nič narejenega, ker je marsikje že 20 centimetrov novega snega. Upajmo, da bodo padavine ponehale in da se bo kaj videlo. Sicer pa plužijo, posipajo, vsi so zunaj od včeraj popoldne, tako da je čiščenje cest neprekinjeno," je ob sedmih zjutraj pojasnil Jože Turk, vodja zimske službe pri Komunalnem podjetju Vrhnika. Podobne razmere so letos nastale že nekajkrat: "Pluženj je bilo verjetno že več kot 20, posipanj pa še vsaj enkrat toliko. Sicer pa so pregledi praktično vsak dan." Letošnja zima bo občinske proračune najverjetneje obremenila nekoliko bolj kot lanska. "Prav lahko se zgodi, da bo zima rekordna. Občine se bodo najverjetneje ubadale s težavo, od kod vzeti denar. Od vsake občine posebej bo odvisno, od kod bo črpala rezerve, mi pa se bojimo, da bi bilo zaradi tega manj letnega vzdrževanja," je dodal Turk. Pluženje v Občini Log - Dragomer bo sicer potekalo tako kot prejšnja leta. "Vse se pluži tako kot do zdaj; tudi tisto, kar se je najprej ukinilo, se zdaj pluži tako kot v prejšnjih sezonah, torej je vse po starem," pravi Turk. V.E. Izvajalca gradnje protihrupnih ograj še niso izbrali Dars je ponudbe za gradnjo protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Brezovica-Vrhnika začel zbirati že junija, a izvajalec po sedmih mesecih še kar ni izbran. Zapletlo se je zaradi dveh zahtevkov za revizijo postopka oddaje javnega naročila. Kdaj naj bi se gradnja začela, nam na Darsu niso povedali. Eden od večjih in dražjih Darsovih projektov v letošnjem letu je gradnja protihrupne zaščite na odsekih Brezovica-Vrhnika, Malence-Šmarje - Sap, Unec-Postojna in Dramlje-Ce-lje-Arja vas. Levji delež sredstev bo prispevala Evropa, in sicer kar dve tretjini od 61 milijonov evrov, kolikor naj bi skupaj odšteli za postavitev protihrupne zaščite na omenjenih odsekih. Na prvih treh odsekih naj bi protihrupne ograje stale že letos, a glede na vse zaplete nam na Darsu niso odgovorili, kdaj naj bi jih začeli graditi. Dars je namreč že junija začel izbirati izvajalca za gradnjo protihrupne zaščite na avtocesti med Brezovico in Vrhniko. Dobili so šest ponudb, ki jih je pregledala strokovna komisija, sledili so popravki ponudb, kar je tudi eden izmed razlogov za dolgo izbiranje izvajalca, nato pa je izbiro podaljšala še revizija. "Postopek še ni pravnomočno sklenjen - v reševanju sta dva zahtevka za revizijo postopka oddaje navedenega javnega naročila," je decembra povedal Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Revizija sredi februarja, ko smo na Dars poslali vprašanje, zakaj postopki tečejo tako dolgo, še ni bila zaključena. "Sredi prejšnjega tedna (od 4. do 9. februarja, op. a.) smo s strani Državne revizijske komisije prejeli obvestilo, da podaljšujejo rok za odločitev; podaljšanje roka za odločitev je v skladu s področnim zakonom. Državna revizijska komisija lahko rok za odločitev o zahtevku podaljša za dodatnih 15 delovnih dni," je pojasnil Koler. Kar pome- Odobrena so evropska sredstva za gradnjo protihrupnih ograj. ni, da naj bi bila revizija rešena do izida Našega časopisa. Ko se bo gradnja končala, naj bi stanovalce med Brezovico in Vrhniko pred hrupom ščitilo 11 novih ograj v skupni dolžini 7.598 metrov. Postavljati jih naj bi začeli tik pred nadvozom Lukovica v smeri Vrhnike. Na Darsu bodo za gradnjo protihrupnih ograj na vseh štirih avtocestnih odsekih iz kohezijskega sklada dobili 41.972.660 evrov, 20 milijonov pa bo odštel še Dars. Na vseh omenjenih avtocestnih odsekih naj bi letos in prihodnje leto postavili dobrih 31 kilometrov ograj na površini skoraj 141.000 kvadratnih metrov. V. E. Zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2013 Podelili bomo naslednja priznanja: - naziv častni občan Občine Log - Dragomer, - grb Občine Log - Dragomer, - priznanje Občine Log - Dragomer. Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je treba poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 15. 3. 2013 do 12. ure, in sicer v zaprti ovojnici, na naslov: Občina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve; z oznako: "Ne odpiraj - javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer". Več o razpisu preberite pod uradnimi objavami Občine Log - Dragomer. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 3i Drage bralke, bliža se pomlad in z njo tudi 8. marec. Zato smo samo za vas pripravili pomladno osvežitev, ki je bo deležna ena izmed vas! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modnim ateljejem LUNA in Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike bomo eno izmed vas osvežili in razveselili v skupni vednosti 150 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali na njeni »preobrazbi« in v naslednji številki tudi predstavili! Frizerski salon BEBA, salon z 20 Letno tradicijo z Vrhnike, bo profesionalno poskrbel za vašo pričesko z barvanjem, striženjem in oblikovanjem po zadnjih modnih trendih v skupni vrednosti 50 evrov! Pridružite se jim na Facebook strani Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o dogodkih, popustih in akcijah! Modni atelje LUNAz Vrhnike je dobro znan vsem po svežih trend kolekcijah in osebnem svetovanju! Eno izmed vas bodo oblekli v vrednosti 50 evrov! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaše obrvi, ličenje obraza in manikuro nohtov v vrednosti 50 evrov! Sodelujete lahko vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom »Pomladna osvežitev« na naše uredništvo (Naš časopis, Tržaška 9,1360 Vrhnika) do vključno 8.3.2013. Žrebanje srečne nagrajenke bo v ponedeljek, 11.3.2013! .. Kurenti so zimo preganjali v Dragomerju 7. februarja so se znanilci pomladi ustavili v piceriji Siciliana. V popoldanskih urah so na parkirišču pred picerijo v Dra- občino prinesli dobro in obilno letino ter pregnali zimo in zlo. Kulturno, turistično in et- Kulturno, turistično in etnografsko društvo korantov Demoni iz Vidma pri Ptuju se je ustavilo v Dragomerju. gomerju glasni zvonci zapeli značilno kurentovo pesem. Sedem velikih kosmatincev in en mali so s pisanimi trakovi in velikimi zvonci okrog pasu ob glasnem poskakovanju v nografsko društvo korantov Demoni iz Vidma pri Ptuju je nato s svojim obiskom presenetilo še goste picerije in jih navdušilo z glasnim truščem. Tokrat so se v Dragomerju mudili pernati kurenti, oblečeni v bogate kožuhe; pripa-sano so imeli verigo s petimi zvonci, na nogah gamaše, na glavi značilne maske s strašljivim rdečim usnjenim jezikom in pisanimi trakovi, v rokah pa seveda ježevko, ki spada h kurentovi opravi. Kot so nam povedali kurenti, je teža oprave odvisna od velikosti človeka, ki jo nosi, na splošno pa moška oprava tehta do sedemdeset kilogramov, medtem ko je ženskam namenjena nekoliko lažja. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalen pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Strašljiva maska izhaja iz ljudskega izročila; svoje zvonce in opravo si lahko kurenti na-denejo po svečnici. Koranti vedno nastopajo v skupinah, kjerkoli so, na cesti ali pa v hiši; stalno poskakujejo in se hkrati vrtijo, da njihovi zvonci čim glasneje rožljajo. V. E. Stare fotografije - poziv občanom Odbor za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev zbira fotografije starejšega datuma za razstavo, ki bo v sklopu tekmovanja koscev in grabljic 1. junija na ogled v OŠ Log - Dragomer. Slikovno gradivo zbira ga. Marija Zupančič, in sicer v prostorih bara Mlinček na Logu. Fotografije oštevilčite in podpišite, da se izognemo napakam pri vračanju. Na razstavi bo ob fotografijah navedeno ime lastnika. Ludvik Rožnik Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Člane Društva upokojencev Dragomer - Lukovica 15. marca 2013 ob 15. uri vabimo na redni letni Občni zbor v dvorani gasilskega doma. Ob zaključku poslovnega leta pričakujemo, da boste prisluhnili poročilom o opravljenem delu in z nami načrtovali dejavnosti za letos. Na voljo bodo programi za izlete in druge dejavnosti, po zaključku pa si bomo vzeli čas za druženje ob pogostitvi in glasbi. Plačilo članarine Člane Društva upokojencev Dragomer - Lukovica, ki za leto 2013 še niste plačali članarine, prosimo, da to storite čim prej. Obveznosti lahko poravnate v Kotičku, vsak torek od 10. do 12. ure. Pohod ob 8. marcu Praznujete 8. marec, dan žena? Praznujte ga z nami! Tega dne se bomo ob 9. uri zbrale pri gasilskem domu v Dragomerju. Po barju se bomo odpravile v Notranje Gorice na kavo, in ko se vrnemo, nas bodo članice UO v Kotičku pogostile, prislužile pa si boste tudi nageljček. S seboj lahko povabite tudi svoje prijatelje, može ali sosede. Zanimivo bo in družabno. Pohoda se že veselimo in vas pričakujemo. Upravni odbor DU Občina Log - Dragomer bo junija gostila kosce in grabljice z vsega Barja 1. junija bo v okolici Osnovne šole Log - Dragomer potekalo že 7. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja. V Logu - Dragomerju organizirala v vseh preostalih šestih občinah. Običajno je, da pri organizaciji prireditve sodelujejo vsi, ki v občini oblikujejo društveno in družabno življenje, pred- ga prirejajo prvič. Priprave so že stekle, občina pa k sodelovanju vabi vsa društva, organizacije in občane. Letos se končuje prvi krog tekmovanj koscev in grabljic na območju Barja, ki ga kot najmlajša občina v barjanskem okolju zaključuje Log - Dragomer. "Doslej se je prireditev uspešno in odmevno vsem vsa društva in druga združenja ter posamezni zainteresirani občani," pojasnjuje župan Mladen Su-mina. V preteklosti so bila ta tekmovanja izjemno dobro obiskana, zato je prireditev tudi zelo dobra priložnost za predstavitev ter promocijo društev in posameznikov. Prireditev bo tako kot prejš- nja leta povezovala kulturno izročilo in etnologijo, poleg osrednjega tekmovanja koscev in grabljic pa bo vključevala kmečko in etnološko tržnico, kulturne nastope občin, etnološki sprevod ter druge spremljevalne zabavne dogodke. Poleg tradicionalnega Šport-fejsta in tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju bo to tretja velika prireditev v občini v letošnjem letu. "Izvedba takšnega tekmovanja zahteva kar veliko organizacijskih in tehničnih ter drugih sredstev in priprav, zato bomo veseli sleherne pomoči. Po ocenah z dosedanjih prireditev je bilo vseh udeležencev običajno čez tisoč," k sodelovanju vabi Sumina. Kosci in grabljice iz Loga -Dragomerja so prejšnja leta na teh tekmovanjih, tako ekipno kot med posamezniki, osvojili kar nekaj zmagovalnih pokalov, za katere se bodo srčno borili tudi letos, pred domačim občinstvom. V. E. Pohod z baklami Ob zaključku lanskega leta smo izpeljali naš enajsti projekt - pohod z baklami v farno cer- brot, da smo se po kuhanem vinu in čaju še malce posladkali. Po koncu polnočnice smo pohodniki drug drugemu zaželeli vesele praznike. Domov smo se vračali zadovoljni in ve- kev na Brezovici. Gre za star običaj, ki je po drugi svetovni vojni zamrl. Odbor se trudi, da takih običajev ne bi pozabili, zato jih oživlja in poskuša prikazati mlajšim rodovom. Pohod z baklami je bil že drugi po vrsti. Lani je bila noč jasna, letos pa nismo imeli te sreče; tako močno je pihalo, da smo bakle komaj prižigali. Tudi med sprevodom so ugašale - in tedaj smo morali k ugasli bakli primakniti kar dve ali tri goreče, da je spet zagorela. Na Brezovici so naši gasilci vse bakle pogasili, ostanke pa shranili v zaboje. Naša dekleta so imela s seboj tudi nekaj peciva in drugih do- seli ter bogatejši za lep doživljaj starega običaja, pohoda z baklami. Ludvik Rožnik 32 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si KUD Kosec januarja in februarja odprl vrata kulturi Živimo v času, ko neprestano hitimo, smo pod velikimi pritiski, človeške vrednote se izgubljajo, na obrazih je vse manj smeha, obremenitve in stres pa so skorajda naš vsakdanjik, zato smo se v KUD Kosec odločili, da januarja in februarja priredimo dneve kulture in razvedrila. KUD Kosec nima gledališke sekcije, vendar si društvo že nekaj časa želi ustanoviti svojo gledališko skupino; da jo bomo lažje dočakali, smo medtem povabili v goste gledališki skupini iz našega okraja. Gostili smo ju januarja in februarja. Sredi januarja smo v sodelovanju z dramsko sekcijo Ligojnskega kulturnega društva Sadika organizirali gledališko predstavo Svoj-glavček. Dogajanje komedije Karla Sieberja, ki jo je režiral Peter Militarev, je postavljeno na planinsko turistično kmetijo; tam se spleta zgodba med dekletom Polonco, ki ima zaradi svojeglavosti vzdevek Svojeglavček, in gorskim vodnikom Tonetom, spremljamo pa tudi zgodbo o Izaku Kohnu, zagrebškem turistu, ki si ga domačini dobro privoščijo. Komedija je bila odlično odigrana, dvorana pa je poldrugo uro kar pokala od smeha. Prve dni februarja smo v zasneženem poznem popoldnevu priredili drugo predstavo. Na dan, ki bi ga zaradi mraza, vlage in snežnega mete-ža marsikdo najraje preživel doma, na toplem, s skodelico čaja ali vročega mleka v rokah, se nismo vdali ... Gostili smo gledališko skupino Šota iz Borovnice, ki je odigrala komedijo Vinka Möderndorferja Mama je umrla dvakrat, v priredbi Slavice Marte Ošaben. Pestra zbirka domišljenih vlog je obljubljala in tudi zagotovila iskrenje na odru ter veliko smeha v dvorani. Zadovoljni krajani nam dajejo zagon in spodbudo za delovanje tudi v prihodnje. Če ste predstavi zamudili, boste imeli novo priložnost že marca, ko bomo gostili še eno gledališko skupino, in sicer iz Vnanjih Goric. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi mi počastili spomin na pesnika Franceta Prešerna. Na Osnovni šoli Log - Dragomer smo 6. februarja organizirali slovesno prireditev, in sicer v sodelovanju s šolo, uspešno kantavto-rico Simono Černetič - Aynee, ki jo je na ba-skitari spremljal Damjan Košir, in slavnostno govornico Alenko Logar Pleško. Za slovesni kulturni program se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo vsem nastopajočim, zahvala pa gre tudi Občini Log - Dragomer. Proslavo je spremljala razstava čudovitih izdelkov udeležencev likovne in klekljarske sekcije, ki so ustvarjali v preteklem letu. Tudi bralni krožek se je predstavil s svojim gradivom. Prireditev je bila vesela, topla in lepa. Konec januarja smo v sivem, deževnem sobotnem jutru v okviru Sekcije za kulturno izobraževanje organizirali strokovni ogled Narodnega muzeja Slovenje z naravoslovno, znanstveno in pedagoško vsebino. Ta najstarejša slovenska kulturna in znanstvena institucija izvira iz Deželnega muzeja, ustanovljenega leta 1821, vključuje pa nacionalno, evropsko in svetovno pomembne naravoslovne študijske zbirke, ki odsevajo razvoj naravoslovne miselnosti. Stalne postavitve med drugim obsegajo okostje mamuta in zelo znano okostje brazda-stega kita iz leta 2003. Ogled in vodstvo sta bila brezplačna, stroški so vključevali le plačilo avtobusnega prevoza in vstopnino. Izlet je bil namenjen osnovnošolcem, dijakom srednjih šol in odraslim, babicam, dedkom in staršem, ogled pa naj bi vodila gospa Milica Lavrenčič. Škoda, da se nihče ni odzval; ogleda nazadnje nismo realizirali. Kljub kulturnim prireditvam so bile naše januarske delavnice zelo aktivne. Tokrat bi izpostavila klekljarsko sekcijo. Tam se udeleženke pridno družijo; vsak torek imajo ob 15.30 klekljanje v domu upokojencev na Logu, kjer pod spretnimi prsti nastajajo prelepe čipke. V skrivnost te umetnosti jih uvajata Helena Likar in Ivica Česnik, ki pomaga s svojim bogatim znanjem in pripomore k izdelavi tudi najzahtevnejših del. Kot so povedale klekljarice, pri delu neizmerno uživajo; čipke z velikim veseljem uporabljajo in jih ohranjajo za prihodnje rodove. Njihovi izdelki so prava paša za oči, o čemer smo se prepričali tudi na razstavi. Čipke, ki smo si jih lahko ogledali, se uporabljajo v različne namene: kot slike, prti, rjuhe, nakit in še bi lahko naštevali. Kot pravi mentorica Likarjeva, se lahko skupini še vedno pridružijo novi ljubitelji klekljanja in začetniki. Obveščamo vas, da imamo nov e-poštni naslov; pozivamo vas, da nam vse svoje predloge, pripombe in želje pošiljate na kud.kose-c@gmail.com. Ker v marcu pripravljamo tudi novo spletno stran, napovednika ne bomo več objavljali v Našem časopisu. Vse informacije ter napovedi delavnic, sekci in prireditev bodo objavljene na spletni strani in z letaki na oglasnih deskah Občine Log - Dragomer. Vabimo vas tudi na spletno stran www.moja-obcina.si/log-dragomer, kjer lahko preberete članek Sekcije za kulturno izobraževanje Lola Montez na Bavarskem. KUD Kosec Anica Vengust p • 1 v 1 • v I v 1 1 • 1 • Svojeglavček prepričal še v loški dvorani KUD Kosec je v dvorano gasilskega doma na Logu tokrat povabil gledališče iz sosednje občine - na odru se je občinstvu predstavila dramska sekcija Sadika ligojnskega kulturnega društva s svojo novo uspešnico Svojeglavček. V glavni vlogi Zagrebčana Kohna je navdušil Dragomerčan Jože Čamernik. Loška dvorana je v zadnjih letih gostila že kar nekaj odličnih komedij in tudi tokratni izbor gledalcev ni pustil ravnodušnih. Sadika se je občinstvu predstavila z odlično komedijo Svojeglavček, ki jo je tako kot lansko igro Micki je treba moža na oder postavil režiser Peter Militarev. Kot nam je povedala Marija Kupec, je imel ta pri izboru že drugič srečno roko, saj so tudi letos osvojili srca publike: "Peter Militarev nas zdaj že pozna, saj je že drugo leto Jože Čamernik se je gledalcem predstavil v vlogi petičnega Za-naš režiser; ve, kaj zmoremo, grebčana Izaka Kohna. pozna nas po značaju, po vlogah." Na odru je letos nasto- Na četrti ponovitvi komedije, občinstvo navdušili s prepri-pila večina igralske zasedbe iz predpremierno so jo zaigrali čljivo igro, pravo mero hu-pretekle sezone. v Ligojni na silvestrovo, so morja ter postavitvijo na odru Jože Čamernik se je gledalcem predstavil v vlogi petičnega Zagrebčana Izaka Kohna. in uporabo pravih rekvizitov. Svojeglavček Karla Sieberja pripoveduje o Polonci, ki ji zaradi svojeglavosti nadenejo vzdevek Svojeglavček (Olga Frank). Dogajanje je postavljeno na planinsko turistično kmetijo, kjer se spleta ljubezenska zgodba med Polonco in gorskim vodnikom Tone- Gledalci na Logu so bili nad Svojeglavčkom navdušeni. tom (Andrej Krašna), nekoliko pa jo zaplete prihod petičnega Zagrebčana Izaka Kohna, ki ga je odigral Jože Čamernik. Gledalci so se uro in pol smejali, krohotali in pokali od smeha, ko so na odru gledali do kože premočene igralce. Gledališčniki bodo s svojo komedijo gostovali po vsej Slovenji, tako v domačem in bližnjih krajih kot nekoliko dlje; med drugim se bodo odpravili na Gorenjsko, Štajersko in tudi na Primorsko. Dramska sekcija Sadika deluje že šest let. Prva štiri leta so svoja igralska znanja pilili pod taktirko režiserja Janeza Cankarja, v zadnjih dveh letih pa jih je v roke vzel Peter Militarev. V. E. Na kulturni praznik prešerno in o Prešernu Ob kulturnem prazniku so se sinoči obiskovalci večnamenske dvorane Osnovne šole Log - Dragomer poklonili kulturi in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Na prireditvi, ki jo je pripravil KUD Kosec v sodelovanju s šolo in občino, sta se prepletali poezija in glasba, o Prešernu pa je spregovorila letošnja slavnostna govornica, slavistka Alenka Logar - Pleško. "Spregovoriti o pesniku Francetu Prešernu, ki se je rodil v Vrbi pred več kot 212 leti, pomeni spregovoriti o pesniku, o narodu, o svobodi in svobodomiselnosti, o ljubezni in o slovenskem jeziku, pa tudi o dvomu, bolečini, obupu in razočaranju. A bolj kot vse drugo Aynee je občinstvo prepričala s svojo sa- Slavnostna govornica Alenka Logar - Pleško Izdelki KUD Kosec mosvojostjo in izvirnostjo. m se je sprehodila skozi Prešernovo poezijo. Mladinski pevski zbor je prepričal tudi tokrat. Učiteljski pevski zbor velja v središče razmišljanja postaviti vztrajnost, pokončnost, neomajno vero v moč poezije, da lahko spremeni tok našega življenja in da lahko vpliva tudi na usodo naše narave, da lahko srce razjasni in oko in tudi v težkih časih v potrtih srcih up budi." S temi besedami je zbrane nagovorila slavistka Alenka Logar - Pleško, doma iz Drago-merja, se v svojem govoru sprehodila skozi Prešernovo pesniško ustvarjanje in življenje ter v besedilo spretno vnesla vedno aktualne pesnikove verze. Tudi tokrat so se ustvarjalci prireditve zanesli na preizkušeni recept iz preteklih let; k sodelovanju so povabili osnovnošolce, ki so občinstvo znova navdušili. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mojce Lor-ber je zbrane razveselil s svojim izborom pesmi; slišali smo po-narodelo Zakrivljeno palico v roki, uspešnico Zemlja pleše, ljudsko skladbo Ptičja svatba in ameriški Ples, svoj nastop pa so začinili z instrumentalno spremljavo trobente, harmonike in Orffovih inštrumentov. Prešernovo poezijo so poslušalcem približale tudi pevke Učiteljskega pevskega zbora; zapele so pesem Strunam, ki jo je uglasbil skladatelj Davorin Jenko, sprehodile pa so se tudi čez Šuštarski most v priredbi Mika Wilsha. Prešernove verze sta zbranim recitirali devetošolki Liza Kra-pež in Gabriela Gerbec, ki sta pod mentorstvom Karoline Jarc predstavili prvo slovensko balado Povodni mož, četrtošol-ci pa so občinstvo zapeljali s čudovito Pavčkovo stvaritvijo Popotnik. Na koncu prireditve je na oder stopila še^Aynee, kantavtorica Simona Černetič iz Ligojne, ki je log-dragomersko občinstvo prepričala s svojo izvirnostjo. Posebej za to priložnost je rdečelasa pevka uglasbila Prešernovo pesem Pod oknom, zapela pa je še avtorski skladbi - Beli sneg in veselo pesem Spomladi. Ob njej se je na ba-skitari predstavil Damjan Košir. Aynee se je tudi tokrat sprehodila po svoji samosvoji poti med countryjem ter ameriškim in keltskim folkom in popom, pri tem pa uporabila še looper in orglice. Aynee se je sicer udeležila že mnogih slovenskih festivalov, dvakrat smo je videli na Slovenski popevki, njena skladba pa je bila izbrana na razpisu radia Val 202 Imamo dobro glasbo. Prepričala je tudi na mednarodnih odrih; na kantav-torskem festivalu je lani osvojila zlato, predlani pa srebrno nagrado žirije. V. E. 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 33 v v v Clanice SSD Log - Dragomer prejele priznanje Športne zveze Vrhnike V petek, 1. februarja, je v Cankarjevem domu na Vrhniki potekala tradicionalna prireditev Športnik Vrhnike, na kateri je Športna zveza Vrhnika podelila priznanja tistim občanom Vrhnike, ki so v letu 2012 na športnem področju dosegli najodmevnejše rezultate. Strokovna komisija Športne zveze Vrhnika je na predlog ŠŠD Log - Dragomer za izjemne uspehe v letu 2012 nagradila naslednje Vrhni-čanke: • Ingrid Sever, Ines Macanovič, Bojana Lon- čar, Anja Turk in Natalija Turk so prejele POHVALO za športne dosežke, • Liza Urbančič, Ida Grom, Lea Grom, Lara Valjavec, Mojca Šentjurc so prejele SREBRNO PLAKETO, • Špela Urbančič pa je prejela ZLATO PLAKETO. Dobitnicam priznanj iskreno čestitamo in jim želimo še veliko športnih uspehov! Žabice smo ponosne na vas! Katarina Andlovic Čeprav je tekmovanje trajalo od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera, smo v pisani družbi cheerleaderjev in cheer plesalk zelo uživali. Tekmovalne nastope smo pod vodstvom trenerjev pripravljali vse od lanskega oktobra, nove tekmovalne uniforme, pričeske in make up pa so nas naredili še bolj samozavestne. Predstavili smo se skoraj brezhibno in gledalci na tribunah so nas za vsak dobro izvedeni element nagradili z bučnim aplavzom Ob koncu razglasitev smo Žabice in Pegice nav- dušene preštele kar 9 prvih mest; zmag so se veselili člani otroške, mladinske in članske cheerleading skupine Žabice ter mladinske in članske cheer plesne skupine Žabice, članski plesni par Liza & Špela Urban-čič je zmagal tako v kategoriji freestyla kot jazz cheer plesa, prva sta bila tudi Ida Grom & Matevž Remškar v partnerskih dvigih ter Pegice v kategoriji članskih dekliških skupinskih dvigov. Poleg zmag smo si pri-tekmovali še 3. (Maxi Mohorič & Janko Mazi) in 7. mesto (Ingrid Sever & Sandi Golubič) v Športnoplezalno društvo Korenjak Organizator tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju 2013 Društvo Korenjak se posveča predvsem vadbi in vzgoji mladih športnih plezalcev, obenem goji kulturo gibanja, druženja in zdravega življenja v najširšem pomenu besede, poleg tega pa organizira številne športne in druge dogodke. Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju pomeni nekakšno krono vsega tega. Četudi je društvo še razmeroma mlado - leta 2011 je praznovalo desetletnico formalnega delovanja -, ima že kar pestro zgodovino. Začelo se je leta 1996, ko je nekaj športnih zanesenjakov na OŠ Log - Dragomer postavilo 40 kvadratnih metrov veliko plezalno steno, namenjeno zlasti popestritvi ur športne vzgoje. Pomagali so tudi učenci tedanjih sedmih in osmih razredov. Začetki so bili skromni: prvi oprimki so bili izdelani iz ostankov vezanih plošč, rogovil in betonskih izdelkov, plezalni pas, vrv in varovalne naprave pa so bili osebna oprema vodje skupine. Leta 1999 je zaživela organizirana popoldanska vadba, tedaj še pod okriljem šolskega športnega društva, samosto jno pa društvo Korenjak deluje od leta 2001. Program društva se je zasnoval na učenju plezanja skozi igro ter z namenom, da se plezanje otrokom predstavi kot naravna oblika gibanja in ne le kot športna zvrst, usmerjena v tekmovalno plezanje. Notranjo plezalno steno so člani s pomočjo lokalnih podjetnikov in sponzorjev z leti postopoma povečevali in prenavljali, nazadnje leta 2003, ko je iz nje nastal sodoben plezalni center z več kot 200 kvadratnih metrov plezalne površine, pet let pozneje pa so ob podpori domače občine in Fundacije za šport postavili še največjo balvansko steno na prostem v državi. S tem je društvo pridobilo odlična izhodišča za v Žabice in Pegice osvojile Rom Pom Pon 2013 V soboto, 2. februarja, je v osrčju Zasavja potekalo 7. zaporedno tekmovanje v cheerleadingu in cheer plesu, imenovano Rom Pom Pon 2013. Sodelovalo je skoraj 500 tekmovalcev iz 16 društev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, med njimi tudi 83 članov ŠŠD Log - Dragomer. V društvu smo na Žabice in Pegice zelo ponosni, saj vedno znova dokazujejo, da so lahko pozitiven zgled vsem mladim športnikom tako v Sloveniji kot širše. kategoriji partnerskih dvigov, otroška plesna skupina pa se je na svojem prvem tekmovalnem nastopu veselila medalj za 6. mesto. Žabice in Pegice smo na Dolu pri Hrastniku znova pridobile nepozabno izkušnjo. Na deževno-snežni dan smo se imele čudovito, za kar se iskreno zahvaljujemo organizatorjem tekmovanja, ŠKD Feniks in Športni Cheerleading zvezi Slovenije, staršem, trenerjem in sotekmovalcem. Čeprav smo z vidika tekmovalnih dosežkov Žabice in Pegice vnovič podrle lastni rekord, pa so podpornike društva navdušili predvsem športni duh, enotnost in medsebojno spodbujanje prav vseh članov društva, ki so se predstavili na tekmovanju. V društvu smo na Žabice in Pegice zelo ponosni, saj vedno znova dokazujejo, da so lahko pozitiven zgled vsem mladim športnikom tako v Sloveniji kot širše. Zato se njihovih naslednjih nastopov že zelo veselimo in odštevamo dneve do tekmovanja III. Millenium Cup, ki bo 16. marca v Trstu. Katarina Andlovic nerka tekmovalne skupine. Kljub odličnim nastopom na tekmovanjih pa člani društva Korenjak in starši otrok niso pozabili na medsebojno druženje. Organiziranje plezalnih taborov, piknikov in izletov v sodobne plezalne centre doma in v tujini ter treningov v naravna plezališča je postalo stalnica druženja vseh članov društva. Obiskovanje mednarodnih plezalnih tekmovanj ter prirejanje tekmovanj za državno prvenstvo in tekmovanj za svetovni pokal pa je izziv, ki se ga v društvu lotevajo z vso odgovornostjo. Letošnje tekmovanje za svetovni pokal v bal-vanskem plezanju bo nekaj posebnega, saj so organizatorji prepričani, da lahko raven tekmovanja povzdignejo še višje, ga vsebinsko nadgradijo in naredijo programsko zanimivejšega. Tako so se med drugim odločili, da programski del razširijo z glasbenim koncertom skupine Siddharta, ki bo v petek, 10. maja, ob 22. uri. Gre za edinstven koncert, poimenovan Siddharta World Cup Concert. Naslednji dan, v soboto, 11. maja, pa bodo ob 22. uri na svoj račun prišli vsi ljubitelji tehno glasbe. Za izjemno vzdušje in dobro glasbo bo namreč poskrbel mednarodno priznani DJ Tey. V okviru športnega dela se obeta vsebinska nadgradnja v smislu prirejanja atraktivnih vložkov vseh vrst. Na svoj račun bodo med drugim prišli ljubitelji delo z mladimi športnimi plezalci, usmerjenimi v kakovosten in tudi tekmovalni šport. Prav kmalu so tako člani tekmovalne skupine začeli nastopati na tekmovanjih za državno prvenstvo in domov prinesli prva odličja. Za to sta že pred skoraj desetletjem poskrbela Tonka Mohar in Anže Popit, leta 2008 pa je Gašper Potrebuješ v kategoriji mladincev postal državni prvak v balvanskem plezanju. Od takrat se člani društva Korenjak redno uvrščajo na zmagovalni oder, Nejc Erklavec, Tilka Novak, Jure Gvozdanovič in Nejc Potrebuješ pa so imeli celo priložnost zastopati slovensko reprezentanco na evropskem mladinskem pokalu v Kranju. Največji uspeh društva v letu 2012 sta pod trenersko taktirko Natalije Gros dosegla Lan Möscha, ki je v kategoriji cicibanov zasedel drugo mesto v skupnem seštevku težavnostnega in tretje mesto v skupnem seštevku balvanskega plezanja, ter Tina Vintar, ki je osvojila tretji mesti v skupnem seštevku tako balvanskega kot težavnostnega plezanja. Predsednik društva Lorin Möscha je tudi avtor knjige Plezanje kot igra, ki je zaradi velikega povpraševanja doživela ponatis in po kateri je bil s plezalci kluba posnet didaktični film. V tem nastopa tudi Natalija Gros, ki se je, kot omenjeno, v zadnjih letih društvu pridružila kot tre- -II --12 May 2013 www Wör Id cuplog com adrenalinskega kolesarjenja, imenovanega bike trials. Za tiste, ki se radi zabavajo z lovljenjem ravnotežja, bo na prizorišču napet vrvni trak za tako imenovani slackline, razmeroma novo obliko športne zabave. Na njem se bodo lahko poleg virtuozov v tej disciplini v lovljenju ravnotežja pomerili tudi obiskovalci. Zabavni del, v katerem bodo lahko sodelovali ljubitelji vodnih radosti, pa bo na travnati površini. Tam bo namreč stal kar petdesetmetrski tobogan, po katerem se bodo lahko spuščali prav vsi obiskovalci. Organizatorji pa seveda niso pozabili na vse, ki bi se radi pomerili v športnem plezanju. Tem bo namenjen velik plezalni stolp, na katerem bo potekalo tekmovanje v hitrostnem plezanju, ob določenih urah pa se bodo lahko nanj povzpeli tudi ljubitelji športnega plezanja vseh starosti. In ne nazadnje: sam finalni nastop tekmovanja za svetovni pokal bo vnovič prav poseben spektakel, saj bosta za glasbeno spremljavo kot vsako leto poskrbela Jani Hace in Sergej Randelovič, dogajanje na odru pa bo tokrat z duhovitim komentiranjem začinil vsem dobro znani Sašo Hribar. Lorin Möscha, prof. šp. vzg. 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. februar 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Prešeren za vse, ki dobro v srcu mislimo Spregovoriti o pesniku Francetu Prešernu, ki se je rodil v Vrbi pred več kot 212 leti, pomeni spregovoriti o pesniku, narodu, o svobodi in svobodomiselnosti, o ljubezni in slovenskem jeziku, pa tudi o dvomu, bolečini, obupu in razočaranju. A bolj kot vse drugo velja v središče razmišljanja postaviti vztrajanje, pokončnost in neomajno vero v moč poezije, da lahko spremeni tok naših življenj in vpliva tudi na usodo našega naroda, da lahko srce razjasni in oko in da tudi v teh težkih časih v potrtih prsih up budi. Svoje slovenske pesmi je pesnik pod naslovom Poezije zbral v drobni knjižici, ki je izšla konec leta 1846 z letnico 1847, torej pred več kot 160 leti. Z njimi je slovensko književnost kot enakopravno uvrstil med druge svetovne književnosti in izoblikoval slovenski jezik, primeren za vse rabe in vse priložnosti, za izražanje najglobljih čustev in iskanje odgovorov na mnoga, tudi usodna življenjska vprašanja. Z njimi je uresničil in udejanjil Čopov literarni program in v slovenskem jeziku mojstrsko upovedil številne tuje, dotlej nepoznane pesniške oblike. Osrednje teme Prešernove poezije so ljubezen, poezija in narod; v svojih pesmih je združil in prepletel ljubezen do dekleta z ljubeznijo do poezije in slovenskega naroda. O ljubezni do dekleta je pel v različnih pesmih, v katerih jo je označil kot nezvesto, trdosrčno, kot deklico neusmiljeno ali neusmiljeno devico, pa tudi kot srca kraljico, kot lepote cvet, zalo deklico. Svojo izbranko je primerjal s soncem in jo označil kot življenja moj'ga magistrale. Opevanje ljubljene deklice je označil za svoj poklic in samo opravilo, saj pel do zadnjega bo dneva. Na koncu pa je, razočaran, gledal nanjo le še kot na lepo stvar, belo smrt pa izbral za svojo zadnjo ljubico, saj zanj ni ostalo več mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Šele če bi mu ustvarili drugo srce ali pa če bi njegovo bit' v prsih nehalo, bi lahko pozabil nanjo, prej pa to ne bi bilo mogoče. Spregovoril je o svoji ljubezni do poezije in odločenosti za pesnjenje v slovenskem jeziku, za domače pesmi milo se glaseče, s katerimi bi zbudil Slovenšč'no celo, pa tudi o svojem strahu, da jih bodo zale Slovenke, nemško govorit' umetne, morda prav zaradi tega, ker so slovenske, ker s Parnasa so očetne, zaničevale, saj so le tujke častile Kranjcev množ'ce. Ljubezen do svojih pesmi in do maternega jezika je povezal z ljubeznijo do Julije, čisto jasno pa je izpovedal tudi svoje prepričanje, da bo prav njegov sonetni venec tisti, ki ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Romantično pričakovanje, da bi s svojo pesmijo lahko osvojil svojo izbran- ko in ogrel z njimi srce ledeno, se ni uresničilo. Zato je lahko le obupano ugotovil, da mu kljub nečloveškemu naporu, ko je nosil v svojih prsih al' pekel al' nebo, ne bo uspelo, in na koncu resignirano zaključil z mislijo Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! Marsikateri Prešernov verz je aktualen tudi v današnjem času - o poštenosti je zapisal, da vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovoril, o povezanosti med bogastvom in človekovim položajem v družbi, da le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača, in potem še, da je videl čislati le to med nami, kar um slepi, z goljfijami, ležami!, o naduti vsevednosti posameznika pa verz - Le čevlje sodi naj Kopitar! Pri opisovanju današnjega stanja na Slovenskem pa bi lahko ponovili kar za njim: Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si grajšino. Tako se od Prešernovih časov ni spremenilo prav dosti, saj modrost, pravičnost in učenost še vedno niso cenjene, in tudi, da je slep, kdor se s petjam vkvarja, kajti pevcu vedno sreča laže. A ob vsej brezizhodnosti in občutkih nemoči, ki so ga hromili, je vendarle vztrajal in ostal zvest svojim idealom. Kot prepričan rodoljub in svobodomislec, ki mu je prav zaradi jasno izpovedanega prepričanja šele dve leti pred smrtjo uspelo dobiti samostojno advokaturo in se tako tudi finančno osamosvojiti, je spregovoril tudi o položaju slovenskega naroda, ki so mu stoletja vladali tujci, ki so ga razdvajale očetov razprtje, zato ostajata in postajata vse bolj živa tudi Uvod h Krstu pri Savici, kjer je zapisal: manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi, in Zdravljica. Posvetil jo je vsem narodom, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, in se zavzel za mir, spravo in sožitje med narodi, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Kako enkratne so njegove pesmi, je še bolj jasno, če se zavemo, da ga je pisati in brati naučila njegova mati, da v tistem času pri nas ni bilo slovenskih šol, da se je ves čas šolal in izobraževal v nemškem jeziku, pa vendar je bil sposoben v slovenščini upovediti vse, o čemer je razmišljal in za kar se je v svojem življenju zavzemal. Bil je prvi, ki mu je v slovenskem jeziku mojstrsko uspelo zliti vsebino s strogo metrično obliko v harmonično celoto, vrh njegovih prizadevanj pa predstavlja Sonetni venec iz petnajstih sonetov kot pesem trikrat peta. Zavestno se je odločil za pesnjenje v slovenskem jeziku, čeprav je veliko pesmi napisal tudi v nemščini ali pa v obeh jezikih. Prešeren je osebno srečo povezoval z nacionalnim čustvom, osebno svobodo z narodovo neodvisnostjo. Spregovoril je torej o tistih idealih in pravicah narodov in posameznikov, o katerih govori Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki so jo Združeni narodi zapisali in sprejeli celih 100 let kasneje, svoje mesto pa so našli tudi v naši Ustavi. V svoji "politični oporoki" se je torej zavzemal za vse tisto, za kar bi si moral tudi v današnjem času prizadevati prav vsak izmed nas - za pokončnost, narodno zavednost, upornost, borbenost in svobodomiselnost, predvsem pa za poštenost, vedno in povsod. Alenka Logar Pleško Pust v cvetlični sobi Otroci iz skupine Cvetličniki so se seznanili s šegami in običaji ter tradicionalnimi pustnimi maskami. Iz papirja so ustvarili lepe maske kurentov in okrasili igralnico. Na pustni torek pa so se spremenili v pustne šeme, in da bi zimo hitreje pregnali, so se veselili in rajali na vrtčevskem pustnem plesu. Mojca Erjavec, vzgojiteljica iz vrtca Log - Dragomer Zvezdogledi v vrtcu Januarja smo v vrtcu Dragomer z otroki iz skupine Cvetličniki raziskovali na temo vesolja. Za uvodno motivacijo smo prebrali pravljico Zvezdica Zaspanka, ogledali pa smo si tudi DVD z lutkovno predstavo. Odločili smo se, da igralnico spremenimo v "zvezdno sobo". Oblikovali smo lutke in Zvezdica Zaspanka je zaživela v naši igralnici. Pripravili smo senčno gledališče, se igrali z lutkami in ustvarili lut- kovno predstavo. Zgodba je spodbudila zanimanje otrok za raziskovanje na temo vesolja. Informacije o vesolju smo iskali v knjigah in revijah, ogledali smo si tudi posnetke na spletu, kar je pri otrocih spodbudilo domišljijo in željo po potovanju v vesolje. Otroci so planete risali, nato pa smo ustvarili planetarij, in sicer tako, da smo kaširali balone in jih spremenili v planete. "Planete" smo obesili pod strop in nastal je "sončni sistem". Ker so otroci pokazali veliko zanimanja, sva se s sodelavko, vzgojiteljico Majdo Trček, odločili, da pripraviva večerno srečanje pod zvezdami. Pripravili sva teleskop in pripomočke za naravoslovne poskuse. Z baloni, cevkami in plastenkami smo "izstrelili" slamice, da so postale rakete. Otroci so se najbolj zabavali ob izstrelitvi "rakete" s šumečo tabletko. Večerno srečanje in opazovanje zvezd s teleskopom je bilo za otroke zelo zanimivo in zabavno doživetje; postali so pravi zvezdo-gledi, zato so se v naslednjih dneh igrali, da z raketo letijo na luno ali zvezde. Otroci so pri raziskovanju vesolja spoznavali in uporabljali instrumente in pripomočke, kot so globus, daljnogled, zvezdna karta in teleskop, pridobili pa so tudi raznovrstne informacije. Ko so se spremenili v zvezdoglede, so dali prosto pot svoji domišljiji in ustvarjalnosti, najpomembnejše pa je, da so se otroci, stari od 3 do 6 let, skozi igro več tednov zelo zabavali. Mojca Erjavec, vzgojiteljica iz vrtca Log - Dragomer Zvezdica Zaspanka Teleskop Kaširanje balonov Opazovanje zvezd 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 35 Zbogom orožje. Dobrodošli spomini. Dan zbiranja spominov na prvo svetovno vojno V enoti Mestne knjižnice Ljubljana, Slovanski knjižnici, Einspielerjeva 1, v Ljubljani, bo 25. februarja 2013 prav poseben dogodek, ki smo ga poimenovali Dan zbiranja spominov na prvo svetovno vojno. Na ta dan bomo namreč zbirali spomine in družinske zgodbe, povezane z vojnimi spopadi med letoma 1914 in 1918 ter medvojnim življenjem civilistov. Prebivalce osrednje Slovenje, ki doma hranijo dokumente, slike, fotografije ali predmete iz prve svetovne vojne vabimo, naj nam jih med 9. in 18. uro prinesejo ter zaupajo, komu so pripadali in zakaj so zanje pomembni. Na dogodku bo prisoten g. Marko Štepec, strokovnjak iz Muzeja novejše zgodovine Slovenje, ki bo vse prinesene dokumente in predmete pregledal, digitalizatorji pa jih bodo fotografirali oziroma preslikali ter jih obiskovalcem takoj vrnili. Katalogizatorji bodo nato digitalizirane dokumente in zgodbe naložili na spletna portala Europeana 19141918 (http://www.europeana1914-1918.eu/sl ) ter KAMRA (www.kamra.si ). Prosimo vas, da tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance seznanite s tem dogodkom in jih povabite, naj se ga udeležijo. Njihovega in vašega obiska bomo zelo veseli. HQH —t._„|U T: 01 750 78 50 ■ffB RFPUBi IU Siumyi* R 01750 78 80 T^J UPflMNA EWHA VRHNIKA E: ue.vrhnika@gov.si Ti J jb 11 rilj 1 i^'ivii" ' ■ http://www.upravneenote.gov.si/vrhnika/ Vstop in prebivanje državljanov držav članic evropske unije in njihovih družinskih članov Vstop in prebivanje državljanov držav članic staji prijaviti stanodajalec v 12 urah po spreje- nja- dokazilo o sprejemu na študij ali drugo Evropske unije in njihovih družinskih članov mu, če pa se nastani v nastanitvenem objektu, obliko izobraževanja, zadostna sredstva za je urejen v XIII. poglavju Zakona o tujcih (ZTuj, ga je stanodajalec dolžan prijaviti pri pristojni preživljanje (pri ugotavljanju le teh se upoš-Uradni list RS, št. 50/11, 57/11-popr.) Državljan policijski postaji v 3 dneh po sprejemu. tevajo osebne razmere državljana EGP, pri EU za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebu- Za potrdilo o prijavi prebivanja lahko državljan čemer ta sredstva mesečno ne smejo biti nižje dovoljenja za vstop, to je vizuma ali dovolje- EU pri pristojni upravni enoti zaprosi že takoj ja od ravni, določene za pridobitev pravice nja za prebivanje. V Republiko Slovenijo lahko ob vstopu v Republiko Slovenijo, sicer pa pred do denarne socialne pomoči v skladu z za-vstopi z veljavno osebno izkaznico ali veljav- pretekom dovoljenega trimesečnega prebiva- konom, ki ureja socialno varstvo) in ustreznim potnim listom ne glede na razlog oziroma nja. Vlogo za izdajo potrdila odda pri upravni no zdravstveno zavarovanje. Kot dokaz o namen, zaradi katerega želi vstopiti in prebiva- enoti, na območju katere prebiva. Potrdilo o pri- zadostnih sredstvih za preživljanje zadošča ti v Republiki Slovenji. javi prebivanja pridobi, če ima veljavno oseb- študentova izjava. Prve tri mesece po vstopu lahko državljan EU no izkaznico ali veljavni potni list, ter glede na • zaradi združitve družine in drugih razlogov prebiva brez prijave prebivanja, za daljše pre- namen oziroma razloga prebivanja: - zadostna sredstva za preživljanje (pri ugo-bivanje pa mora. pred pretekom dovoljenega • zaradi zaposlitve ali dela - potrdilo deloda- tavljanju le teh se upoštevajo osebne razmere trimesečnega prebivanja pri upravni enoti, na jalca,da ga bo zaposlil oziroma dokazilo o državljana EGP in njegovega družinskega območju katere prebiva, vložiti prošnjo za iz- zaposlitvi ali opravljanju dela, kolikor je že člana, pri čemer ta sredstva mesečno ne sme-dajo potrdila o prijavi prebivanja. zaposlen in opravlja delo; jo biti nižja od ravni, določene za pridobitev Do pridobitve potrdila o prijavi prebivanja • samozaposlena oseba ali izvajalec storitve pravice do denarne socialne pomoči v skla-tudi za državljane EU velja dolžnost t. i. poli- - dokazilo o samozaposlenosti oziroma do- du z zakonom, ki ureja socialno varstvo) in cijske prijave, opredeljene v Zakonu o prijavi kazilo, da je izvajalec storitve; ustrezno zdravstveno zavarovanje. prebivališča (ZPPreb, Uradni list RS, 59/06, • zaradi študija ali drugih oblik izobraževa- Če državljan EU izpolnjuje pogoje za izdajo po-116/07-popr). Če se državljan EU ne nastani v trdila o prijavi prebivanja, upravna enota izda turističnem, gostinskem ali nastanitvenem ob- potrdilo 0 prijavi prebivanja z veljavnostjo pet jektu, se mora sam prijaviti pri pristojni poli- ^^L ^Mta let oziroma za čas nameravanega prebivanja v cijski postaji v roku 3 dni po prehodu državne ^^r ^^^ Republiki Sloveniji, če je ta krajši. Potrdilo 0 pri-meje oziroma po spremembi nastanitve. Če se ,, .-. j javi prebivanja se lahko na prošnjo državljana državljan EU nastani v turističnem ali gostin- J^jJPfit' filk' jM&fllW L1 ifllLlllfllflflrtf 1 ]'iKl EU obnovi pod enakimi pogoji, kot se lahko skem objektu, ga mora pristojni policijski po- \ 1 u . jzcia. Dnevi usposabljanja za NVO bodo v marcu Tretji dnevi usposabljanja za NVO bodo letos od 8. do 10. 3. 2013 v družbenem domu Grosuplje. V okviru izobraževalnega vikenda bodo na voljo brezplačna predavanja, na katerih bomo organizacije seznanili z aktualnimi temami s področja vodenja in dela v nevladnih organizacijah. Udeleženci bodo pridobili ključno znanje s področja priprav prireditev, vodenja organizacije, povezovanja in pridobivanja sredstev. Udeležba na dogodku, ki ga organizira Stičišče NVO osrednje Slovenje, je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenje. Dodatne informacje o programu bodo objavljene na spletni strani www.srce-me-povezuje.si. Klara Kržišnik, Društvo Geoss - Stičišče NVO osrednje Slovenje Pravnica svetuje Tomaž iz Zaplane sprašuje: Pred kratkim sem z avtomobilom zapeljal v jamo na cestišču in poškodoval pnevmatiko. Kdo odgovarja za nastalo škodo? Zakon o javnih cestah v 5. členu določa, da morajo biti javne ceste grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Cesta, na kateri je bralec utrpel škodo je bila očitno v izredno slabem stanju. Od vzdrževalca takšne ceste se pričakuje skrbnost, kakršna se zahteva od dobrega strokovnjaka, kar pomeni, da je dolžan pogostnost pregledov in način vzdrževanja ceste prilagoditi stanju ceste. V kolikor je bila na cestišču udarna jama, vzdrževalec pri vzdrževanju ceste več kot očitno ni pokazal zahtevane skrbnosti, ki se od njega pričakuje. Ker je do poškodbe bralčeve pnevmatike prišlo zaradi naleta v udarno jamo, ki se je na cesti nahajala zaradi nevestnega vzdrževanja le-te, je škodo dolžan povrniti vzdrževalec ceste, saj mora skrbeti, da so ceste v stanju, da jih lahko varno uporabljajo vsi uporabniki. mag. Nina Scortegagna Kavčnik v v v v • Črna kronika januar 2013 • Črna kronika januar 2013 • Črna kronika januar 2013 • Črna kronika januar 2013 • Območje PP Vrhnika Začetek novega leta je policistom območja Policijske postaje Vrhnika prinesel nov val vlomov in kraj, saj nepridipravi še naprej vztrajajo na starih poteh. Tako so ponekod obiskovali občane v času njihove odsotnosti, kljub zaklenjenim vratom in zaprtim oknom, ob odhodu pa poskrbeli, da pravični lastniki odtujenega premoženja njihovega obiska še lep čas ne bodo pozabili. Spet drugod so si po tujih kleteh očitno nabirali ozimnico, a se tudi kake vrednejše reči pri plenjenju niso ravno branili. Za temi tolovaji možje postave še poizvedujejo, so pa zato pri nečednem poslu zbiranja goriva iz rezervoarjev tujih tovornih vozil zasačili nekega »naftarja«. Da mu postati naftni šejk ni usojeno, mu je verjetno postalo dokončno jasno pred preiskovalnim sodnikom, ki mu je v obrambo zasebne lastnine odredil posebno sobo s štirimi stenami in zaklenjenimi vrati. Da mora biti kriza na svetovnem naftnem trgu res huda, ali pa je takšno zgolj stanje v denarnicah posameznikov, nam najverjetneje kažejo tudi vedno pogostejše kraje registrskih tablic. Samo ugibamo lahko - če ne gre ravno za kakega ekscentričnega zbiralca popisane pločevine - koliko od 11-ih odtujenih v preteklem mesecu jih bo uporabljenih za zastonjsko točenje goriva. S tem pa se gotovo ne bosta obremenjevala predrzna zmikavta, ki sta pred trgovskim centrom na Vrhniki občanu izpulila denarnico. Verjetno se jima je pozneje, na varnem, tako široko za-smejalo, da bi jima brez ušes glava preč padla, saj sta med bančnimi karticami našla tudi PIN kode. Kako hitro sta si pomagala do bankoma-ta, mi verjetno ni treba praviti. Lumpoma so že na sledi, policija pa ob tem občane resno opozarja: PIN KOD SI NE ZAPISUJTE NA KARTICE, OZIROMA KOD NE HRANITE ZAPISANIH V DENARNICAH ALI TORBICAH, V KATERIH IMATE PLAČILNE KARTICE. Možje v modrem so pretekli mesec tudi večkrat mirili pregrete glave in raznorazne srboriteže, kar šestkrat v zasebnih in sedemkrat na javnem prostoru. Proti vsem so tudi ustrezno ukrepali. Novi uspehi so bili zabeleženi tudi v boju proti drogam, v sklopu katerega so policisti dvakrat zasegli marihuano in enkrat hašiš. Uporabniki se bodo zdaj pač morali zamotiti s kakšno športno dejavnostjo. Januarja je bilo na Vrhniškem tudi 15 prometnih nesreč, ki so se večinoma končale z zvito pločevino, v enem primeru pa žal še z lažjimi telesnimi poškodbami. Območje PP Ljubljana Vič Januar prav tako ni bil lahek za policiste Policijske postaje Ljubljana Vič, ki so se soočili z več tatvinami in primeri nasilja. Val navdušenja nad tujimi registrskimi tablicami je zajel tudi Horjul in Dobrovo, od koder poročajo o dveh parih izginulih tablic, s ceste Horjul-Koreno pa so neznano kam izpuhteli prometni znaki. V Opel Vectri, z neznanimi registrskimi tablicami, jo je z bencinskega servisa na Dobrovi prav urno pobrisal dolžnik za gorivo. Zaenkrat še neznani narcisoid v Polhovem Gradcu pa si je ob demontaži okrasnih pokrovov z vozila sodržavljana-davkoplačevalca verjetno mislil, da krasti sicer ni lepo, bo pa zato lepši njegov avto. Svojega avta pa očitno ni imel drugi član roparskega ceha, ki je v Razorih naletel na izredno bogat plen. Ob misli, da bi si na rame oprtal puhalnik za listje in kotno brusilko, ki sta ga gledala iz odklenjene Renault Lagune z reg. št. LJ KK-227, ga je verjetno malce zbodlo v križu, a je nato z velikim olajšanjem ugotovil, da so v njem tudi kontaktni ključi. Vključiti je moral le še navigacijsko napravo in se odpeljati v sončni zahod. Izvrstna prilika morda res dela tatu, a to še ne pomeni, da je tatvina dovoljena, zato za njim že poizvedujejo možje postave. Kot tudi poizvedujejo za trojico zmikavtov, ki so pri hiši v Brišah pri Polhovem Gradcu prosili vode za pokvarjeno vozilo. Medtem ko jim je dobrodušna občanka v kuhinji točila vodo, sta ji dva izmaknila večjo količino gotovine. In potem se sprašujemo, odkod ljudski pregovor: Dobrota je sirota... Manj tatinske sreče sta imela Romuna, temnejše polti in višine okrog 150 cm, ki sta v horjulskem Mercatorju skušala ob menjavi denarja pri nakupu opetnajstiti prodajalko. Podvig jima ni uspel, nakar sta jo s temnim OA BMW, reg. št. DTR67EP podurhala mimo Petrola proti Dobrovi. Spet neki drugi sumljivci, bojda Romi, so se po poročanju občana zadrževali v bližini horjulskega gasilskega doma in si prav željno ogledovali bližnje hiše. Policisti jih o njihovih namenih zaenkrat še niso uspeli pobarati, saj so se še pred njihovim prihodom odpeljali naprej s svojo sivo Opel Vectro, reg. št. Rt LjMF-958. Ali bi ta dogodek lahko bil kakorkoli povezan z izginulo (povsem novo) strešno kritino z mrliške vežice v Dobrovi, kjer so že avgusta lani skrivoma uradovali zbiralci barvnih kovin, pa zaenkrat ne moremo reči. Na delu so bili tudi vlomilci, ki niso uspeli prodreti v garažo v Pod-smreki, jim je pa uspelo v podjetje v Pristavi pri Polhovem Gradcu, kjer pa ni bilo zanje očitno nič zanimivega. Trda roka zakona je morala pretekli mesec zaradi družinskega nasilja posredovati v kar dveh primerih. V Podolnici so »junaku«, ki se je s pestmi lotil soproge, izdali plačilni nalog in mandatno kazen. Prav tako mandatna kazen je doletela tudi razgrajača iz Podsmreke, ki se je za spopad v družinskem krogu pred tem pošteno podprl z maligani. Kri pa je zavrela tudi med mladimi gosti nočnega lokala Zelena dolina v Vrzdencu, pri čemer jih je eden od udeležencev skupil do te mere, da je moral iskati pomoč na UBKC Ljubljana. Policisti bodo po zbranih obvestilih zoper osumljene nasilneže podali kazensko ovadbo. V danih zimskih razmerah se še vedno ne znajde divjad. Zadnja žrtev je bila na cesti v Hruše-vem. Zaradi obilnega sneženja in posledičnih plazov pa je bil nekaj časa oviran promet na cesti Log - Belica. Zbral in uredil: Damjan Debevec 36 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Na Vrhniki bo odprla svoja vrata nova tržnica Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., bo po Odloku o tržnicah in prodaji blaga zunaj prodajaln v Občini Vrhnika, ki ga je Občinski svet Občine Vrhnika sprejel 13.12.2012, prevzela upravljanje tržnice na Vrhniki. Delovala bo na Sodnijskem trgu, tako da prodaje na Cesti 6. maja in drugih lokacijah v občini ne bo več. Tržnica bo začela obratovati v petek, 1. marca 2013. Vsakega 14. v mesecu bomo pripravili tudi sejemski dan, v okviru katerega bodo svoje izdelke in pridelke lahko ponujali najrazličnejši ponudniki. Osrednji namen tržnice je prodaja lokalno pridelanih izdelkov in živil, zato vse, ki bi želeli našim občanom ponuditi svoje domače pridelke, vabimo k prodaji na tržnici. Če se boste odločili za proda- jo na tržnici, za ureditev potrebne dokumentacije pri najemu stojnice pokličite Metodo Smrtnik na JP KPV, d.o.o., na tel. št. 01 7502 960, ali pa ji pišite na e-naslov metoda. smrtnik@kpv.si. Svoje pridelke lahko prodajate tudi prek KGZ Krpan, kjer je kontaktna oseba Mojca Šemrov (tel. 031 560 593). Če bo na tržni dan praznik, bo tržnica odprta dan pred tem (ker bosta na primer letošnji četrtek, 31. oktobra, in petek, 1. novem- bra, dela prosta dneva, bo tržnica odprta v sredo, 30. oktobra). Posebni obratovalni čas tržnice - zanj se štejejo sezonske prodaje in sejmi, kot so prodaje ob dnevu spomina na mrtve, novoletni sejem ... Mesečni sejem Vsakega 14. v mesecu (če bosta 14. dan v mesecu nedelja ali praznik, bo sejem v ponedeljek oziroma na prvi delovni dan po 14.). Slavnostno odprtje tržnice bo na občinski praznik, 10. 5. 2013. Več o tržnici si lahko preberete na naši spletni strani www.kpv.si na povezavi "Tržnica". Redni obratovalni čas tržnice: torek 7.00-13.00 petek 7.00-13.00 sobota 7.00-13.00 Veterinarski nasvet - odgovarja: Manca Pavšič, dr. vet. med. Vnetje zunanjega sluhovoda pri psih Pozdravljeni, pišem vam zaradi naše dve leti stare zlate prinašalke, ki ima že približno pol leta težave z vnetjem obeh ušes. Veterinar nam je sprva predpisal kapljice, ki smo ji jih dajali 14 dni. Medtem se je stanje nekoliko izboljšalo, vendar se je poslabšalo kmalu zatem, ko smo z njimi prenehali. Sledila je še terapija s tabletami antibiotikov. Vse to smo sedaj že večkrat ponovili, vendar je vsakičenako: za nekaj časa se stanje nekoliko izboljša, potem pa se spet poslabša. Prijazno vas prosim za nasvet kako bi ji lahko še pomagali. Najlepša hvala in lep pozdrav. Marjeta Spoštovani, najlepša hvala za natančen opis vaših težav. Vnetje ušes je pri psih zelo pogost pojav. V vašem primeru gre očitno že za kroničen proces, pri katerem je po navadi prisoten več kot en vzročni dejavnik, kar pomeni, da se za bakterijsko okužbo "skriva" glavni dejavnik, ki omogoča razrast bakterij. Najpogostejši glavni dejavniki vnetja sluhovoda pri psih so alergija na hrano, preobčutljivost za določene snovi iz okolja, ušesni zajedavci (garje) in tujki (npr. semena trav). Posledično nastane bakterijska okužba sluhovoda, ki se ji pogosto pridruži še okužba s kvasovko, ki jo sicer najdemo tudi v zdravih sluhovodih psov. Ko psu dajemo antibiotike, se za nekaj časa stanje izboljša, ko pa prenehamo s terapijo, se stanje zopet poslabša. Zato je zelo pomembno, da poleg zdravljenja z antibiotiki ugotovimo in odpravimo vzrok nastanka vnetja. Ob tem se moramo zavedati, da pasemska nagnjenost oz. visoka vlaga v sluhovodih zaradi visečih uhljev (zlati prinašalci, pudlji, labradorci, kokeršpanjeli ...), čezmerno izločanje ušesnega masla in čezmerna rast dlak v sluhovodu največkrat pripomorejo k nastanku vnetja le ob sočasni prisotnosti enega od glavnih vzrokov, ki sem jih navedla zgoraj. Lastniki psov se pogosto sprašujejo, kako bodo opazili, če bo imel pes vnetje sluhovoda. Glavni Levo - zdrava notranjost uhlja, desno - vnetje zunanjega sluhovoda znaki vnetja zunanjega sluhovoda pri psih so: praskanje po ušesih, držanje glave postrani, stresanje z glavo, umazani sluhovodi, neprijeten vonj iz ušesa. Če se vnetje zunanjega sluhovoda ne zdravi, lahko nastane vnetje srednjega in notranjega ušesa, kar pa je že precej resnejše stanje. Za preprečevanje vnetja sluhovoda in zgodnje odkrivanje bolezenskega stanja je pomembno, da redno pregledujemo ušesa naših psov. Če je dlak, ki rastejo iz sluhovoda, veliko, jih samo pristrižemo, da omogočimo lažje zračenje sluhovoda. Puljenje dlak iz sluhovoda se odsvetuje. Prav tako redno čiščenje sluhovoda praviloma ni potrebno, razen pri posameznih psih s čezmernim izločanjem ušesnega masla, zelo poraščenimi sluhovodi in čezmerno vlago v ušesu zaradi visečih uhljev. Redno lahko pri psih čistimo samo t. i. ušesno školjko. Globlje v sluhovod sami ne smemo segati, še posebno ne z vatiranimi paličicami. Če opazimo rdečino, oteklino ali celo izcedek iz sluhovoda, moramo psa takoj peljati do veterinarja. V vašem primeru, gospa Marjeta, vam svetujem, da še enkrat opravite natančen pregled pri veterinarju in se z njim posvetujete glede morebitnih vzrokov, ki povzročajo ponavljajoča se vnetja sluhovodov pri vaši psički in jih nato poskušajte odpraviti. Po mojih izkušnjah pa je v primerih, kot ste ga opisali vi, največkrat za preobčutljivost na določeno vrsto hrane. Pri tem je ključnega pomena, da čim prej preidete na dietno prehrano, ki jo lahko pripravljate sami ali pa kupite že pripravljeno dieto pri veterinarju. Zelo je pomembno, da poleg dietne prehrane psu ne dodajate nobenih drugih priboljškov, saj lahko že en sam košček druge hrane povzroči reakcijo, ki bo trajala še tri do šest tednov. Šele ko boste z dieto vztrajali najmanj mesec in pol, boste lahko dokončno izključili ali potrdili alergijo na hrano kot glavni vzrok ponavljajočih se vneti sluhovodov pri vaši psički. Pri reševanju vaših težav bosta ključnega pomena doslednost in vztrajnost, ki pa ju je pri psih in njihovih prepričljivih pogledih ob dišeči hrani pogosto zelo težko doseči. Srečno! Za vprašanja lahko pišete na naslov: Najbolj pasji salon, Cankarjev trg 7, 1360 Vrhnika ali pa pokličete na telefonsko številko: 031/34-3453. hjjv se s srfthlvi H vropsfce unije r^uiLlU! >1 AKTUALNI RAZPISI IZKORISTITE DODATNA SREDSTVA IZ EU - Kohezijski sklad - Evropski socialni sklad - Evropski sklad za regionalni razvoj Več informacij na www.blagajana.si/euskladi oziroma na posameznih ministrstvih. Veterinarska praksa z dolgoletno tradicijo vam nudi storitve za: VELIKE ŽIVALI - zdravljenje - osemenjevanje in zdravljenje plodnostnih motenj - preventiva in svetovanje Vse storitve opravljamo med 7. in 22. uro, vse dni v letu po rednih cenah, le ponoči, med 22. in 7. uro, so storitve obračunane po dežurni, višji ceni. TAK REŽIM VELJA TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH. PSI Spomladi bomo izvedli akcijo cepljenja psov proti steklini na terenu. Razpored cepljenj pričakujte v svojem poštnem nabiralniku. Če psa ne morete pripeljati k nam, vam ponujamo možnost cepljenja na domu po predhodnem naročilu in dogovoru - ZA ISTO CENO! Postopek je preprost: pokličite nas na tel. številko 01/ 420 56 30 in dogovorili se bomo za čas cepljenja pri vas doma. Storitev vam je na voljo vse leto, od 7. do 20. ure. OB CEPLJENJU PSA PRI NAS VAS ČAKA DARILO! POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! telefon: 01/420 56 30; 01/420 56 40 http://www.veterinarska-postaja.si/ e-naslov: veterinarska.postaja.ljubljana@siol.net Zdravniki za živali - Veterinarska postaja Ljubljana Bliža se vsakoletna spomladanska akcija cepljenja psov proti steklini Vsakoletna spomladanska akcija cepljenja proti steklini je priložnost, da lastnike psov opozorimo na obveznost in predstavimo VP Ljubljana. Veterinarska postaja Ljubljana, d. o. o. je pravna naslednica Veterinarskega zavoda ljubljanske regije. Nastala je po reorganizaciji veterinarske službe in lastninskem preoblikovanju v letu 1994. Ustanovitelj in lastnik Veterinarske postaje Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. Glavna dejavnost je zagotavljanje minimalnega obsega zdravstvenega varstva živali, zdravljenje, preventiva in reprodukcija, ki ga VP Ljubljana izvaja na območju občin Ljubljana, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Medvode in Vodice. Z izgradnjo postaje in ambulante na Cesti v Mestni Log 51a leta 1989 je VP Ljubljana začela razvijati tudi ambulantno zdravljenje družnih živali. Na začetku je ambulanta opravljala samo cepljenja proti steklini in kužnim boleznim in zaščito proti notranjim in zunanjim za-jedavcem. Zaradi vedno večjih potreb je ambulanta začela širiti nabor storitev do obsega, ki ga opravlja zdaj. Ambulanta je odprta vsak delovnik od 7.30 do 20.ure, ob sobotah pa od 7.30 do 14. ure. Zdravstveno varstvo rejnih živali obsega minimalni obseg zdravstvenega varstva, reprodukcijo in zdravljenje. Minimalni obseg oz. dela po odredbi predpiše vsako leta država, ki z veterinarsko inšpekcijo nadzoruje opravljeno delo. Reprodukcija vključuje umetno osemenjevanje govedi, diagnostiko in zdravljenje plodnostnih motenj, preglede na brejost in zgodnjo ultrazvočno diagnostiko brejosti. Zdravljenje bolnih živali izvaja VP Ljubljana neprekinjeno - 24 ur na dan - vse dni v letu. V težki gospodarski situaciji smo. Z namenom zmanjševanja stroškov uporabnikom naših storitev smo podaljšali redni delovni čas do 22. ure zvečer vse dni v letu. Dežurstvo zaračunavamo samo od 22. do 7. ure. V ambulanti na Cesti v Mestni log 51a poteka cepljenje vse leto. Naša ambulanta je v Ljubljani, na Viču, na križišču Ceste v Mestni Log in Vipavske ulice, blizu PC Murgle (oranžna stavba). Za primestna naselja in primestne občine organiziramo cepljenje na dogovorjenih krajih po razporedu, ki ga lastniki dobijo s pošto. Bodite pozorni, kmalu vam poštar prinese razpored cepljenj na zbirnih mestih v vašem kraju! Če težko pripeljete psa na zbirno mesto cepljenja ali v ambulanto, Vam ponujamo tudi možnost cepljenja na domu po predhodnem naročilu in dogovoru - in to za enako ceno! Postopek je preprost: pokličite nas na tel. številko 01/420-56-30. Dogovorili se bomo za čas cepljenja pri Vas doma. Možnost je na voljo vse leto. Ob cepljenju psa pri nas vas čaka darilo! Kontaktni podatki naše ambulante: telefonski številki: 01/420-56-30, 01/420-56-40 http://www.veterinarska-postaja.si/, e-naslov: veterinarska.postaja.ljubljana@siol.net 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Z agrohomeopatijo proti škodljivcem »Agrohomeopatija je homeopatija za zdrave rastline, za njihove zdrave pridelke in za obvladovanje škodljivcev. Uporablja enaka načela kot homeopatija, le da jih smiselno aplicira na rastline in živali. Neposredno spodbuja večjo pridelavo zdravih pridelkov brez uporabe kemijskih sredstev in je odlična pomočnica v ekološkem načinu kmetovanja, vrtnarjenja in cvetličarstva,« razloži Majda Ortan, po poklicu inženirka kemijske tehnologije, kije razvila svojo linijo agrohomeopatskih proizvodov. Začetki njenega ukvarjanja z agrohomeopatijo segajo že v gimnazijska leta, njeno navdušenje in vztrajno eksperimentiranje pa je v nadaljevanju rodilo mnoge agrohomeopatske pripravke. Do lani homeopatija v Slovenji ni bila zakonsko dovoljena, po odpravi te ovire pa se je odločila in začela pripravljati agrohomeo-patske pripravke tudi za širšo javnost. Gospa Majda, kako določimo sestavine za pripravo agroho-meopatskega pripravka? Lahko navedete primer pri strunah? »Na to lahko odgovorim, če vam najprej pojasnim zgodbo o pripravi agrohomeopatskega pripravka. Recimo, da obravnavamo vrt, kjer delajo škodo na pridelkih strune. Najprej je treba obravnavanega škodljivca dobro poznati. Torej, kaj vemo o strunah? Strune so ličinke hroščev pokalic (Elateridae). So rumene ali oranžno rjavo rumene barve. Dolge so tudi do 3,5 centimetra, odvisno od njihove starosti in tudi od vrste. Razvoj hroščev po-kalic traja od 3 do 5 let. Enoletni hrošči in ličinke niso škodljivi. Enoletne strune se prehranjujejo z organskimi ostanki v tleh, zato ne delajo škode na pridelkih. Nevarnejše so starejše strune, stare 2, 3 ali 4 leta. Za obstoj potrebujejo večje količine vode. Strune se hranijo s koreninami in pridelki, ki rastejo pod zemljo kot koreni ali kot gomolji. Telo strun je popolnoma prepustno za vodo. Če so tla suha, brez talne vlage, jo strune dobijo s svojo hrano. Če iz vrta vestno odstranimo vse plevele, imajo strune za prehranjevanje in za preskrbo z vlago na voljo le podzemne pridelke (gomoljnice in korenovke). Strune vrtajo npr. v krompir zelo intenzivno med pomanjkanjem vlage v zemlji (suša), saj je njihovo telo za vodo popolnoma prepustno. Mlade ličinke se prehranjujejo zgolj s tekočo hrano, ki jo vsebujejo mlada rastlinska tkiva. Strune prizadenejo zlasti krompir, rdečo peso, koruzo in žita. Škodo povzročajo z vrtanjem v podzemne dele rastlin od spomladi do jeseni. Strune se jeseni preselijo globlje v zemljo, kjer žal prezimijo. Ko razmislimo, lahko hitro ugotovimo, da strune v naše pridelke vrtajo predvsem zato, ker so žejne in lačne. Prvi korak je, da v vrtu med korenovkami in gomoljnicami ne očistimo čisto vseh plevelov. Drugi korak je, da zemlji pomagamo, ko je suša. Agrohomeopatski pripravek lahko pomaga zemlji in tako tudi rastlinam v največji suši. Pomaga tudi, da zemlja lahko zadržuje vlago in to njeno lastnost absorpcije vlage izboljšuje. V pomoč je pri izboljševanju absorpcijske sposobnosti tal, ker vpliva na ionizacijo delcev v tleh. Delci v tleh postanejo hidrofilni, to pomeni, da dobijo sposobnost, da nase vežejo vlago, kar omogoča, da se vlaga kljub suši zadrži v tleh. Poznamo tudi rastline, ki jih strune nikoli ne napadejo. Njihove energije ne prenesejo. Take rastline sem uporabila v svojem agrohomeopatskem pripravku, ki strune odžene, da torej zapustijo površine, škropljene s tem pripravkom. Take izbrane rastline v agrohomeopatiji imenujemo prasnovi ali latinsko Matherija prima.« Ana Mrzlikar, foto: osebni arhiv (To je le odlomek intervjuja z gospo Majdo Ortan. Celoten intervju si lahko preberete v prvi številki reviji Biobrazda, več na www.biobrazda.si). Koliko je dovolj 1 • t v • -a • • v* 1 • za ohranitev življenja v naši reki? Biološka raznolikost je relativno nov pojem, ki so ga prvič uporabili leta 1986. Odtlej, še posebno pa po sprejetju konvencije o biološki raznovrstnosti v Rio de Janeiru leta 1992, se je število temeljnih raziskav na tem področju znatno povečalo, vzporedno pa so se zvrstile številne študije o ravnanju z biološko raznovrstnostjo. Vedenje in proučevanje biološke raznovrstnosti je pomembno, ker daje argumente za učinkovito varstvo narave. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst organizmov, ki poseljujejo določen prostor, in raznolikost ekosistemov nekega območja. biološka raznovrstnost je pokazatelj raznovrstnosti in spremenljivosti ter števila populaci živih organizmov na tem prostoru. biološka raznolikost ni enakomerno porazdeljena po Zemlji, v tropskih krajih je bogatejša kot v polarnih, kjer najdemo le nekaj vrst. Hitre podnebne spremembe po navadi povzročijo izumrtje vrst. Samo nekaj stopinj razlike in določena vrsta izumre, ker pa je neposredno povezana z drugimi vrstami v tem okolju, navadno izumrejo tudi te. Od vseh vrst, ki so kdaj živele na Zemlji, jih je 99,9 % že izumrlo. Z začetkom življenja človeka se je začelo tudi množično zmanjševanje biološke raznovrstnosti, kar je povzročil človekov vpliv na okolje, predvsem uničevanje rastlinskih in živalskih habitatov. Najboljši pokazatelj je poljedelstvo, kjer na račun ene kulture zatiramo vse druge. Človeško ravnanje je povzročilo tudi zmanjšanje genetske raznovrstnosti. Naša dežela je zaradi izjemne biološke raznovrstnosti še vedno pravi biser Evrope, kar bi bilo lahko že danes, če ne v bližnji prihodnosti ena naših najmočnejših "deviz" v razvoju in v evropskem prostoru. Kaj mislim s tem? Slovenja bi bila lahko eno izmed območj, kjer bi proučevali naravne sisteme, izsledke pa upoštevali pri obnavljanju opustošenih območi Evrope, če se seveda v nadaljnjem onesnaževanju in pehanju za dobičkom ne bomo zgledovali po njej. Zavarovani in ohranjeni predeli so lahko tudi stalen vir organizmov, ki jih lahko ponovno naselimo v sosednja, biološko uničena območja. Žal je vse več takšnih območj tudi v Slovenji. Eno izmed njih, ki je zelo pereče v zadnjem času, je tudi porečje Ljubljanice in samo Ljubljansko Barje. Kaj to pomeni v našem primeru ? Biološka raznolikost v našem primeru ne pomeni samo velikega števila vrst, pomeni tudi, da ima vsaka od teh vrst v porečju Ljubljanice veliko osebkov, ki so si med seboj gensko različni. Tako bi vsaka od ribjih vrst, kot so podusti, platnice, postrvi, lipani, sulci (nekatere od njih so na rdečem seznamu EU) in drugih, da ne naštevam, morala imeti v svojih vrstah osebke, ki so odporni proti eni bolezni, in spet druge, ki so odporni proti drugi bolezni, nato take, ki se znajo dobro skriti pred plenilci, in one ki se znajo umakniti pred visoko vodo, ter tiste, ki so v različnih podnebnih spremembah odporne proti toplejšim poletjem in s tem višjim temperaturam vode, ter one, ki lahko v takih razmerah preživijo z manjšo količino kisika, in še bi lahko našteval. Menim, da razumete glavno poanto, o čem nameravam pisati. Torej, le če se posamezni primerki iste vrste med seboj razlikujejo, je realna možnost, da bodo kot vrsta preživeli tudi, če se bo v prihodnosti okolje, v katerem živijo, še bolj drastično spremenilo. Med tako gensko različnimi osebki se bo že našlo nekaj takšnih, ki bodo spremembam kos in bodo lahko nadaljevali svojo vrsto. Biološka raznolikost v vodnem okolju pomeni tudi povezavo med osebki različnih vrst. Tako na primer ščuka ne pleni samo podusti ali klenov, temveč tudi platnice, sulce, krape ali katere od drugih prebivalcev vodnega sistema, kar pomeni da se bodo ščuke kot vrsta lažje soočile s spremembami, če imajo bogato paleto »od- nosov » z drugimi vrstami. No, ne le odnosov, ki temeljijo na plenjenju, temveč tudi tistih, ki temeljijo na tekmovanju ali sodelovanju. Neke vrste sodelovanja ščuk z drugimi vrstami je že to, da izločajo bolne osebke druge vrste kot svoj plen. Pač narava je svoje povezave krojila kot drobne niti v pajkovi mreži in vsaka od niti je pomembna, tudi na tak način povezovanja. Za naša razmišljanja je pomemben še en pojem poleg teh, ki sem jih že navedel, nanaša pa se na število osebkov (najmanjše še dovoljeno ) posamezne vrste, ki še zagotavlja dolgoročno preživetje. Verjetno je vsakemu od vas jasno, da vsaka vrsta za preživetje potrebuje neko najmanjše število osebkov. Temu številu bi lahko rekli »kritično« število. Če imamo v naravi samo še en osebek določene vrste, je ta vrsta pogubljena. Tudi če imamo v naravi več osebkov iste vrste, a so zaradi majhnega števila med seboj tako oddaljeni, da med njimi ni stika iz različnih vzrokov, se vrsti slabo piše. Enako je tudi, če so zaradi nezmožnosti selitvenih procesov, vsi v sorodu. To zadnje je tudi ena od možnosti izginjanja rib iz Ljubljanice. Selitvene poti in s tem dotok svežih genov so v Ljubljanici prekinjeni že desetletja nazaj z izgradnjo jezov na Fužinah, Vevčah, pri papirnici in obeh sicer prehodnih jezovih v Ljubljani pri Cukrarni in na Grubarjevem prekopu. Tako se ribe mimo teh velikih neprehodnih pregrad ne morejo seliti v času drsti v zgornji del porečja Ljubljanice, kjer bi se mešale z že obstoječo populacijo avtohtonih rib na tem območju. Naj povem, da PROFESIONALNO OBREZOVANJE DREVJA da bo bera bogata »■-s' Lovro Rozman tel: 040 612 615 e: lovrorozman@gniail.com www: pestfizola.eu i J t r so se včasih ribe selile celo iz spodnjega porečja Save in Donave na drst v Ljubljanico in druge pritoke Save. Genska pestrost ali različnost je pomembna za prilagajanje vseh živih bitij na spreminjajoče se okolje. Za njihovo ohranjevanje so pomembne genske rezerve (npr. minimalno število živali tem rezervam težko zadosti). Te jim omogočajo preživetje v spreminjajočem se okolju in s tem nenehno prilagajanje vrst skozi generacije. K visoki genski pestrosti v okviru vrste prispevajo velike efektivne populacije, ki jih, kot opažamo, zadnja leta v Ljubljanici ni več. Gensko siromašenje vrst ogroža njihov obstoj in je posledica zmanjševanja in izolacije posameznih populacij zaradi zmanjševanja, drobljenja in izolacije habitatov. Mnoge prostoživeče rastlinske in živalske vrste so danes omejene na razdrobljene, nepovezane populacije, ki so med seboj gensko izolirane (taka območja so v rekah med dvema hidrocentralama ali drugimi neprehodnimi pregradami). To se izraža v genetskem driftu, ki je tem večji, čim manjše in čim bolj izolirane so populacije. Varovanje genskih virov in ohranjanje ustreznih velikosti efektivnih po- pulacij je zato glavni cilj ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi pri nas v Ljubljanici. Jate rib, ki so jih skozi desetletja zdesetkali pomori v naši reki zaradi odlaganja odplak v porečje, najbolj znana onesnaževalca sta bila Fenolit iz Borovnice in Industrija Usnja Vrhnika, so se začele drstiti v začaranem krogu istih osebkov iz iste družine. Posledice so se počasi kazale, res vidne, v vsej razsežnosti pa so šele zdaj. Ribe v porečju Ljubljanice so neprilagodljive zaradi iste genske zasnove, kosijo jih iste bolezni, število se manjša iz leta v leto, novih jat na drstiščih pa ni. Namesto na deset tisoč osebkov podusti in platnic so v zadnjem letu na najbolj znanem drstišču v Retovju člani RD Vrhnika opazili samo nekaj deset predstavnikov. Nehajmo se torej slepiti in si priznajmo: genske različnosti v porečju Ljubljanice ni več ali pa je zelo majhna! Koliko časa še, bomo samo nemi opazovalci dogajanja ? Sicer se Ribiška Družina Vrhnika z vsemi svojimi člani trudi z nenehnim vlaganjem rib, a kaj ko vedno bolj primanjkuje sredstev za to primarno dejavnost. Zadnja leta iz naših že tako minimalnih sredstev, ki jih zberemo za delovanje Ribiške družine za opravljanje potrebnih vlaganj glede na ribiškogojitven načrt, moramo odšteti ista sredstva državi za koncesijo, ki smo jo pridobili nad vodami! Zal, naj nam bo to všeč ali ne, varovanje narave je vedno povezano s stroški in ti se premosorazmemo povečujejo, čim višjo stopnjo varnosti za konkretno vrsto/vrste želimo. Prav zaradi te odvisnosti, pri reševanju vrst od vloženih sredstev, ohranjanje naše reke in s tem rib ni naloga, ki bi jo lahko opravili samo ribiči in ekologi. Ves proces, na katerem delamo in se trudimo, je odvisen od tega, koliko bosta naša lokalna skupnost in širša javnost pripravljeni odšteti za ohranitev te biološke pestrosti v naši reki. Zato mislim, da je treba odločitev o načinu in obliki ohranjanja naše reke in njenega življa sprejeti v političnem dialogu med vsemi zainteresiranimi strankami, tako lokalno skupnostjo, znanstveniki, ki proučujejo nastali problem, ekonomisti, ki bodo stroške problema ovrednotili, politiki/vodstvi občin, ki bodo prižgali luč na semaforju, kot je rekel g. Pahor, za financiranje in vrednotenje tega problema, ter seveda ribiči in ekologi, ki stojimo prvi na okopih potrebnih sprememb in smo v resnici za sedaj najbližji in edini opazovalci katastrofalnosti stanja. Dilema, koliko je dovolj, je tako vprašanje, ki je postavljeno najširši javnosti, koliko je le-ta pripravljena nameniti za ohranitev ribjih vrst v Ljubljanici in za sanacijo obstoječega stanja. Upam pa, da se našim zanamcem čez petdeset let naših odločitev ne bo treba sramovati, ker bodo še vedno videli in čutili posledice. Lep pozdrav, člani RD Vrhnika (foto: Gašper Tominc) 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Sesalci na Ljubljanskem barju Na sprehodu po Ljubljanskem barju lahko večkrat opazujemo skupine srn, ki se pasejo po travnikih in poljih. V nasprotju z bolj samotarsko gozdno srnjadjo se tista na Barju združuje v trope, ki lahko štejejo od 10 do 30 živali. Več glav več vidi, in to je v odprti krajini še kako pomembno. Najprej se srni z mladiči pridružijo srnjak in njeni lanskoletni mladiči, nato pa se več takšnih družinskih enot združi v trop. Barjanske srne za skrivališča uporabljajo grmišča, mejice, zaraščene jarke in koruzo. Tako se včasih zgodi, da iz grma pred nami skoči srna in steče v daljavo. Poleg srn lahko pogosto preplašimo tudi poljskega zajca, ki počiva v izkopani jamici med travniškim ali grmovnim rastlinjem. Podnevi so zajci aktivni le v času parjenja, sicer pa ležijo tesno pri tleh in s poleglimi uhlji. Zaradi varovalne barve jih je mirujoče zelo težko opaziti. Ponoči se hranijo z zelišči in travami, če teh primanjkuje, pa tudi s poljščinami. Hranit se lahko gredo več kot kilometer daleč. Odrasel zajec se po navadi giblje na približno 300 ha velikem območju. Ob Ljubljanici lahko pogosto opazimo prav nič plašne kosmate živali, ki na prvi pogled spominjajo na bobre. To so nutrije. Prihajajo iz Južne Amerike, v Notranjih Goricah pa so jih gojili zaradi njihovega lepega krzna. Uspelo jim je pobegniti s farme in tako so se razširile po Ljubljanskem barju. Hranijo se z rastlinami, tudi poljščinami, občasno pa tudi s školjkami, raki, dvoživkami in ptičjimi jajci. Poleg vpliva na domače rastlinstvo in živalstvo lahko škodljivo vplivajo na rečne bregove. Vanje namreč izkopljejo brloge in tako destabilizirajo brežine. Njihovo število na Ljubljanskem barju še kar narašča, populacije nutrij pa so prisotne tudi drugod po Sloveniji. Poleg nutrije lahko sicer na Ljubljanskem barju ob vodah srečamo precej manjšo, a prav tako tujerodno pižmovko. Vidro, do morodno lepotico, pa bomo le stežka opazili, saj je predvsem nočno aktivna in zelo plaha. Njeno prisotnost nam po navadi nakažejo iztrebki pod mostovi ali na vidnih mestih ob vodi, s katerimi označuje svoje ozemlje. Je plenilka, ki ji teknejo predvsem ribe, poje pa tudi kakšnega raka ali dvoživko, pa školjke, želve, ptiče, male sesalce in žuželke. Predvsem nočno aktivni so tudi nekateri drugi veliki sesalci, ki domujejo tudi na Ljubljanskem barju. Divje svinje živijo sicer predvsem v okoliških gozdovih, a se pridejo včasih hranit na barjansko ravnico. Poleg poljščin jim teknejo podzemni deli drugih rastlin, deževniki, ogrci in drugi talni nevretenčarji, lotijo pa se celo mrhovine. Ponoči bi lahko naleteli tudi na šakale, ki so po videzu nekoliko podobni volku, le da so manjši, imajo krajše noge in daljša ušesa. Oglašajo se z visokim zavijanjem in bev-skanjem. Hranijo se z mrhovino, malimi sesalci, žuželkami, pa tudi s sadjem. Številčnejši od velikih pa so na Ljubljanskem barju seveda mali sesalci. Ker večinoma urno švigajo po tleh in se ob našem za- nimanju zanje nemudoma skrijejo v luknjo, težko razločimo, ali je bila to miš, voluharica ali pa morda celo rovka. Medtem ko miši in voluharice spadajo med glodavce in se hranijo predvsem s semeni, pa so rovke žužkojede. Prepoznamo jih lahko po dolgem in zašiljenem gobčku. Mednje spada tudi eden najmanjših sesalcev na svetu - etruščanska rovka. Njene ostanke so našli na Ljubljanskem barju v izbljuvku sove, ki pa je rovko verjetno uplenila kje na Primorskem. Ljubljansko barje nam vsekakor ponuja mnogo zanimivega. Če hodimo naokrog z odprtimi očmi in ne ustvarjamo hrupa, lahko vidimo marsikaj. Kdo ve, morda pa uzremo celo kakšno divjo mačko? (jj, foto: Elo Mihevc) Ali je Barje res barje? Ljubljansko barje je skozi zgodovino ves čas spreminjalo svojo podobo. V ledenodobnem času so se tod razraščali borovci, ki so se jim ob otoplitvi pridružili, pozneje pa jih povsem izrinili različni listavci. V holocenu je ravnico zalilo jezero, ki se je počasi krčilo, dokler se ni pred okrog 4000 leti spremenilo v močvirje. V slabo prezračenih vlažnih tleh je gnitje rastlinskih ostankov počasno, ki se zato nalagajo in iz močvirja nastane barje. Sprva je to nizko barje, ki je še v stiku z minerali bogato talno vodo. Na njem uspevajo šaši, ločje, mahovi, orhideje itn. Barje z nalaganjem rastlinskih ostankov raste in se dvigne nad nivo talne vode. Takrat rastline iz nje ne morejo več črpati hranil. Takšno okolje ustreza mesojedim rastlinam, ki dobijo hranila iz živalskih »prehranskih dodatkov« ter šotnih mahov. Šotni mahovi tla zakisajo, kar razgradnjo le še upočasni. To je visoko barje. Na Ljubljanskem barju je bilo prisotno na več mestih in je predstavljajo eno najjužneje ležečih nižinskih visokih barij v Evropi ter edino nižinsko visoko barje v Slovenji. Izsuševalna dela ter izkopavanje šote sta uničila nizka in visoka barja. Redke ostanke šote preraščajo breze in borovci. Nekatere visokobarjanske rastline, kot so nožničavi munec (Eriophorum vaginatum), rožmarinka (Andromeda polifolia) in okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), so še uspevale na Malem Placu. Po njegovem zalitju leta 1993 so tudi te izginile, ohranile so se le nekatere nizkobarjanske vrste, ki se bodo ob znižanju vodne gladine morda spet razširile po območju. Nizka barja so se na Ljubljanskem barju ohranila le v nekaj majhnih fragmentih. Njihovo stanje se slabša, ogrožajo jih zaraščanje, spreminjanje vodnega režima in vnos hranil. Dandanes najdemo od naravovarstveno pomembnejših habitat-nih tipov na Ljubljanskem barju predvsem travnike z modro stož-ko. Ta habitatni tip se razvije na vlažnih, slabo prepustnih tleh, ki so lahko občasno poplavljena in vsebujejo malo hranil. Površine travnikov z modro stožko se zelo zmanjšujejo v Slovenji in Evropi. Po eni strani se takšni travniki z izsuševanjem in gnojenjem spreminjajo v visoko produktivne in vrstno revne travnike, po drugi strani pa se z opuščanjem tradicionalne rabe brez gnojenja in s pozno košnjo za steljo površine pospešeno zaraščajo z visokimi steblikami in lesnimi vrstami. Od modre stožke je odvisen obstoj metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus), saj se z njo prehranjujejo njegove gosenice. Tudi po spremembi rabe nazaj v tradicionalno je potrebnih več let, da se v prsti vzpostavi stanje, ki omogoča rast in razvoj prvotnih rastlinskih vrst mokrot-nega travnika. Pri tem pa je pomembno, da so te vrste prisotne v bližini in travnike lahko ponovno naselijo. Gnojenje negativno vpliva tudi na nekatere druge ogrožene rastlinske vrste, npr. na tulipana, močvirsko logarico (Fritillaria me-leagris) in na kukavičevke (orhideje). Za slednje je značilno, da živijo v simbiozi z glivami, ki jih potrebujejo že za kalitev svojega izredno majhnega semena. To namreč ne vsebuje zaloge hranil za kalček. Kukavičevke so edina družina rastlin v Slovenji, ki je v celoti zavarovana. Zato jih občudujmo le z očmi in ne dovolimo, da bi nas zasrbeli prsti. Ljubljansko barje torej ni več barje, temveč pisana mozaična pokrajina. A podoba Ljubljanskega barja še ni končna: krojita jo narava in človek. Še vedno se ugreza barjansko dno, kar 5 do 25 mm na leto. Še vedno so tod poplave in še vedno človek osušuje zemljo z drenažnimi jarki in kanali. Spreminjajo se travniki, spreminjajo se njive in poljščine na njih. Opuščene površine se zaraščajo, naselja se širijo. Ohranitev Ljubljanskega barja kot takega je zato svojevrsten izziv. Maja Sopotnik, foto: arhiv KP LB Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše Dejavnost Zdravstvenega doma Vrhnika Dejavniki tveganja V okviru Zdravstvenega doma Vrhnika deluje Zdrav-stveno-preventivni center, kjer udeležencem predstavimo znana dejstva s področja dejavnikov tveganja (povišan krvni sladkor, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak), zdrave prehrane, telesne dejavnosti, škodljivosti kajenja in čezmernega uživanja alkohola, predvsem pa jih skušamo prepričati, da svoje življenje oblikujejo po teh načelih. V ta namen organiziramo različne delavnice, ki se jih lahko udeležite: • promocija zdravja - življenjski slog, • dejavniki tveganja, • zdrava prehrana, • zdravo hujšanje, • telesna dejavnost - gibanje, • odvajanje kajenja in • test hoje na 2 km. Stroške vsake od delavnic zaenkrat poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje. Zato udeležbe na teh delavnicah ni treba dodatno plačati. Samo vaš zdravnik vam mora izdati napotnico za posamezno delavnico, vi pa se prijavite v Zdravstveno-preventivnem centru Zdravstvenega doma Vrhnika pri vodji Uršuli Debevec. Za dodatna pojasnila se lahko pokličete na tel. številko 01 7555 149 ali pišete na elektronski naslov ursula.debeve-c@zd-vrhnika.si. V prejšnji številki smo vam predstavili delavnico promocija zdravja - življenjski slog, tokrat pa vam predstavljamo delavnico dejavniki tveganja. Vsi si želimo zdravja: telesne in duševne blaginje po definiciji svetovne zdravstvene organizacije in vendar je zdravje zelo širok pojem, ki si ga vsak razlaga po svoje. Program delavnice dejavniki tveganja je namenjen posameznikom, pri katerih so že prisotni dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Na delavnici so na kratko predstavljene naslednje vsebine: - definicija povišanega krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, - vpliv posameznih dejavnikov tveganja na zdravje, - vpliv zdravega oz. nezdravega načina življenja, - pomen prehrane, gibanja, stresa na dejavnike tveganja, - samomerjenje in samokontrola krvnega tlaka doma. Delavnica poteka v obliki predavanja, ob koncu je čas za diskusijo. Udeleženci bodo na delavnici izvedeli, kako se izogniti tistim navadam v svojem življenjskem slogu, ki jim ogrožajo zdravje. Poleg tega bodo prejeli tudi gradivo o dejavnikih tveganja. Uršula Debevec, Zdravstveni dom Vrhnika Obvestilo glede izvajanja • 1**1 V* nujne medicinske pomoči V eni od prejšnjih številk Našega časopisa smo vas obvestili in seznanili, da bo ZD Vrhnika začel z zaračunavanjem ne nujnih pregledov. S 1. marcem 2013 bodo vsi, ki bodo službo nujne pomoči izkoriščali za ne nujne preglede, le-te morali plačati. Tudi za zdravila na recept za redno terapijo, ki ga izdajo dežurni zdravniki, bodo zavarovanci morali v lekarni založiti svoj denar, ki ga bodo dobili povrnjenega, ko jim bo recept izdal osebni zdravnik. Dežurni zdravniki ne izdajajo napotnic za redne kontrolne preglede pri specialistih, kajti lahko jih predpiše le osebni zdravnik. Želimo poudariti, da je ekipa nujne medicinske pomoči ZD Vrhnika namenjena vsem, ki jo potrebujejo in je zaradi slabega zdravstvenega stanja ogroženo njihovo življenje. Zato pozivamo vse tiste, ki samo sumijo, da so v zdravstvenem stanju, ko je ogroženo njihovo življenje, da brez strahu pokličejo številko 112 ali se neposredno oglasijo v ZD Vrhnika. Druge pa prosimo, naj se obrnejo na svojega osebnega zdravnika in tako mogoče rešijo nekoga, ki je življenjsko ogrožen. 39 naš časopis Skupne strani 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše Preventivni pregledi dojk v Zdravstvenem centru Zlatica Pridnim sodelavkam Rdečega križa in Zvezi društev za boj proti raku velja zahvala, da že dolga leta vsako zimo organiziramo edukativne preglede dojk za Vrhničanke in okoličanke. Naj pohvalim naše ženske in dekleta, da znajo ceniti zdravje in odziv je bil vedno zelo velik. * I tf V letu 2012 je program DORA obiskal Vrhniko. Na mamografijo (pregled dojk z rentgenskim slikanjem dojk z najsodobnejšim aparatom) so povabili vse ženske, starejše od 50 let in mlajše od 70 let. Vemo, da je mamografija najzanesljivejša metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, saj zazna spremembe, še preden bi jih lahko otipali. Vendar ima tudi ta metoda omejitve in še vedno velja, da je pravi način skrbi za dojke tudi redno enkrat mesečno samopre-gledovanje. Rak dojk ogroža ženske vseh starosti, vendar je pred 40-tim letom zelo redek. Najbolj so ogrožene ženske od 45 do 75 let starosti. Za vse rake velja, da jih uspešno zdravimo, če jih odkrijemo zgodaj, ko je bolezen še omejena na organ, ki ga prizadeva. Takrat je tudi zdravljenje preprosto in ne povzroča večje škode organizmu, ne pušča invalidnosti. Zato je tako pomembno ozaveščati ljudi, jim predstaviti spremembe in simptome, ki so lahko znak, da imajo raka, da ne zamudijo zgodnje faze bolezni. Namen naših vsakoletnih predavanj in pregledov dojk je ravno ta, da opozorimo na nevarne spremembe, navdušimo ženske, da si redno pregledujejo dojke, predvsem pa, da odpravimo prastaro miselnost, da rak pomeni smrt. Nasprotno, dandanes je rak dojk v začetni fazi ozdravljiv in minili so časi, ko so ženske po zdravljenju ostale brez dojke z oteklino roke. Vse, kar moramo storiti, je le prisluhniti spremembam v svojem telesu in ukrepati takoj, ko jih zaznamo. Na srečo imamo v Sloveniji za zdravljenje raka odlično usposobljene strokovnjake (kar lahko povem iz prve roke) in je zdravljenje dostopno vsakomur. Letos, tako kot lani, se bomo srečale v Zlatici. Kot vedno bom najprej povedala pomembne stvari o spremembah, ki se v času življenja dogajajo v dojkah, opozorila na nevarne spremembe. Malo se bomo pogovorile o življenjskem slogu, škodljivostih iz okolja in se naučile (ali obnovile znanje) pravilnega samo-pregleda dojk. Seveda bom odgovarjala na vsa vaša vprašanja. Sledil bo pregled dojk. Urnik pregledov : - ponedeljek, 25. 2. 2013, ob 18. uri - sreda, 6. 3. 2013, ob 19. uri - sreda, 13. 3. 2013, ob 19. uri - sreda, 20. 3. 2013, ob 18. uri Za naročilo pokličite na telefonsko številko 031-881-745, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. Veselim se srečanja z vami. Pripravite vprašanja! Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, onkologinja Kakšne nohtke bomo nosile to pomlad? Počasi se bližajo topli pomladni dnevi, vendar je sedaj še zima in zaradi mrzlega vremena postanejo naši nohti bolj suhi in se hitro začnejo lomiti in cepiti. Namenimo jim več nege, da bomo zakorakale v pomlad z lepimi in negovanimi nohti. Nohtom izredno škoduje voda in ker si roke pogosto umivamo in močimo, si jih ne pozabite čim večkrat namazati s hranilno kremo. Kadar pomivate posodo oziroma ko čistite, vedno nosite zaščitne rokavice. Predvsem pa jih na mrazu zavarujte z rokavicami. Vsaj enkrat na teden jim privoščite dodatno več- erno nego s kopeljo, v katero zmešate olivno in jojobino olje. Po kopeli rok ne umivate, le nežno jih obrišite. Hvaležne vam bodo roke in nohti. To je lahko pot do okrepitve vaših nohtov. Prve rezultate lahko pričakujete v dveh mesecih; toliko potrebujejo nohti, da se okrepijo. Če pa želenega uspeha ne bo, svoje nohte še vedno lahko utrdite ali podaljšate z UV-ge-lom pri nohtnem stilistu. Nohti se z nanosom gela zelo malo poškodujejo, taki nohti pa so lepi, vzdržljivi in obstojni od tri do šest tednov, odvisno, kakšno delo opravljate, od oblike naravnih nohtov in vašega zdravstvenega stanja. Po tem času je treba nohte obnoviti ali strokovno odstraniti. Aktualni trendi za nohte pomlad/poletje 2013 dovoljujejo prav vse norčije, ki si jih zaželite: lahko so rožasti, pikčasti, črtasti ali geometrijskih vzorcev, lahko so kratki, dolgi, mandlja-ste ali kvadrataste oblike. Še vedno so trend nohti v slogu francoske dive. Od barv lahko uporabimo glamurozno rdečo, kot črnilo modro, kot fuksija vijolično, kot žad zeleno, vse naravne odtenke in pastelne barve. Vsem lahko dodamo metalni odsev. Dobrodošle v svet urejenih, lepih in modnih nohtov. Darinka Borštner, nohtni stilist specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Naročite se lahko osebno - v Zdravstvenem centru Zlatica - v ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika, od ponedeljka do petka v delovnem času. www.zlatica.net Center SPAR - Ljubljanska c. 29, Vrhnika Ugodnosti za imetnike kartice zvestobe Lekarne Ljubljana 031/881 745, 051/637 140 & ambulanta.dr.rus@gmail.com Krvodajalska akcija Kri, ta pomembna tekočina, ki se pretaka po našem telesu od rojstva do smrti - dveh prelomnih trenutkih vsakega posameznika - je še vedno nenadomestljiva. Kljub vsemu tehnološkemu razvoju jo lahko samo človek podari človeku. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: - V PONEDELJEK, 25. 3. 2013, OD 7. DO 13.30, - V TOREK, 26. 3. 2013, OD 7. DO 13.30 URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. »Res je, ne vem, kdo bo dobil mojo kri ali katero od njenih sestavin, vem pa, da jo bo dobil nekdo, ki jo resnično potrebuje. Morda mu bo ravno moja kri rešila življenje.« Prijazno vabljeni! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502-447 ali na e-na-slov: rk.vrhnika@siol.net Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe (začetni in obnovitveni, ki jih je treba obnavljati na pet let) V decembru 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01) začel veljati nov Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči. Država je pooblastila Rdeči križ Slovenije kot edino organizacijo za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je ta pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi Evropske unije, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči. V skladu z omenjenim pravilnikom tečaj traja osem ur in obsega teoretični in praktični del. Program tečaja prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Po opravljenem tečaju udeleženec dobi potrdilo, s katerim izkazuje organom in inšpekcijam, ki preverjajo varnost pri delu, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v gospodarskih in negospodarskih družbah, zavodih oz. organizacijah, usposobljenost nudenja prve pomoči. Glede dogovora o terminu in kraju tečaja pokličite na telefonsko številko 7502-447, Mojca Marolt. Veselimo se sodelovanja z vami! Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? Redno si merimo krvni tlak, redno si merimo krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči! Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt 40 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Praznični koncert orkestrov Glasbene šole Vrhnika Na krilih glasbe publiko ponesli kar trije orkestri Vrhnika, 19. december - Veliko dogodkov se je zgodilo v mesecu decembru, o večini katerih smo v Našem časopisu tudi pisali, bilo pa bi napak, če ne bi objavili tudi fotoreportaže s prazničnega koncerta treh orkestrov Glasbene šole Vrhnika, ki so napolnili osrednjo kulturno dvorano na Vrhniki do zadnjega kotička. Tokrat so se prvič predstavili vsi trije orkestri hkrati. Na odru so nastopili godalni, pihalni in simfonični orkester, ki se sicer predstavijo publiki vsako leto, a doslej še nikoli v istem večeru. Kdo ve, mogoče je bila tudi zato nabito polna dvorana Cankarjevega doma, ki se je poldrugo uro prepuščala božanju prazničnih melodij. Po nagovoru Dominike Naveršnik, vršilke dolžnosti ravnateljice glasbene šole, je naprej nastopil orkester z najdaljšim stažem v glasbeni šoli - godalni orkester. Pred 22 leti ga je ustanovila Darinka Fabiani, sedaj pa ga tretje leto vodi Nastja Cajhen Rode. Resda je orkester najstarejši, nastopajo pa v njem mlajši člani (z redkimi izjemami) glasbene šole, stari od približno osem do deset let. Številni od njih se kasneje pridružijo simfoničnemu orkestru. Godalnemu orkestru je na odru sledil mladinski pihalni orkester, ki ga od lanske jeseni vodi Jaka Jerina, deluje pa že od leta 2000. Zaradi svoje kvalitete je prepoznaven v domači in širši okolici, pohvali pa se lahko tudi z gostovanji po tujini - v Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in Slovaškem. Orkester se je predstavil s tremi skladbami, nakar mu je sledil najmlajši brat iz družine glasbene šole: simfonični orkester. Tudi slednjega je lani prevzel Jaka Jerina in mu vnesel svežino, saj deluje tudi kot skladatelj in aranžer. Literature za simfonične orkestre nižjih glasbenih šol je izredno malo, zato je njegov trud še toliko pomembnejši. Zaigrali so dve skladbi, ki sta bili krstno izvedeni - Marko skače (bila bo del programa letošnjega gostovanja na Nizozemskem) in pa You raise me up, pri kateri se je orkestru pridružil solist na orglicah Miha Erič. Naj zapišemo, da gre za zahteven solističen podvig, saj je usklajevanje orgličarja in orkestra svojstven izziv. Orkester je večer sklenil z znano špansko melodijo Besame Mucho, ki je od glasbenikov zahtevala zrelost in veliko energije. Rezultat je bila odlično zaigrana skladba, ki je prejela velik aplavz, zagotovo pa so si obiskovalci njen znani refren požvižgavali še dolgo v večer. (gt) VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39;e-naslov: oi.vrhnika@jskd.si Predprodaja vstopnic v TIC-u Vrhnika, Tržaška cesta 9, Tel.: 01 755 10 54 in pred prireditvijo v Cankarjevem domu Vrhnika. Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 6. 3. 2013, ob 18. uri. Vstopnina 3 evre, otroci gratis vstopnice. VIJA VAJA 2013 Območna revija plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, petek, 15.3. 2013, ob 19. uri. Vstopnina 4 evre. 46. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, četrtek, 21.3. 2013, ob 18. uri. Vstopnina 3 evre, otroci gratis vstopnice. ŽIV ŽAV 2013 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Nataša Bregant Možina, vodja območne izpostave JSKD JSKD RS - območna izpostava Vrhnika Družabno srečanje kulturnikov treh občin Vrhnika, 25. januar - V vrhniškem osrednjem kulturnem hramu je bilo veselo in kulturno - tako bi lahko na kratko označili petkov večer, na katerem so se na povabilo vrhniške območne izpostave JSKD zbrali predstavniki kulturnih društev treh občin - Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja. Letos so prvič izžrebali dobitnika kulturnega fonda. Kot prejšnja leta so tudi letos večer popestrili s komedijo v izvedbi lokalnih igralcev - dramske Nadja Malovrh v objemu Anke Grom, ki je izžrebala nagradni listič Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja - kar je pomenilo, da znesek kulturnega fonda roma v roke omenjenega društva. skupine Sadika iz Ligojne. Njihov Svojeglavček je nasmejal že marsikatero dvorano v lokalnem okolju in tudi gledalci tokratne predstave niso ostali ravnodušni. Igralski ansambel je še enkrat dokazal, da je eden od redkih na območju vrhniškega javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki se resneje ukvarja z igro. Ob bok se mu lahko trenutno postavi le še dramska sekcija borovniškega kulturnega društva. Prizor iz Svojeglavčka Po Svojeglavčku je zbrane nagovorila vodja vrhniškega JSKD Nataša Bregant Možina, ki je povedala, da je v minulem letu na območju tega JSKD potekalo 37 projektov. »Veseli pa dejstvo, da je na regijski in državni ravni sodelovalo več naših društev kot prejšnja leta,« je dodala. V treh občinah sicer skupaj deluje 28 društev, in če ima vsako od teh na leto vsaj 10 prireditev, ki jih obišče 100 ljudi, so kulturniki lani »osrečili« 28 tisoč obiskovalcev. Na odru so se na kratko predstavili tudi predstavniki omenjenih društev, čeprav se srečanja vsi niso udeležili. V nekaj besedah so predstavi- li svojo dejavnost - lahko bi rekli, da so bili rdeča nit vsega delovanja velika požrtvovalnost in smeli načrti. Novost letošnjega srečanja je bilo tudi žrebanje kulturnega fonda, ki se je nabral iz naslova prostovoljnih prispevkov. Anka Grom, predsednica sveta vrhniškega JSKD, je izžrebala društvo Mešani pevski zbor Ivana Cankarja, ki mu bo 252 evrov prišlo še kako prav, saj se letos odpravlja na dolgo načrtovano turnejo na Japonsko. Po koncu uradnega dela je sledilo še družabno srečanje v preddverju dvorane z izbrano kapljico in horjulskim Ansamblom Čeponi. (gt) Glasbene šole Vrhnika Javna vaja Simfoničnega orkestra Vrhnika, 31. januarja - Vaje orkestrov niso velikokrat javne, tokrat pa so v Glasbeni šoli Vrhnika naredili izjemo. Odprli so vrata, da so si lahko dogajanje na vaji ogledali tudi njihovi sovrstniki, starši ali nenazadnje celo drugi občani. »Po uspešnem koncertu v mesecu decembru so v mesecu januarju orkestraši že začeli z novo snovjo -slovenske ljudske skladbe v priredbi dirigenta Jake Jerina. S tem programom se bodo letošnjo pomlad predstavili na Festivalu Hengelo na Nizozemskem, kamor se odpravljajo v mesecu aprilu,« je pojasnila vršilka dolžnosti ravnateljice Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik. Kot je še dejala sogovornica, so z javno vajo želeli dati publiki možnost, da pokuka v zakulisje in se prepriča, da pot od vaje do koncerta ni lahka in samoumevna. »Pomeni namreč redno udejstvovanje na vsakotedenskih vajah, poleg vaje doma.« Entuziastično vodstvo, veselje ob timskem delu in motivacija ob skupnem muziciranju tako aktivne kot tudi bivše učence GŠ Vrhnika vsak teden znova spodbudi k udeležbi na vajah orkestra. Dirigentu orkestra se je tokrat pridružil še profesor Marko Hri-bernik, glasbenik in dirigent, ki je del svojih bogatih izkušenj z vrsto profesionalnih simfoničnih orkestrov tako doma kot v tujini ta večer prenesel tudi na simfonike glasbene šole. Gašper Tominc (foto:gt) 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 41 Jože Pristavec, avtor razstave Fotografije kristalov Skriti svet Jožeta Pristavca Vrhnika, 29. januar - Ljudje imamo različne hobije: nekateri zbirajo znamke, drugi se ukvarjajo z ribolovom, tretje pa zanima planinarjenje. So pa med nami tudi taki, ki jih zanimajo ne čisto vsakdanje stvari, kot na primer Jožeta Pristavca iz borovniške doline, ki se zadnja leta ukvarja z nabiranjem in fotografiranjem kristalov. Skriti svet, kot je poimenoval razstavo v Cankarjevem domu, je tokrat obelodanil vrhniškemu občinstvu, pred letom pa svojim borovniškim rojakom. To je razstava fotografij kristalov, ki jih merimo v skrbno opral. Po prvem navdušenju sem začel milimetrih, včasih mogoče tudi v centimetrih in pri večini od nas v naravi sploh ne bi pritegnili pozornosti. Pa ne zato, ker se nam ne bi zdeli zanimivi, prej zaradi svoje majhnosti. No, Prista-vec, ki se je pred leti zelo aktivno ukvarjal tudi z jamarstvom in mu kamninske sestave niso tuje, se je s kristali prvič resneje srečal leta 2007 na Slivnici. Kako veliko navdušenje ga je navdajalo, zgovorno priča podatek, da je knjigo o kristalih »prežvečil« še v istem večeru, drugi dan pa se je ponovno mudil na »čarovniški gori«. »Po stezi so se lesketali kristali in moje navdušenje je bilo vedno večje. Ni jih bilo ravno veliko in tudi veliki niso bili; največji je meril kakšen centimeter. Vse, od največjih do najmanjših, sem Kremenove kristale išče poleg na Slivnici, še v Bezuljaku, Crngrobu, okoli Cerknice in drugod, kalcitne pa v okolici Kamniške Bistrice. Samo njemu in njegovim zaupnikom so znane mikrolokacije, saj podobno kot med gobarji velja tudi med njimi nekakšna nenapisana tekmovalnost. V večini primerov so manjši kristali, če pa bi se podal v gorski podzemski svet, bi lahko računal tudi na večje, a to je zaenkrat še želja. »Na svoj način so mi prav vsi kristali dragi, saj vsak v sebi skriva zgodbo, kako sem ga našel, in pa edinstveno obliko, zato ne morem izpostaviti katerega, ki bi mi bil še posebej všeč.« Zbiranje kristalov je le prvi del hobija, drugi del je še fotografiranje. Kot je dejal, je večina fotografij z razstave narejenih še v »stari tehniki«, ko je kristale fotografiral s tehniko makro-fotografije. Ena od fotografij na panojih pa je bila že narejena z novejšo fotografsko tehniko, ki omogoča večjo globinsko ločljivost. Resda je postopek dolgotrajnejši, a razlika je očitna. Razstavo, ki so jo kulturno obogatili še Simona Stražišar z odlomkom iz knjige, predstavnici glasbene šole in dr. Katarina Oblak Brown s strokovnim uvodom v svet mineralov, si lahko ogledate do 10. marca v preddverju Cankarjevega doma. (besedilo in fotografija: gt) Razstavo so omogočili: Pil 2 inženiring, Mener-ga, Birosistemi, Anvina, Morel, fotoformat, Ter-motom, Jurček, ZIC Vrhnika in Grafika 3000. Gašper Tominc, foto: GT bolj pozorno brskati po slivniškem hribu in potrpežljivo iskanje se je obrestovalo.« In tako se je začel njegov nov hobi: zbiranje kristalov in njihovo fotografiranje. Večinoma nabira kreme-nove kristale, v zbirki pa so tudi kalcitni in mogoče še kateri drugi. »Ne vem, zakaj kremenovi, enostavno me privlačijo. Mogoče tudi zato, ker so tako raznolikih oblik in ker jih je razmeroma veliko,« je dejal Pristavec, ki je v kristalih kmalu odkril še eno posebnost. Odvisno do nastanka se v njih lahko skrivajo manjši delci nepravilnih oblik, na primer bitumen. Kot pravi Pristavec, so take mini oblike še dodatna draž, ki ga prikujejo, da dneve preživlja z lupo v roki in si ogleduje drobne stvaritve matere narave. KUD Drenov Grič-Lesno Brdo Proslavili dan kulture Tokrat smo v goste povabili kar učence podružnične šole Drenov Grič, ki obiskujejo starejšo dramsko skupino. Zaigrali so igro Zakaj je volk užaljen. Za nastop jih je pri- pravila njihova mentorica Katarina Lenarčič, ki je napisala tudi priredbo po zgodbi Gri-gorja Ojstera. V drugem delu so se predstavili pevci domačega kulturnega društva pod vodstvom zborovodje Go-razda Jana. Mateja Bartol je recitirala Urško Andreja Rozmana Roze, ki je nekakšna sodobna različica Prešernovega Povodnega moža. Program je povezovala Katarina Lenar- čič. Bernarda Novak, Fotografije: Igor oblak •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon^ Klub Zakon^ Klub Zakon^ Klub Zakon^ Projekcija filmov Tomaža Gorkiča Tomaž Gorkič, rodil se je v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega tisočletja, mednarodno priznan in večkrat nagrajen ter cenjeni filmski ustvarjalec pogrošnih stvaritev gibljive slike, je po nekaj letih milozvočnega ustvarjanja poetike sedme umetnosti s pomočjo presvetljenih sodelavcev svetovno priznane 666 Productions in Strup Produkcije ustvaril filmsko stvaritev, imenovano Med mano, tabo in bogom. Razsežnosti zgodbe in filmske poetike same, novega zaklada vizionarskega Tomaža Gorkiča je mogoče primerjati le s samim tvorcem osebno. Je bil Adam belec? Tega neprecenljivo nadarjenega avtorja vrhniško občinstvo še ni imelo možnost spoznati. Poleg svojega najnovejšega izdelka se nam bo predstavil z dosedanjimi vrhunskimi umotvori, kot so veriga mesa, dvigalo, žrtev, sendvič ali zeleni dim, ki bodo prikazani v Klubu vrhniških študentov oz. v Klubu Zakon, v soboto 9. marca, ob 21. uri. Bodite priča slovenskemu žanrskemu filmu, ki ni socialna drama, temveč horror in thriller. Saint Patrick's day V soboto, 16. 3. 2013, od 21. ure naprej bo v Klubu vrhniških študentov Zakon praznovanje dneva sv. Patrika. Povsod po svetu je ta dan znan tudi kot praznik irskega piva in na splošno velja za vesel dan. Tema večera bo seveda Irska in temi primeren je tudi »dresscode«, torej zelena oblačila, deteljice in škrati. Vrtela se bo tradicionalna irska glasba z možnostjo mešanice le-te in punka. Vabimo vse navdušence nad deželo Irsko, njihovo glasbo in pivom, da se nam pridružite na praznovanju tega nadvse zabavnega in veličastnega praznika. Seveda ne bo manjkala niti akcijska pijača, tokrat guiness in kilkenny! Rojišče #3 Koncertni cikel svobodne improvizacije se nadaljuje! Na Rojišču #3 boste lahko slišali Andreja Fona na pihalih in Tomaža Groma na kontrabasu. Se vidimo 20. 3. 2013 ob 20.30. ViA • M, s aa* jffjn l ? a n h Koncert Črni Peter Klub Zakon predstavlja zasedbo Črni Peter iz Bistrice ob Sotli in band Ride on z Vrhnike! Trio Črni Peter ustvarja izvrsten rock'n'roll, ki brez nepotrebnih dodatkov zadene poslušalca naravnost v uho. Prav tako se z rock'n'roll ritmi poigrava tudi domača glasbena ekipa Ride on. Dvorana se bo tresla 23. marca 2013 od 22. ure naprej. Vstopnina za člane KVŠ 3 evre, za preostale pa 5 evrov. Se vidimo! Impro predstava: Kolovrat V Klubu vrhniških študentov se bo zopet improviziralo in posledično na veliko smejalo, tokrat v soboto, 30. 3., ob 20. uri. Vabljeni! Narava je zakon! Pohod čez Kališe Vabljeni vsi mladi in ljubitelji pohodov v naravi, da se mi pridružite na pohodu po Kališah (gozd med Logatcem in Planinskim poljem). Hodili bomo po vlakah in brezpotjih tega pravljičnega gozda, mimo globoke Gradišnice in skozi te- mačno Skedneno jamo do Planinskega polja in pot nas bo nazadnje pripeljala nazaj do logaške Skirce. Dolžina poti je okoli 17 km, teren pa je na brezpotjih na trenutke lahko malce zahtevnejši. Po-hodniški čevlji so nujni v primeru snega, konkretna malica pa v vsakem primeru. Dobimo se pred oziroma v Klubu vrhniških študentov med 9.00 in 9.30 zjutraj v nedeljo, 3. 3. 2013. Odhod izpred Kluba vrhniških študentov bo tokrat ob 9.30, saj moramo priti še do Logatca. Prijava je tokrat zaželena zaradi organizacije prevoza. TV17 Na drugem pohodu v marcu bomo obiskali partizansko kurirsko postojanko TV17, videli, kje so partizani dobili vodo, ter na splošno uživali v tihoti zimskih gozdov, ki jih varuje Ljubljanski vrh. Pot je sicer dolga okoli 16 km, vendar se izogiba strmih klancev (razen ene krajše izjeme) in je v tem pogledu nezahtevna. Kot vedno velja priti v primerni obutvi z malico v nahrbtniku ter nasmehom na obrazu. Dobimo se pred oziroma v Klubu vrhniških študentov v nedeljo, 17. 2. 2013, med 9. in 10. uro zjutraj. Pohod v neznano Na zadnjem marčevskem pohodu se bomo odpravili v neznano, ne glede na to pa sta zaželena primerna obutev in malica. Dobimo se pred oziroma v Klubu vrhniških študentov v nedeljo, 31. 3., ob 10. uri zjutraj. IŠČEMO • Fante in dekleta z izrednim okusom za glasbo in posluhom za občinstvo, da spravijo ljudi na noge in jih pripravijo k plesu do jutra. DJ-i, javite se na številko 040-353-759 ali nae-naslov: program_kvs@yahoo.com. • Ustvarjalce z vseh umetniških področj, ki željo svoje delo razstaviti v našem klubu in predstaviti širšemu občinstvu. Dobrodošle so vse oblike umetniškega izražanja. • Popotnike, ki bi bili pripravljeni deliti z nami izkušnje, dogodivščine in vtise s potovanj po eksotičnih in manj eksotičnih deželah. Fotografe, ki bi nam nesebično posredovali svoje fotografije z dogodkov v klubu ali zunaj njega za objavo na spletni strani ali v glasilu Zakonodaja. Marljive, inovativne, komunikativne in iznajdljive aktivne člane, ki bi želeli pridobiti izkušnje na različnih področjih: organizacja dogodkov, urejanje spletnih strani, novinarsko izražanje, skratka za pomoč pri vodenju kluba. Pridružite se naši ekipi Sestanki Kluba vrhniških študentov potekajo vsak ponedeljek ob 20. uri! Vsi študentje in dijaki ste vljudno vabljeni! Zbiramo prispevke za klubsko revijo Ker beseda ni konj in je včasih treba narediti iz muhe slona, te vabimo, da vzameš v roke gosje pero in spišeš nekaj svinjsko dobrega za klubsko revijo Zakonodaja. Vse skupaj nato še zapakiraš, kot svizec čokolado, in pošlješ na: neza. s@hotmail.com ali na naslov: Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, najpozneje do 31.marca 2013. Sestanek društev V ponedeljek, 18. marca 2013, ob 20. uri, vabimo vsa mladinska društva, ki bi želela sodelovati pri organizaciji prireditev, naj se nam pridružijo na sestanku. Sodelujejo: MŠKD Verd, Humanistično in umetniško društvo "O" (HUD "O"). Tečaj: "tonski tehnik" KVŠ organizira tečaj ozvočevalne in prireditvene tehnike, ki ga bo vodil tonski tehnik Radia Študent, Jure Gruden. Število prijav je omejeno, tako da pohitite in se prijavite napozneje do 20. 3. 2013 na: killtheroutine@yahoo.com . Cena tečaja znaša 50 evrov, na koncu pa dobite tudi certifikat o opravljenem tečaju. Klub Zakon je zakon! 42 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Baržalorsky/ Drašler trio »Slabši pogoji kot so, več je jazz skupin« Že sedem let deluje jazz zasedba Baržalorsky Drašler trio, ki je leta 2011 izdala svoj glasbeni prvenec, v načrtu pa ima že novega. Že po drugem priimku sodeč se zdi, da bi mogoče imel opraviti tudi z Vrhniko - in res je temu tako. Poleg Vitje Baržalorskega ga sestavljata še brata Jošt in Vid Drašler, ki sicer nista z Vrhnike, a od tod prihaja njun oče in vrsto prednikov. Oče Janez Drašler je pevec pri Ljubljanskem oktetu, njun praded pa je pokojni Franc Furlan, ljubiteljski režiser, udeleženec Olimpijade, ustanovitelj mlekarne in graditelj žage na Vrhniki. Z Joštom smo se pogovarjali pred prihajajočim koncertom tria na deskah osrednjega vrhniškega kulturnega hrama. Vidva z Vidom sta brata, kako pa je v vajino družbo prišel Vitja? Kako ste se srečali? Izvorna lokacija je Šuštarski most, kjer so nekoč dokaj redno potekali tako imenovani jam sessioni, česar se lahko večinoma le še z nostalgijo spominjamo, saj jih danes skoraj ni več. Kaj pomeni jam session? Oprosti, beseda mi je v ušesu, a ne bi znal zagotovo izpovedati njenega pomena. Gre za zanesenjake, ki se zbirajo v želji po igranju in po predstavljanju glasbe javnosti. Mi smo se tako srečevali na Šuštarskem mostu, pa potem v Metelkovi, v Rogu in še kje. Potem smo obiskovali nekatere lokale in nagovarjali lastnike le-teh, da bi igrali - seveda brezplačno. No, kot rečeno, je danes vse to nekoliko zamrlo. Škoda. Toda če ste se srečali na Šuštarskem mostu, še ne pomeni, da za seboj niste imeli glasbene zgodovine? Seveda ne. Midva z Vidom izhajava iz Bistrice ob Stoli, ki kot občina šteje okoli 1500 občanov, sam kraj pa okoli 500. Zakaj navajam te statistične podatke? Zato ker imamo tako majhen kraj, a kar pet glasbenih skupin. Pri dveh od teh, Zmajev rep in Malik, igrava z Vidom. No, sva igrala, kajti, benda sta, čeravno še vedno obstaja- ta, klinično mrtva. Večina nas je vpetih v tako številne projekte, da ni več časa za omenjena benda. V Maliku smo preigravali grunge, Zmajev rep pa se je neprestano stilsko spreminjal, dokler nismo na koncu končali v jazz rocku. Torej ste se okoli leta 2005 ti, Vid in Vitja združili v zasedbo Balžalor-sky Drašler trio - ti na kontrabasu in bas kitari, Vid na bobnih in zvo-čilih, Vitja pa na kitari. Šest let ste se kalili, da ste leta 2011 izdali svojo prvo zgoščenko. Kaj se je dogajalo v tem vmesnem obdobju? Začeli smo z jazz standardom, ki nam je služil za neko ogrodje, osnovo. Sploh zato, ker je Vitja ravno tedaj delal diplomo iz kitare in potreboval band. Toda z razvojem znanja in medsebojnega druženja, so začele prihajati na plan ideje, ki smo jih vnesli v osvojene jazz standarde in počasi razvijali neko lastno glasbeno smer. Danes kar malce pogrešam tisto obdobje, ko smo se srečevali in vadili po vsaj enkrat na teden - kaj takega je danes zaradi vseh obveznosti skoraj nemogoče. Torej jazz ni bel kruh? Ne, oziroma tako bom rekel: v Slovenji so jazz pevci, ki lahko nekaj zaslužijo, jazz skupin pa skoraj ni. In mi smo eni redkih, ki navkljub katastrofalni situaciji vztrajamo! A kljub temu ste dali od sebe odličen rezultat. Govorim namreč o plošči Wu-wei, ki ste jo izdali leta 2011. Zlatko Kaučič, svetovno znani tol-kalec, nam je pomagal odpreti vrata studia v italijanskem Trevisu, kar lahko poimenujem velikansko srečo. Zakaj? Zato, ker je producent Claudio Zambenedetti izreden poznavalec jazzovske in eksperimentalne glasbe, za nameček pa je njegov studio vrhunski. V dveh dneh smo posneli osem skladb, s katerimi smo kasneje prepričali Založbo Radia Študent, da nam je izdala ploščo, poimenovano Wu-wei. V kakšen stilski predalček jo lahko dava? Nerad popredalčkam, če uporabim tvoj izraz, a če že moram, gre za jazz s pridihom eksperimentalizma. Poznavalci bodo čutili tudi vpliv ECM glasbe. A naj povem, da nam stil ni bil izhodišče, bolj vsebina, sporočilo. Pri večini skladb je idejni avtor Vitja, aranžma pa je rezultat vseh treh. On postavlja strukturo, na katero se »priključiva« z Vidom in obogativa skladbo. Verjetno vam strokovnega znanja ne manjka za tovrstne projekte, saj ste vsi šolani glasbeniki. Res je, Vid se je šolal pri Zlatku Kau-čiču v Gorici, jaz na konzervatoriju v Celovcu, Vitja pa na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani ter pri Primožu Gra-šiču. Poudariti pa velja, da smo poleg »uradnega« šolanja prisostvovali na mnogih delavnicah, ki so jih organizirali svetovno priznani glasbeniki kot so Evan Parker, Johannes Bauer, Herb Robertson... Že prej sva govorila, da so bili včasih časi za jazz boljši, kako je danes s tem? Včasih je bilo boljše, ker so bile točke, kjer se je redno nekaj dogajalo, danes pa jih skoraj ni več. Spomnite se recimo Jazz kluba Gajo, ki ga danes ni. Imamo sicer podoben klub v Ljubljani na drugi lokaciji, a je sezonski - poletni. Celoletni je na primer v Divači. Njihov entuzijazem je navdušujoč, saj kljub majhnosti kraja vsako leto izvedejo hvalevredni jazzovski program. Je pa zanimivo, da pa je kljub slabim pogojem za delovanje, vedno več mladih jazz glasbenikov. Upam, da bomo vztrajali in skupaj prišli do prostora, kjer se bomo vsi - mi in publika - počutili kot doma. Ali je v tujini kaj bolje? Seveda, nizozemska scena je daleč pred vsemi, potem ne gre spregledati Dunaja in druga podobna zgodovinska mesta. Zunaj so korak pred nami kar se tega tiče. Ko ansambel izda zgoščenko, je veselje, a po drugi strani to pomeni, da se takoj začne lov, to je garanje, za novo. Pravzaprav imamo res namen še letos posneti novo ploščo z gostom Jako Ahačevčičem (ki se nam bo pridružil tudi na prihajajočem Vrhniškem koncertu) na saksofonu. Ampak to so načrti, kaj bo prinesla realnost, pa je druga stvar. Še prej gremo na turnejo po Srbiji, kjer bomo v slabem tednu dni v prvi polovici marca, obiskali večja mesta. Našim bralcem ne bo potrebno v Srbijo, da vas slišijo, marveč vas bodo imeli v teh dneh na dosegu roke - kar tu na Vrhniki. Tako je. 4. marca bo naša zasedba igrala na celovečernem koncertu v Cankarjevem domu na Vrhniki. A nismo dejavni le glasbeno, z Vidom sva člana in soustanovitelja Humanističnega in umetniškega društva »O«, s katerim se bomo v Klubu Zakon na Vrhniki lotili celoletnega projekta: organizacije svobodno improvizirane glasbe, poimenovane Rojišče št. 2. Dogajalo se bo vsak tretji četrtek v mesecu. Prvič že 20. marca. Gašper Tominc Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Jani Jošovc ČAROBNA POMLAD Čarovniška predstava Sobota, 9. marec 2013, ob 16. uri Pomladni dnevi, polni veselega pričakovanja, kar kličejo po čarovnijah, ki starodavne skrivnosti pomladnega enakonočja naredijo še lepše, še bolj čarobne. Čarodej Jani v predstavo Čarobna pomlad vpleta tudi dogodke in like, ki se pojavljajo v velikonočnem času. Otroci postanejo ča-rodejevi pomočniki; tako si krepijo samozavest, izgubijo strah pred javnim nastopanjem in spoznajo, da lahko s sodelovanjem ustvarjajo nemogoče. Predstava je zabavna in hkrati poučna. Čarodej Jani zabava otroke in odrasle že dolga leta. Nastopa po šolah, vrtcih, zdraviliščih širom Slovenije, bil pa je tudi gost nekaj gledaliških predstav in številnih televizijskih oddaj (Odklop, Res je, Kolo sreče, Enajsta šola, Po domače, Umko idr.). Drugo naj ostane skrivnost do predstave, na kateri vas bo očaral in začaral čarodej Jani. Čarodej Jani in otroci nasme-jani! Predstava traja 40 minut; primerna je za otroke od 2 let. Za ogled predstave veljajo tudi vstopnice odpadle predstave Čarobni december. Priporočamo, da jih zamenjate z novimi še v predprodaji. Gledališki abonma in za IZVEN Eva Škofič Maurer, Maja Dekleva Lapajne MOJA NIT JE RDEČA Iskreno neotesana komedija DRGI in CANKARJEV DOM LJUBLJANA Režija: Maja Lapajne Dekleva Scenografija: Tomaž Dekleva Lapajne Kostumografija: Janeta Čoh Koreografija: Krasimir Agin Glasba: Ana Duša, Damjan Rostan, Goran Završnik Luč: Borut Cajnko Igra: Eva Škofič Maurer Petek, 8. marec 2013, ob 19.30 Sodobna klovnovska predstava, ki vdene nit humorja v šivankino uho poetike, je vstopnica v svet doživetij in odnosov, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo predati. S pomočjo rdečega nosa se igralka prelevi v zagrizeno vohunko, spolno prebujeno deklico, kičasto patriotko, nevesto brez ženina, nosečo baletko in osamljeno predmenopavzno gospo. Kako se bo mo-tek rdeče niti večera med prvo slovensko klovnovsko predstavo za odrasle odvil, pa je odvisno tudi od občinstva, ki bo vključeno nadvse spoštljivo, a hkrati tudi na »iskreno neotesan način«. Rdeča je barva ljubezni, krvi in najmanjše maske na svetu - klovnesinega nosu! Predstava traja 80 minut in nima odmora. ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO Stand up komedija Igrata: Vid Valič in Denis Avdic Ponedeljek, 18. marec 2013, ob 19.30 Vid in Denis bosta še zadnjič, 224-ič udarila po moško! Dobro leto in pol so se dvorane po Sloveniji tresle od smeha, ki sta ga širila dva najboljša stand up komika - Vid Valič in Denis Avdic - in udarila po moško! Na predstavi sta šale stresala iz rokava, občinstvo pa je dvourni nastop pospremilo z nasmehi, smehljaji in gromkim smehom. Aplavz ob koncu predstave je vsakokrat pričal, da so se vsi odlično zabavali. Njun šov si je ogledalo več kot 80.000 obiskovalcev, jeseni pa se bosta predstavila v nadaljevanju Udar po moško II. Vabljeni! RAZSTAVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI Do 3. marca 2013 je v Galeriji odprta razstava Vida Sarka VELIKO ŽDETJE. Do 10. marca 2013 je v Avli Cankarjevega doma odprta fotografska razstava kristalov Jožeta Pristavca SKRITI SVET. V torek, 5. marca 2013, ob 19. uri Vas vljudno vabimo na odprtje fotografske razstave Dragomila Boleta OBLIO. Razstavo v Galeriji si lahko ogledate do 7. aprila 2013. V torek, 12. marca 2013, ob 19. uri Vas vljudno vabimo na odprtje fotografske razstave Fotokluba Okular FORMA V. Razstavo v Avli si lahko ogledate do 12. maja 2013. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto ZIC Zavod Ivana Cankarja za ku [turo, Sport In turizem Vrhnika Program prireditev za marec 2013 Cankarjev dom Vrhnika mM* i J Do 10. 3. 2013. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Jože Pristavec SKRITI SVET Fotografska razstava kristalov Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 4. 3. 2013, ob 19.30. Vstopnina: 5 €. BALŽALORSKY/DRAŠLER 3o JAZZ KONCERT Vitja Balžalorsky: kitara Jošt Drašler: kontrabas Vid Drašler: bobni Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 5. 3. 2013, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Dragomil Bole OBLIO Fotografska razstava bo odprta do 7. aprila 2013. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 6. 3. 2013, ob 18. uri. Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA VIJA VAJA Območna plesna revija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 7. 3. 2013, ob 19. uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA 125 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA Občni zbor s kulturnim programom Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 8. 3. 2013, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Eva Škofič Maurer, Maja Dekleva Lapajne MOJA NIT JE RDEČA Iskreno neotesana komedija Režija: Maja Lapajne Dekleva Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 3. 2013, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. (Veljajo tudi vstopnice odpadle predstave Čarobni december.) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Jani Jošovc ČAROBNA POMLAD Čarovniška predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 3. 2013, ob 19. uri. (127 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PIJEVO ŽIVLJENJE Pustolovska drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 11. 3. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 7 €. (Velja kot kotizacija pri nakupu knjige ali DVD-ja.) ANITA KEJŽAR ŠKULJ MATRICA ŽIVLJENJA Po knjižni uspešnici dr. Erica Pearla Ponovna povezava Predavanje in predstavitev filma Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 12. 3. 2013, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Fotoklub Okular FORMA V Fotografska razstava bo odprta do 12. maja 2013. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 13. 3. 2013, ob 19. uri. (130 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ANA KARENINA Zgodovinska drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 14. 3. 2013, ob 11. uri. Vstop prost. SMAR TEAM ORG., d. o. o. Z DOMIŠLJIJO NA POTEP Zaključna prireditev literarnega natečaja slovenskih osnovnih šol Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 14. 3. 2013, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. Predhodna prijava na TD ali 041 843 000. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA ZDRAVA PREHRANA Z NAŠIH VRTOV IN NJIV O biodinamičnem kmetovanju predava Meta Vrhunc Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 15. 3. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 46. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 17. 3. 2013, ob 17. uri. (107 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA RANGO Animirana družinska pustolovščina, sinhronizirano (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 18. 3. 2013, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO Vid Valič in Denis Avdic Komedija; zadnja ponovitev uspešnice pred Udar po moško II. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 19. 3. 2013, ob 19. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA FILM 43 Komedija, sinhronizirano (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 21. 3. 2013, ob 18. uri. Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ŽIV ŽAV 2013 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 3. 2013, ob 19. uri. (110 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SEDEM PSIHOPATOV IN SHIH-TZU Komična kriminalka (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 3. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA OBJEM VZHAJAJOČEMU SONCU Predpremierni koncert Zborovodja: Lovro Grom Gostje: Branka Božič, Damijan Škvarč, Špela Petkovšek, Aleš Kovač, Glasbena šola Vrhnika in skupina Žabice Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 25. 3. 2013, od 7. do 14. ure. RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 26. 3. 2013, od 7. do 14. ure. RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01/755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si, ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. ICMKARJEVA KNJIŽNICA:VRHNIKA Brezplačno predavanje o zdravilnih zeliščih TD Blagajana in Cankarjeva knjižnica vas vabimo v sredo, 20. marca 2012, ob 18. uri na predavanje Marije Jamnik o zeliščarstvu. Predavateljica bo spregovorila o zdravilnih zeliščih v vsakdanji uporabi, kako si pomagamo pri prehladnih obolenjih, kdaj je primeren čas za pobiranje in sušenje zelišč, kako se zelišča pripravi, suši in skladišči. Povedala bo tudi nekaj zanimivosti o prostorastočih rastlinah v naravi. Predavanje bo v čitalnici Cankarjeve knjižnice. Vljudno vabljeni! Pustna pravljična urica v Podlipi Tokratne pravljične urice so se udeležili Pika Nogavička, metuljčica, ninja, gusar, pikapoloni- Predstavitev knjige Mamica, nauči me kuhati! ca, delavec, dalmatinček ... Pravljične urice potekajo v sodelovanju s KS Podlipa - Smrečje v prostorih gasilskega doma vsak ponedeljek ob 17.45. Za slastne krofe se zahvaljujemo Mariji Šinkovec. Pustni pozdrav odnese mrzlo zimo naj stran, prinese toplo pomlad in rožic polno povsod. Sonja Žakelj Društvo Kneipp in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na predstavitev knjige gospe Emilije Pavlič Mamica, nauči me kuhati! v sredo, 13. marca 2013. ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Knjiga je odličen pripomoček za vsako mamo, ki je vesela idej za zdravo in raznovrstno prehrano. Ponuja celo jedilnik za vsak dan v letu! Knjiga avtorice Emilije Pavlič je izšla konec leta 2010 in je poslastica za vsako družino. Ponuja vam zvrhan koš preprostih in tudi malce zahtevnejših receptov za zdrave jedi, ki jih bodo otroci preprosto vzljubili. Toliko koristnih nasvetov za pripravo jedi in shranjevanje živil boste našli v tej knjigi, da vam obljubimo, da je ne boste želeli posojati, čeprav boste želeli, da jo uporabljajo tudi vsi družinski člani in vaše prijateljice! 44 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obrazna aerobika in samomasaža obraza za mladostnejši videz Vabimo vas na brezplačno predstavitev obrazne aerobike in samomasaže obraza v ponedeljek, 25. 3. 13, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Naš obraz je prvi stik s svetom. Zato - bolje smo videti, bolje se počutimo v svoji koži. Do mladostnejšega videza si lahko pomagamo tudi z aerobiko obraza! Praktično vam bomo prikazali nekaj aerobnih vaj in nekaj gibov samomasaže obraza, ki jih boste lahko uporabili doma. Obrazu bomo povrnili videz mladostne zaljubljenosti. Mišice bomo okrepili. Prekrvavitev obraza se bo izboljšala in videti bomo spočiti. Vadbo vodi Katja Škrabar, ki že sedemnajst let vodi skupine za vadbo aerobike. Predstavitev traja eno uro. Prosimo, da s sabo prinesete manjše ogledalo. Za vsa vprašanja lahko pokličite po telefonu 041 288 147, obiščete internetno stran www.potenza.si ali pošljite sporočilo na potenza.info@gmail.com. Vabilo na knjižno čajanko V četrtek, 21. marca 2013, ob 9. uri, prirejamo našo šesto knjižno čajanko; njen naslov je Na robu bele tišine. Ob dišečem čaju in pecivu vam želimo predstaviti najnovejšo bero kakovostnega branja. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Najmlajši s peharjem suhih hrušk Vrhnika, 4. februar - V Cankarjevi knjižni je bila dopoldne potekala kulturna prireditev, v okviru katere so malčki (skupina Baloni) iz vrtčevske enote Žabica verjetno med prvimi na Vrhniki obeležili prihajajoči dan kulture. Pod mentorstvom Nataše Ogrin so v vrtcu poslušali Cankarjevo črtico o peharju suhih hrušk in nato na to temo še ustvarjali. Likovna dela so predstavili v knjižnični čitalnici svojim sovrstnikom (skupini) iz enote Komarček ter skupini Nagajivčki iz enote Žabica. No, slednji jim niso ostali dolžni, zato so program popestrili še z iz-števankami. V sklepnem delu »kulturovanja« so dela izobesili na panoje čitalnice, kjer si jih lahko tudi ogledate. (gt, foto:gt) Novosti na knjižnih policah Cankarjeve knjižnice Vrhnika v januarju 2013 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... BRICELJ, S.: Ta slavna Nuška HERMANN: Jeremiah. Glavar TARDI, J.: Vojna v jarkih : 1914-1918 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTI-ZEM. PSIHOLOGIJA. BOETHIUS, A. M. S.: Tolažba filozofije FRAGMENTI predsokratikov LEVENE, L.: Mislim, torej sem LIESSMANN, K. P.: Univerzum stvari OMERZEL-Mirit, M.: Brezmejne pojoče vezi telesa in duha mehiških Majev PETROVIČ, N.: Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja STEIN, E.: Bit in oseba THOMAS A.: Razum in vera = Ratio et Fides XENOPHON A.: Spomini na Sokrata 2 VERSTVO ADAMIČ, L.: Resnica o Los Angele-su ANŽUR, M.: Zgodovina slovenske mitologije AUGUSTINUS.: O krščanskem nauku DZONGSAR J. K., R.: Zato (ni)si budist EPHRAEM S.: Izbrane himne FAUSTI, S.: Skupnost bere Lukov evangeli FRANK, S. L.: Nedoumljivo RANKE-Heinemann, U.: Evnuhi za nebeško kraljestvo 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. ANDREJKA Kavčič, R.: Učenje z gibanjem pri matematiki CONNELL,R.: Moškosti IVANUŠA-Bezjak, M.: Prisrčno dobrodošli KLEMENČIČ, E.: Globalizacija edukacije KNIFIC, B.: Tržiška dekleta daleč slove LESJAK Skrt, B.: Glasovi v gibanju in igri PIROTTA, S.: Velikanska knjiga o velikanih POČIVAVŠEK, M.: En gros & en detail Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ŽERDIN, T.: Nesrečko! 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. ARMBRUST, B.: Kruh ČADONIČ Špelič, V.: Vpliv različnega beljakovinskega obroka na sestavo goveje krvi in mleka D'ACAMPO, G.: Testenine JERETIČ, G.: 15 minut za popolno plovbo JOACHIM, D.: Jedi, ki znižujejo visok krvni tlak KALINŠEK, F.: Sladke pregrehe KALINŠEK, F.: Vegetarijanske jedi KELDER, P.: Vrelec mladosti ŠKARJA, P.: Česar nas niso naučili v šolah: podjetništvo 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FO-TOGRAFJA. GLASBA. ŠPORT. ERIČ, M.: Nepregledna razstava HIENG, P.: Občina Lukovica HINOJO, J.: Ukradene sanje : jugoslovanska košarka MORRIS, H.: Okrasne šablone ŠILEC, K.: Nolite tacere 82 KNJIŽEVNOST BERNIK, F.: Ivan Cankar DESTOVNIK, K.: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja LAH, A.: Slovenska dramatika z antično tematiko MANSELL, J.: Skoraj popoln NOVAK, B.: Prestolnica UČAKAR, S.: Hudič nad blejskim zverinjakom VIDMAR, J.: Rebeka 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BERTONCELJ, J.: Komu izstaviti račun? CEPUŠ, A.: Alex Bass in tovarna socializma ŠPROHAR, L.: Prehlad v duši WOOLF, V.: Trenutki videnja 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. GODEC Schmidt, J.: Potovalnik KOS, A.: Najlepše vilinske pravljice LEHMANN, C.: Mala Sončna Žarki-ca in zajčja družina LIKOVIČ, J.: Jezerska okenca se odpirajo = The lake windows are opening LIVIJEN, J.: Vragovedke : ciganske 2. James, E. L.: Petdeset odtenkov teme 3. James, E. L.: Petdeset odtenkov svobode 4. Dostojevski, F. M.: Zločin in kazen 5. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 6. Woodiwiss, K. E.: Shanna 7. Kinsella, S.: Vsiljivka 8. Pečjak, V.: Drejček in trije Marsov-čki 9. Deveraux, J.: Kraljična 10. Deveraux, J.: Nazaj v novo življenje Zvočni CD za odrasle in mladino SLOVENIAN Clarinet Quartet ADAMIČ, B.: Mojster za vse čase AQUA: Melancholy is a key to a consciousness The BLUE Van: The Art of rolling CASAL, N.: Basement dreams CLUBBERS: your best club & tran-cetraxx DOWD, J.: The pawnbroker's wife MORTIER, R.: Izvirnost 82-1 POEZJA. ANGELUS S.: Kerubski popotnik CEPUŠ, A.: Poezije ljubezni CERGOL, I.: (S)lepota DREV, M.: Sredi kuhinje bi rasla češnja MOTOH Bračanov, B.: Stopinja za stopinjo OSTI, J.: Izgon v raj: izbrane pesmi ROSANDA, D.: Barve svetlobe 82-2 DRAMATIKA. GRABNAR Kogoj, Z.: Okno 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. ČAMPA, J.: Na mrtvi straži DAY, S.: Prevzeta HAYNES, E.: V najtemnejšem kotu KALTNEKAR, Z.: Lovčevi spomini: erotika KALTNEKAR, Z.: Trije časi - tri zgodbe pravljice MCDONNELL, P.: Jaz --- Jana MEDVED, K.: Park čudes ROZMAN, A.: Bober Bor ŠTAMPE Žmavc, B.: Tri pravljice VIDMAR, J.: Otroci sveta 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFJE. BERNIK, F.: Kronika mojega življenja I in II GAŠPERIČ, P.: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812 ISTENIČ, K.: Priseljevanje na Vrhniko v 20. stoletju OMERZA, I.: 88 stopnic do pekla ŽUGMAN Širnik, M.: Potepanja po Bosni in Hercegovini Najbolj brane ali iskane knjige v januarju 2013 1. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni GAZZARA, F.: One LEGENDS of rock : live at Castle Donington MICHAEL Schenker group: Be aware of scorpions MIDNIGHT choir: Unsung heroine MOZ-art: The art of moz PROCOL Harum: A & B The SELECTER: Too much pressure SLOVENSKA zemlja v pesmi in besedi 3. Strast godca SOMEONE: The time says many things Los STRAITJACKETS: Viva! ULTRADOLCE. Vol. 2. VAN Zant: Brother to brother The ZOMBIES: The singles As & Bs Računalniški CD/CDROM AGE of empires III Filmi za odrasle ABRAHAM Lincoln : vampire hun- ter The ACCUSED = Obtožena BLACK snake moan = Očiščenje [BUSHI no ichibun] = Ljubezen in čast CHILDREN of a lesser god = Otroci manjšega boga The COLD light of day = Hladnokrvna zarota GUNFIGHT at the O.K. Corral = [Obračun pri O.K. Koralu] HALAL police d'etat = Državna poli- cia HJEM til jul = Domov za praznike IN harm's way = Na udaru LOCK, stock & two smoking barrels = Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki MAID in Manhattan = Zgodilo se je na Manhattnu MEN in black I, II = Možje v črnem I, II MIENTRAS duermes = Medtem ko si spala MILLION dollar baby = Punčka za milijon dolarjev PAPER moon = Papirnati mesec The PARALLAX view = Paralaksa The PEOPLE vs. Larry Flynt = Ljudstvo proti Larryju Flyntu PIRANHA 3DD = Piraja 3DD PUNCH-drunk love = Pijana ljubezen The QUEEN = Kraljica The RING. 2 = Krog. 2 SISTERS = Sestre SNATCH. = Pljuni in jo stisni The SONS of Katie Elder = Sinovi Katie Elder ŠTO je muškarac bez brkova? = Kaj je moški brez brk? THAT'S my boy = Stari je nor TRAFFIC = Preprodajalci The USUAL suspects = Osumljenih pet The WATCH = Straža WHIP it = Divje mrhe Filmi za otroke in mladino in risanke BACEK Jon. Šampion BALI. 5 in 6; Moj novi prijatelj Matej! in Prima zabava je! TRISTAN et Iseut WAYBULOO. DVD 1 in 2 Dokumentarni filmi KUCLER, S. B. V tretjem gre rado ATAI, S.: Skrbnik za prsi KULTURNO-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja (Ljubljana) Umetnost za zdravje Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 45 NOVO NA VRHNIKI! • NOVO NA VRHNIKI! BREZPLAČNA vodena vadba - FIT CAMP ob NEDELJAH od 19.00 do 20.00 (prihod ob 18.45) v telovadnici OŠ Ivana Cankarja, Tržaška 2, Vrhnika. Fit Camp je vodena vadba za krepitev vseh mišičnih skupin ter vzdrževanje splošne kondicije in vitalnosti, njen namen pa je rekreacija na zabaven način in v prijetni družbi. Vadba je prilagojena vsem generacijam in vsem stopnjam športne pripravljenosti. Potrebujete le primerna športna oblačila in obutev, vodo ter dobro voljo. Dobrodošli vsi, od kondicijsko pripravljenih do tistih, ki se sicer le sprehajajo ... Novičke v Športne zveze Vrhnika L Več informacij in PRIJAVE na telefonski številki 068 187 278 ali e-naslovu zdrav.nacin.zivljenja@gmail.com. J 11. TEK BEVKE Letos že 25. maja! Vse tekačice, izkoristite ga kot zadnji trening za DM tek za ženske! GD Vrhnika uspešno na Državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave V nedeljo, 3. 2. 2013, smo se udeležili Državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave. V konkurenci 459 tekmovalcev iz štirinajstih društev so Vrhničani uspešno odtekmovali. Najbolj smo se razveselili rezultata Matica Slavca, ki je v kategoriji cicibanov dosegel odlično peto mesto in Ize Šraj Miklič s 14. mestom, prvič v kategoriji starejših deklic. Lep uspeh cicibanov sta dopolnila Ivan Sraj (11.) in Erazem Jazbinšek (16.). Zaradi bolezni žal nismo imeli ekipe, zato nam je izostal tudi lep ekipni rezultat (dosegli bi tretje mesto). Cicibanka Katja Fortuna je osvojila 25. mesto, mlajši deklici pa sta bili Katrin Kostanjšek (66.) in Petra Pišek (75.). V kategoriji starejših deklic sta nastopili tudi Maja Pišek (40.) in Nika Kogoj (54.), v kategoriji starejših dečkov pa Jan Šraj Miklič (23.) in Nik Poličnik (30.). Večina naših tekmovalcev se letošnjo sezono bori v višji kategoriji. Nekaj treme je botrovalo slabše izvedenim skokom. Kljub temu so nas rezultati spodbudili za iz- popolnitev izvedbe skokov, čemur bomo namenili pozornost v marcu pred naslednjim tekmovanjem. Udeležiti se nameravamo še Odprtega prvenstva Renč in Odprtega prvenstva Bežigrada v skokih z male prožne ponjave. Jure Kern GD Vrhnika Čas od sredine januarja pa do 12. februarja, ko oddajamo novičke, je presenetljivo hitro minil. V tem času so se še enkrat sestali člani komisije za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem. Oblikovali so dokončni predlog prejemnikov pohval, posebnih priznanj ter bronastih, srebrnih in zlatih plaket. Izmed no-minirancev za zlate plakete so predlagali tudi prejemnika zlate značke in s tem nosilca naziva športnik Vrhnike za leto 2012. Izvršnemu odboru Športne zveze Vrhnika so tudi predlagali, naj posodobi Pravilnik o podelitvi priznanj športnikom in športnim delavcem, ki je brez večjih sprememb postal že polnoleten. Izvršni odbor je vse predloge potrdil, z njimi seznanil župana in mu predlagal, naj zlato značko podeli plavalcu Alešu Sečniku. Župan je bil z izbiro športnika leta nadvse zadovoljen. V tem obdobju so bili dejavni tudi člani odbora za pripravo prireditve. Na podlagi večletnega sodelovanja so tako uigrana ekipa, da je bilo za pripravo prireditve dovolj samo eno formalno srečanje. Prireditev, ki je v mandatu sedanjega vodstva Športne zveze Vrhnika tretja po vrsti, je potekala v nabito polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Koliko več kot 400 obiskovalcev je bilo, si ne upamo niti napisati. Na podlagi odzivov nagrajencev in obiskovalcev pa si upamo napisati, da je prireditev navdušila tako tiste, ki so bili na prireditvi prvič, in tudi tiste, ki so redni obiskovalci. Pred tremi leti smo bili zelo veseli, ko nam je uspelo na prireditev privabiti 300 obiskovalcev, kar je bilo največ dotlej. Število obiskovalcev se je vsako leto malo povečalo, letos pa je preseglo vsa naša pričakovanja. Vsem, ki ste dobro uro in pol dolgo prireditev spremljali stoje, se iskreno opravičujemo. Ob tem pa napišimo še malo zgodovine. Prireditev, ki smo jo prvič pripravili 8. januarja 1996 v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, se je naslednja leta selila po vseh mogočih in nemogočih lokacijah: od nekdanje Pavze, prek Gostišča Močilnik, Sodnijskega trga do velike dvorane Cankarjevega doma. Letošnji obisk je pokazal, da je verjetno napočil čas, da prireditev najde mesto, ki ji gre. Pri tem imamo v mislih športno dvorano pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, ki, mimogrede, od izgradnje leta 2000 do danes še ni dobila imena. Morda je napočil čas tudi za poimenovanje te dvorane? Sicer pa, kot je v navadi, po prireditvi pospravljamo papirje in pripravljamo poročilo, ki ga bomo posredovali Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in Občini Vrhnika. Več o prireditvi in našo zahvalo vsem, ki so kakor koli sodelovali pri prazniku vrhniškega športa, boste našli v posebni reportaži, ki jo je pripravil urednik in strokovni programski delavec Gašper To-minc. Naše delo se torej postavlja v normalne tirnice. V drugi polovici februarja načrtujemo sejo izvršnega odbora, na kateri se bomo morali dokončno dogovoriti o nadaljnjih postopkih glede predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. Neuradno smo seznanjeni, da je bila sklicana seja Komisije za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis. V Letnem programu športa Občine Vrhnika za leto 2013 je namreč določeno, da mora Zavod Ivana Cankarja Vrhnika podati predlog delitve razpoložljivih sredstev v obravnavo komisiji v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka, kar je sredi februarja. Računamo torej, da bomo izbrani izvajalci športnih vsebin sklepe o višini in namenu odobrenih sredstev za posamezne športne programe prejeli še pred izidom Našega časopisa. Pričakujemo tudi, da bodo pri pripravi sklepov upoštevane naše pripombe, ki smo jih zavodu in občini posredovali že predlani in lani - namreč da mora biti ocenjevanje na javnih razpisih pregledno in obrazloženo. Na netransparentne sklepe pritožba praktično ni mogoča. Sicer pa se počasi začenja obdobje občnih zborov društev in klubov. Povabilo Planinskega društva Vrhnika smo že dobili. Potrudili se bomo, da se bomo vsem vabilom odzvali. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo nov oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Mladi igralci namiznega tenisa ponovno odlično! Drugega februarja smo se z mlado ekipo odpravili na četrto medregijsko tekmovanje (MRNTZ) in domov prišli nasmejani z odličnimi dosežki. Ponovno je svoj neverjeten talent pokazal Miha Podobnik, ki je gladko s 3 : 0, premagal vso konkurenco v skupini najmlajših. Starejšemu bratu Luku je nastop v polfinalu preprečil trenutno vodilni na lestvici Mitja Omerzel. Nedvomno pa prvo mesto v skupini in niz, ki si ga je Luka priboril proti vodilnemu, kaže, da sodi v sam vrh. Med najboljših dvanajst se je uspelo uvrstiti tudi Teu in Nejcu Naglju. Mlademu Teu je s tem, ko je v drugem delu tekmovanja izgubil s 3 : 2, le malo zmanjkalo do vrhunske uvrstitve. Jan Vrhovec pa si je s še eno zmago v skupini nabral pomembne izkušnje za prihodnost. Miha Podobnik (na sredini) je letos zmagal na vseh letošnjih medregijskih tekmovanjih. Utrinek z lanskega tekmovanja Alpe-Adria. Nejc Nagelj (levo) in Jan Vrhovec (desno) med igranjem odločilnih dvojic. Fantje so dobro igro pokazali tudi na kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo, kjer so gladko premagali sotekmo-valce iz Preserja in za las, s 4 : 5, izgubili proti ekipi s Ptuja. V prihodnje si obetamo še več zanimivih tekem, saj bodo fantje začeli z igranjem kadetske lige. Vrhnika bo gostila mednarodni turnir Alpe-Adria Vse ljubitelje namiznega tenisa vabimo, da v soboto, 30. marca, pridete navijat za naše »pinkponkaše«. Ekipno tekmovanje Alpe-Adria bo v dopoldanskem času v telovadnici OŠ Antona Martina Slomška. Če pa se želite pridružiti naši ekipi in začutiti športno vznemirjenje, vas vabimo, da nas obiščite vse dni (razen v sredo) od 18-00 do 1930. Trener Domen Granda 46 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podelitev priznanj športnikom Športnik leta postal Aleš Sečnik Vrhnika, 1. februar - Športna zveza Vrhnike je ob izteku prvega koledarskega meseca novega leta podelila športnikom priznanja za njihove dosežke v minulem letu. Najvišje priznanje je tokrat prejel plavalec Aleš Sečnik, podelili pa so tudi zlate, srebrne in bronaste plakete ter pohvale. Kot rečeno, je najvišje odlikovanje prejel Aleš Sečnik, sicer član Plavalnega kluba Kamnik, ki pa ga je življenjska usoda zelo kmalu prikovala na invalidski voziček. Kljub trajni poškodbi hrbtenice je sledil športnemu duhu, ki so mu ga starši že v rani mladosti vtisnili v njegovo zavest. Zdaj je plavalec v disciplinah 50 metrov delfin, 50 metrov prsno in 50 metrov prosto. V Franciji je dosegel nov svetovni rekord v plavanju na 50 metrov delfin in leta 2011 odplaval normo za londonske paraolim-pijske igre. Na žalost je zaradi nesrečnih količnikov, ki naši državi »odčitavajo«, koliko tekmovalcev bo odšlo na igre, moral ostati doma. Alešu je najvišje vrhniško športno odlikovanje podelil župan Stojan Jakin, čestitala pa sta mu tudi olimpionik Miro Cerar in predsednica vrhniške športne zveze Irena Oblak. Aleš je obenem prejel tudi zlato plaketo, ki jo prejmejo najboljši lokalni športniki (izmed njih pa izberejo najboljšega - športnika leta). Del prestižnega kluba so postali še Špela Ur-bančič iz Šolskega športnega društva Log - Dragomer, ki je lani krojila vrhove evropskih in svetovnih lestvic cheer dance plesa v skupini prosti slog - plesni pari in skupine. S svojo soplesalko je v kategoriji prostega sloga - plesni pari celo vodilna na evropski lestvici ECU cheer lige. Zlato plaketo je prejela Renata Nolimal, članica Športnega društva Viteško lokostrelski red Viljem, ki je lani osvojila drugo mesto v streljanju na 3D tarče na evropskem prvenstvu na Hrvaškem, prav tako si je priborila srebro na državnem prvenstvu in še na dveh mednarodnih tekmovanjih. Štefan Hadalin, član Sport kluba Dol Ajdovščina, je že tretje leto član slovenske smučarske reprezentance mlajših mladincev. Zlato plaketo je pridobil za rezultate na prvih olimpijskih igrah za mlade (5. mesto - slalom, 7. mesto - superkombinacija) in za srebrno medaljo v skupnem seštevku. Miro Cerar je podelil zlato plaketo tudi Bojanu Debencu iz Triatlon kluba Ljubljana, ki je v kategoriji od 55 do 59 let zmagal na triatlonu IronMan na Kanarskih otokih (čas: 11 ur in 31 minut). Zlato plaketo je prejela še lanska športnica leta Nina Vehar (Savate klub Rival), ki je osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Bolgariji, in Nuša Rajher, članica Taekwondo kluba Vrhnika, ki je na olimpijskih igrah v Londonu dosegla 9. mesto. Namesto nje je priznanje na odru prevzel Primož Rus. Vsako leto podelijo tudi posebna priznanja za dosežke v minulem letu. Letos so jih iz rok Alenke Bikar prejeli: Jakob Slavec iz Taekwon- Prejemniki srebrnih priznanj do kluba Vrhnika (soustanovitelj, trener in tajnik Taekwondo kluba Vrhnika ter vodja Slovenske taekwondo reprezentance), Mladinska nogometna šola Drenov Grič - Vrhnika, Društvo Autosport Jazon ter strelsko društvo Vrhnika. Poleg omenjenih priznanj so se na odru zvrstili še prejemniki srebrnih (podeljeval jih je Miran Stanovnik) in bronastih priznanj (podeljeval Aleš Prek), podeljene pa so bile tudi številčne pohvale (podeljevala Nina Vehar). Športni praznik so popestrili sekstet Odoica, glasbena skupina iz Glasbene šole Vrhnika ter akrobatska skupina Snowflake. Dvorana je bila nabito polna, kar je potrjevalo besede župana Stojana Jakina, ko je nagovoril zbrane, češ da je šport v zdajšnjem času ena od redkih stvari, ki nas še združuje. Predsednica športne zveze Irena Oblak pa je dejala, da so rezultati Prejemniki posebnih priznanj Prejemniki zlatih priznanj in športnik leta Aleš Sečnik v ospredju. športnikov iz leta v leto boljši, ne gre pa tudi spregledati dejstva, da nekateri uspešni posamezniki kljub pozivom športne zveze po prijavi svojih rezultatov (in s tem sodelovanju v izboru za Športnika leta) tega ne storijo in tako ostanejo spregledani. V tej luči je posebej omenila dosežek šahista Mateja Šebenika, ki se lahko pohvali z nazivom šahovski velemojster, in Milana Jevška, ki je z veteransko košarkarsko državno reprezentanco 50 + osvojil naslov evropskih prvakov v Litvi. gt, foto: Gašper Tominc Srebrne plakete so prejeli: Članice Šolskega športnega društva Log - Dragomer: Liza Urbančič, Lara Valjavec, Mojca Šentjurc, Ida Grom in Lea Grom. Rok Grahovar, Prejemniki bronastih priznanj Športniku leta je poleg drugih čestital tudi Alen Kobilica. Predsednica Športne zveze Irena oblak član Športnega društva Viteško lokostrelski red Viljem; Maja Petrovič, članica Atletskega društva Mass Ljubljana; Anamarja Jeraj, članica Atletskega društva Kronos; Jure Pantar, član Taekwondo kluba Vrhnika; Bojan Lampreht ml in Bojan Lampreht st., člana Strelskega društva Vrhnika; Gorazd Prosenc, član Društva Autosport Jazon; Aleš Prek, član Avto moto kluba Atom. Bronaste plakete so prejeli: Miha Možina, Gaja Poklukar Bastarda, Žan Dobrovoljc Jernej Marčič - vsi člani Atletske sekcije Športnega društva Vrhnika; Vid Velka-vrh, Matevž Eržen, Ana Kostanjevec, Julij Podgoršek - vsi člani Športnega društva Viteško lokostrelski red Viljem; Džemal Mustafic - član Karate kluba Vrhnika, Benjamina Rudolf in Vladimir Ravnikar - oba člana Strelskega društva Vrhnika ter Helena Gutnik in Miha Japelj - člana Športno plesnega kluba AK-RO. Zahvala Hvala je beseda mala, a tako velika, da lahko gore premika ... Športna zveza Vrhnika se kot organizatorica tradicionalne prireditve Športnik Vrhnike za leto 2012 zahvaljuje Občini Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, da sta s proračunskimi sredstvi omogočila izvedbo prireditve. Brez njunega prispevka prireditve v takem obsegu ne bi mogli pripraviti. Prireditve ne bi izpeljali brez komisije za izbor športnika leta, ki jo sestavljajo: Borut Fefer, Vid Drašček, Matjaž Justin, Boštjan Kopri-vec in Simon Seljak ter brez odbora za pripravo prireditve, v katerem smo: Irena Oblak, Bojan Lampreht, Marjan Možina, Jože Nagode in Danilo Todorovič. Organizacija prireditve je umetnost, pri kateri ni formule, ki bi zagotovila uspeh. Vemo, da smo zahtevni, zato kapo dol vsem, ki ste z nami sodelovali, saj ste dali od sebe več, kot smo pričakovali. Skupaj smo dokazali, da nam gre sodelovanje odlično od rok. Iskrena hvala povezovalcu prireditve Borisu Ličofu, Sekstetu Odoica, Glasbeni šoli Vrhnika in akrobatski skupini PK Snowflakes. Poskrbeli ste, da je bila prireditev svečana in prijetna, vzdušje v dvorani pa vedro in sproščeno. Iskrena hvala tudi Cvetju-darilom Karmen, Karmen Zupančič, s. p., ki je z domiselnim, dogodku primernim športnocve-tličnim aranžmajem polepšala oder in tako zagotovila, da smo se vsi v dvorani in na odru še imenitneje počutili. Za učinkovito pripravljeno projekcijo se zahvaljujemo Medijskemu studiu Primož Lamprehtu, s. p.. Hvala tudi podjetju Avtotrade, d. o. o., Vrhnika, saj smo ob vrhunski pogostitvi, ki jo je pripravilo osebje Gostilne Bajc, še dolgo v noč uživali v prijetnem druženju. Hvala vsem, ki ste pomagali iz dobre volje: Alešu Drašlerju, Botru Martinu Pišku, s. p., ter Silvu Mramorju. S svojo prisotnostjo so dali prav poseben pomen prireditvi tudi »visoki gostje«: Miro Cerar, olimpionik in najuspešnejši slovenski športnik vseh časov; Alenka Bikar, nekdanja vrhunska atletinja, sedaj poslanka Državnega zbora RS; Miran Stanovnik - Puščavski lisjak; Alen Kobilica, v svetu najbolj prepoznaven slovenski supermodel, sedaj pa tudi uspešen športnik invalid in ustanovitelj ter idejni vodja centra Vidim cilj; župan Občine Vrhnika Stojan Jakin; Občine Log - Dragomer Mladen Sumina in Občine Logatec Berto Menard ter še mnogi drugi. Ne nazadnje pa zahvala vsem vam, ki ste s svojo prisotnostjo na prireditvi izkazali priznanje našim športnikom in športnim delavcem. Kljub pričakovanemu obisku ste nas prijetno presenetili. Vsem, ki ste prireditev spremljali stoje, se iskreno opravičujemo. Veseli smo, da ste praznik vrhniškega športa vzeli za svojega. Prireditev je z vašo pomočjo uspela tako, kot smo želeli. Prepričani smo, da je športnikom in tudi športnim delavcem dala energijo, da z delom nadaljujejo. Kaj naj pa napišem za konec? Hvala vsem, da ste prišli. Pridite tudi naslednje leto. Potrudili se bomo še bolj. Nasvidenje torej na Športniku Vrhnike za leto 2013. Športna zveza Vrhnika Predsednica: Irena Oblak elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 47 Zakaj v fitnesu trenirati z osebnim trenerjem? Vadba v fitnes centrih je zadnje čase med najbolj priljubljenimi rekreacijskimi športnimi dejavnostmi. Fitnes centre obiskujejo mlajši in starejši, ženske in moški, profesionalni športniki in rekreativci - vsak od njih si zastavi svoj cilj. Tako pestre populacije seveda ne moremo posplošiti in sestaviti univerzalni trening, ki bi vsakomur prinesel enake rezultate. Med vsemi obiskovalci je mnogo takih, ki ne vedo prav dobro, kaj početi z utežmi, ki jih je na tone in tone. V upanju, da bodo našli tisti čudežni trening, ki bo »napihnil« njihove bicepse in v trenutku stopil odvečno maščobo, brskajo po spletu, sprašujejo prijatelje, ki mislijo, da vedo vse, berejo revije, veliko pa jih kaj kmalu obupa, saj treninga, ki bi jim prinesel najboljše rezultate, verjetno ni zapisal še nihče. Poleg nedoseganja želenih rezultatov so težava tudi poškodbe, ki se pojavijo ob nepravilni tehniki izvajanja vaj. Da bi se vsemu temu izognili, je zelo priporočljivo poiskati strokovno pomoč osebnih trenerjev v fitnes centrih. Vadba z dobrim osebnim trenerjem je primerna prav za vsakogar, če si jo le lahko privošči. Ironično rečeno je primerna tudi za osebnega trenerja, saj tudi ob pomoči ogledal z vseh možnih zornih kotov sebe nikoli ne opazujemo tako dobro, kot nas vidijo drugi. In kljub vsem izkušnjam včasih pozabimo na nekatere malenkosti, drugi pa nas nanje hitro opozorijo. Glede na zahteve in želje stranke osebni trener sestavi poseben trening. Izkušen trener ob treningih hitro ugotovi, kaj stranki najbolj ustreza, treninge pa je sposoben sproti prilagajati. Stranki ni treba razmišljati o tem, katero mišično skupino je že trenirala in katera naj bi bila naslednja. Trenira brez skrbi in se lahko popolnoma osredotoči na trenutno vajo. To je že prva prednost, ki vadbo z osebnim trenerjem loči od treningov, opisanih na spletnih straneh. Kdor sicer redno trenira v fitnes centrih, vendar nima dovolj izkušenj, da bi ugotovil, kaj je zanj dobro in kaj ne, bo za dosego cilja porabil veliko več časa, kot bi ga potreboval ob vadbi z osebnim trenerjem; še več, s pomočjo trenerja bi lahko v enakem obdobju dosegel višji cilj. Druga prednost, ki bi jo morali bolj ceniti, je pravilnost izvedbe prav vsake vaje; pravilno izvajanje je namreč zelo pomembno, naj bo vaja še tako preprosta. Ob pomoči osebnega trenerja ima stranka stalen nadzor nad tehniko izvedbe vaje, kar je ključno za preprečevanje poškodb, ki nastajajo ob nepravilni tehniki. Dober osebni trener bo poskrbel tudi za preventivo poškodb, ki lahko nastanejo kljub pravilni izvedbi vaj. Veliko poškodb se pojavi denimo zaradi nesorazmerne razvitosti mišičnih skupin. Pogosto pozabljamo predvsem na tiste notranje, skrite mišične skupine, ki jih ne vidimo v ogledalu, so pa glavni podporniki človeškega telesa. Tej skupini mišic so namenjene posebne vaje in tehnike, ki jih je treba vključiti v prav vsak trening. Vsakdo, ki se odloči za vadbo v fitnesu, bi se moral pred začetkom posvetovati z zdravnikom, še posebno če se je v preteklosti že poškodoval, in po potrebi opraviti pregled pri fizioterapevtu. Tudi ob pravilni izvedbi vaj in stalnem nadzoru se lahko namreč pojavijo bolečine, povezane s starimi poškodbami. Osebni trener poskrbi tudi za dovolj motivacije na treningu. Mnogi zaradi nemotiviranosti trenirajo slabše in odnehajo prej, kot bi sicer. Vendar prav vadba z zadnjimi drobci moči ustvarja čudeže in obljublja neverjetne rezultate. Za napredek je treba telo vedno spraviti iz območja udobja. Če treniramo sami, pa ne poznamo meja svojega napora, se nam zdi to skorajda nemogoče, s pravilnim pristopom osebnega trenerja pa je ta proces precej lažje izvedljiv. Edina negativna plat treniranja z osebnim trenerjem je verjetno razmeroma visoka cena programa. Vendar se je treba zavedati, da je to cena vlaganja vase, v svoje zdravje, fizično in psihično zmogljivost ter boljše počutje, ne v avto, nov telefon in podobne ne tako pomembne stvari, ki hitro minejo. Pred vsakim novim obiskom fitnes centra bi se moral vsak vprašati, ali je res dovolj izkušen in sposoben, da si v »bitko s tonami jekla«, ki ne poznajo poraza, upa sam. Rok Kržič • STUDIO V FORTE FITNES Z OSEBNIM TRENERJEM 30% popust pri nakupu mesečne karte za osebni fitnes. Akcija velja od 1. 2. - 30. 4. 2013 Brigadirska 12, Vrhnika - Verd www.studioforte.si MŠKD Verd v sodelovanju z KVŠ Vrhnika Smučanje v Nassfeldu Na mrzlo januarsko soboto, 19. 1. 2013, sta MŠKD Verd in KVŠ Vrhnika organizirala smučanje za vse snežne navdušence v občini in zunaj nje na avstrijsko smučišče Nassfeld. Okoli 80 udeležencev se je zbralo ob 6. uri pred gasilskim domom v Verdu. Večina jih je zaradi zgodnje ure zadremala do počivališča Hrušica, kjer smo imeli krajši postanek. Pot nas je nato vodila skozi predor Karavanke in po dobri uri vožnje smo že prispeli do smučišča. Vodniki smo povedali še zadnje napotke in potem smo vsi poskakali v smučarsko opremo in se okoli 9. ure porazgubili po smučišču. Smučišče Nassfeld ima tako pester izbor smučarskih površin, da smo le poredko srečali koga od znanih, čeprav nas je spremljala naša nova zastava, zapičena pred eno izmed mnogih brunaric. Vreme je bilo nestanovitno: v dolini sonce, na vrhu oblaki in veter. Vendar nam to ni vzelo volje do spustov po belih strminah. Dneva je bilo kaj hitro konec in časa je bilo le še za zadnji spust v dolino do našega avtobusa. Smučarski dan se je na srečo končal brez poškodb. Eden od deskarjev je imel manjšo smolo pri izvajanju vragolij v snežnem parku in si je poškodoval desko za snowbord. Zaradi nekaj zamudnikov je bil odhod proti domu malo prestavljen in tako smo ob 17. uri kar dobro utrujeni odpeljali proti domu. Med vožnjo smo imeli še manjši srečelov ter razdelili nekaj majic. Pred gasilski dom smo prispeli okoli 19. ure. Večina smučarjev je odšla domov, tisti z malo več kondicije pa so prijeten športni dan zaključili v baru Krnica. Se vidmo ... Jure Žakelj MŠKD Verd in KVŠ Smučarski izlet na pustno soboto Na pustno soboto, 9. 2. 2013, sta MŠKD Verd in KVŠ Vrhnika organizirala letošnji drugi smučarski izlet, tokrat na smučišče Gerlitzen nad Osojškim jezerom. Tokrat je bilo zanimanje neko- predčasno končati s snežnimi liko manjše, vseeno pa se nas je 29 udeležencev nekaj po 6. uri napotilo proti karavanškemu predoru. Po krajšem postanku in »welkom drinku« na počivališču Hrušica smo se podali še na zadnji del poti in nekaj po 8. uri prispeli do smučišča. Pričakalo nas je oblačno in mrzlo vreme, vendar nas to ni odvrnilo, da se ne bi z veseljem podali na bele strmine. Proge so bile lepo urejene, na njih ni bila prevelika gneča, gostinska ponudba pa je bila tudi zadovoljiva. Proti popoldnevu je začelo še rahlo snežiti, tako da je marsikdo našel izgovor za predčasno posedanje v toplih brunaricah. Vsega lepega pa je enkrat konec in tako smo se morali tudi mi odpraviti v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Tokrat moramo udeležence pohvaliti, saj ni bilo zamudnikov in smo ob 16.30 uri krenili proti gasilskemu domu na Verdu. Tudi tokrat smo na poti nazaj imeli manjši srečelov, pred gasilski dom pa smo se vrnili ob 18.30. Tokrat si je eden od udeležencev žal nekoliko huje poškodoval nogo in je bil prisiljen užitki. Naš naslednji smučarski izlet (seveda ob zadostnem zanimanju) bo 23. 2.2013, in sicer na avsrijsko smučišče Katsch-berg, kjer je na voljo trideset smučarskih prog, ki skupaj merijo več kot 70 kilometrov. Lepo vabljeni. Se vidmo... Sašo Jarc (SmSWMMS dt SMUČAM JEČA) PRIJAVE NA: limslimo inform r uskemu cenim V I mika mskd-vertls i (pod Aktivnosti) HEILIGENBLUT 16.3.201 5 üb S.30h QdrtttU.' [tanl nruitL'v nfctorn diutrov Mfotl 4 At , '.I'.II . 4 I'l.iin Jruiitiv m?ttaiii drusiuv Z£t Iflf info na mskd-verd.si Se vidmo... 48 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vigi, vigi, vigi___Vrhnika in Dren, boljši ni noben Člani začeli s treningi Zadnji petek v januarju so s treningi začeli tudi naši člani. V kadru prvega moštva sta nastala napovedana prevetritev in prihod lepega števila novih igralcev. Najkakovostnejše jedro ekipe je ostalo, prišli so novi napadalec in dva vezista. Ekipa trenira pospešeno, saj je začetek sezone pred vrati. Tekmovanje se bo začelo konec marca. Tako bo v športnem parku na Vrhniki spet veselo in pozitivno vzdušje. Ob rošadah v igralskem kadru smo se za sodelovanje dogovorili tudi z novim članskim PRO trenerjem, g. Nikom Dobrijevičem, ki je na Vrhniki že deloval in ima mesto ki je v slovenskem prostoru osvojil že praktično vse, kar je bilo mogoče. Kdo je vrli trener, naj ostane do dokončnih odločitev še skrivnost in tako bo tudi presenečenje ob njegovem imenovanju in prihodu toliko večje. Mlajši dečki, starejši dečki in kadeti Veliko dela pa imajo tudi preostale selekcije NK Vrhnika. Pospešeno se pripravljajo na začetek sezone. Ker je na igriščih na Vrhniki še vedno debela snežna odeja, so naši trenutno najbolje uvrščeni igralci prisiljeni rešitve iskati v treningih na tekmah s primorskimi in Istrskimi klubi. Tako imata selekciji U-12 in U-14 že dogovorjene tekme s Piranom, Taborom Sežana, Pulo, Opatijo, Reko, itn., kadeti pa z Dekani, Divačo, Orijentom. Kot je mogoče razbrati iz navedenih imen klubov, gre za same kakovostne nasprotnike, ki bodo zagotovo prispevali k še boljši pripravljenosti navedenih ekip. Priprave so pred vrati Podobno kot lani se celotni MNC Vrhnika Dren v marcu odpravlja na petdnevne priprave v italijanski Lignano. Znana olimpijska vas je svoje gostoljubje pokazala že v dveh prejšnjih letih in tako upravičila zaupanje, da tudi letos ostaja naša pripravljalna baza. Od 14. 3. do 18. 3. 2013 bodo tako selekcije U-8, U-9, U-10, U-ll & U-12, U-13 & U-14, DU-14 & DU-17 ter kadeti U-16 v zgoščenem urniku treningov in tekem iskale še zadnje pripravljalne trenutke, saj se, kot omenjeno, konec marca začenja nadaljevanje prvenstva. Glede na to, da so kar štiri selekcije v samem vrhu svojih lig, jim bodo priprave še kako koristile. Več in podrobneje o tem pa v naslednji številki ali pa se lahko že sproti seznanjate o .s'' . • y--> « k» iy «WO* ■ nanj izjemno lepe spomine iz svojih najlepših časov. Prvi resni kazalniki bodo zagotovo že pripravljalne tekme, med katerimi velja izpostaviti tekmi proti NK Ihan in NK Dekani v gosteh. Naša igrišča so trenutno še žal pod snegom. Dekleta DU-14 in DU-17 vidno napredovala V vikendu 26. in 27. 1. 2013 je Vrhnika gostila najvišji rang ženskega zimskega tekmovanja, in sicer: v športni dvorani pri OŠ A. M. Slomška sta potekali zimski državni prvenstvi za kategorije članic in mladink. V slednji so sodelovala in tekmovala tudi naša dekleta. Končno šesto mesto je vse prej kot slaba uvrstitev. Dekleta so prikazala všečno igro, polno domiselnih nogometnih vložkov in predvsem izjemno mero zagnanosti in želje. Gledalci so tako poleg najlepših nogometnih selekci imeli kaj videti. Vknjižili smo tudi prve zmage in nakazali, da v ženskem nogometu še kako lahko računajo na nas. Pred dnevi je bila izrečena tudi pobuda za vpeljavo članske ženske nogometne ekipe, ki bi jo bil pripravljen voditi zelo znan strateg ženskega nogometa, služen celoten pogon Mladinske nogometne šole, saj se je združitev med Drenom in Vrhniko izkazala za eno najboljših naložb za mlade vrhniške nogometaše. Letnik 2003 prejel posebno nagrado Fantje, ki so lani dosegli enega izmed največjih rezultatskih uspehov na področju nogometa pri MNC Dren Vrhnika, so na prireditvi Športnik Vrhnike 2012 prejeli posebno priznanje za vse osvojene turnirje in predvsem za osvojitev 2. mesta na sklepnem turnirju. Kar pomeni, da je bila od njih boljša le ekipa iz Radomelj, vse druge ekipe, kot so Olimpija, Bravo, Interblock, Domžale in Krka, pa so zaostale za njimi. Nagrado sta prevzela kapetan ekipe Kris in trener Iztok, seveda pa so za to pohvalo zaslužni vsi otroci. Zmagovalci Zimske lige Nogometaši selekcije U-9 so na pustno soboto zmagali trikrat: proti favoriziranim Domžalam so dosegli rezultat 3 : 0, premagali Trebnje s 5 : 4 in za posladek še ekipo Olimpije, proti kateri so dogodkih in rezultatih na naših bogatih spletnih straneh: www. nkvrhnika.si ali na www.mnc-vd.si. Za dobro delo dobili posebno priznanje športnika Vrhnike! Nogometna šola Dren Vrhnika je za uspehe in dobro delo v preteklosti dobila posebno priznanje. Še posebej so se izkazale selekcije U-8, U-9 in U-10, ki so se v zadnjih letih redno udeleževale zaključnih turnirjev. V sezoni 2011/2012 sta se na sklepni turnir uvrstili ekipi U-8 pod strokovnim vodstvom Iztoka Grudna in ekipa U-9, ki jo je vodil Jan Zaletel. Ekipa U-10 pod vodstvom trenerja Roka Ciuhe pa je med desetimi ekipami v svoji skupini osvojila 2. mesto in za las zgrešila zaključni turnir. Da ne počivamo na lovorikah, dokazujemo tudi v letošnji sezoni, saj ekipa U-10 v svoji skupini vodi, prav tako ekipa U-9, ki ima pred dru-gouvrščenim moštvom kar 12 točk prednosti, selekcija U-8, ki jo letos vodi Anže Valentinčič, pa zaseda 2. mesto. V preteklosti je bil vodja trenerjev Rok Ciuha, v letošnji sezoni pa je na to mesto stopil Jan Zaletel, ki je tudi prevzel priznanje. Za nagrado je za- ob polčasu zaostajali, a na koncu vseeno zmagali z rezultatom 2 : 1. Tako so še enkrat dokazali, da priznanja na prireditvi Športnik Vrhnike 2012 niso prejeli naključno. Za njimi so zaostale že omenjene ekipe: Domžale, Olimpija, Bravo, Ilirija in Interblock. Zdaj jih čaka še zaključek zimske lige, kjer se bosta pomerili prvi dve ekipi iz skupine A in B. V skupini A so najboljše ekipe, zato je njihov rezultat še toliko bolj razveseljiv. Čestitke vsem fantom in trenerju! Točka do 3. mesta Selekcija U-10 se je zelo dobro odrezala tudi v zimski ligi in na koncu zasedla 5. mesto, kar je izjemno lep rezultat, saj je bila le točko oddaljena od 3. mesta. Pokazalo se je, da se lahko kosamo z vsemi ekipami, tudi na umetni travi v balonu, čeprav nam ne sistem ne podlaga ne ustrezata preveč. Fantje in trener se že veselijo spomladanskega dela, da bodo znova odšli na travo, kjer se dosti bolje znajdejo in uživajo. Še pred začetkom spomladanskega dela sezone pa bo celoten klub odšel na nogometne priprave v Italijo, kjer bodo otroci izpopolnjevali svoje znanje in utrjevali prijateljstva. Vabilo v naše vrste V MNC VD vpisujemo in sprejemamo nove člane praktično vso sezono. Trenutno treniramo v telovadnicah. Vse zainteresirane toplo vabimo, da nas obiščejo v času posameznih treningov ali pokličejo po telefonu ali pišejo po elektronski pošti. Vse potrebne informacije o treningih in stiki so na voljo tudi na naši bogati spleti strani, kjer lahko najdete, poleg naštetega, še veliko drugih zanimivih in zabavnih vsebin o klubu. Rokomet •Rokomet •Rokomet •Rokomet • Rokomet •Rokomet •Rokomet •Rokomet • Rokomet •Rokomet •Rokomet • Rokomet •Rokomet •Rokomet Tudi rokometašice pohvaljene na Športniku leta 2012 Mlajše deklice B, članice športnega društva rokometna šola Vrhnika, so se odlično odrezala in s svojim delom in vztrajnostjo, ter delom našega trenerja Petra Terčiča, dokazala, da kljub temu, da imajo v naši občini še vedno premalo posluha za rokomet in da, še marsikdo sploh ne ve da je v naši občini rokomet prisoten, so bile deležne pohvale za dosežene rezultate v letu 2012, na podelitvi »Športnik leta 2012«. V imenu vseh trenerjev in članov uprave ŠDRŠ Vrhnika, jim iskreno čestitamo, ter jim želimo še v nadaljevanju sezone ogromno doseženih golov v nasprotnikovi mreži. Mednarodni rokometni turnir Beograd 2012 V mesecu decembru so se naša dekleta(starejše deklice in ka-detinje) udeležile mednarodnega rokometnega turnirja v Beogradu. Kljub naporni 11 urni vožnji z vlakom, so bile naslednji dan vse polne adrenalina in pripravljene na prvo tekmo. V tri dnevnem turnirju so se pomerile z ekipami iz Beograda, Ljub- ljane in Slovenj Gradca. Na turnirju pa so bili prisotni tudi dečki iz republik bivše Jugoslavije, ter iz Francije in Madžarske. Cilj udeležbe je bil, da bi dekleta spoznala način igranja ostalih ekip, priprave na drugi del sezone in kar pa je tudi zelo pomembno medsebojno druženje. Starejše deklice so dosegle končno 5. mesto, kadetinje pa 6. mesto v svoji kategoriji. Obe kategoriji sta dosegli zastavljene cilje s katerimi smo se odpravili na pot in kljub zelo napornem urniku smo se vrnili domov brez poškodb in z pozitivnimi vtisi.Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili staršem za njihovo podporo in zaupanje, (vp) GREGORJEVO www.zavod-cankar.si 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 25 let Lintvernov Planinsko skupino Planinskega društva Vrhnika Lintverni smo leta 1987 ustanovili nekateri večletni člani »Lenčeve pohodne skupine Tri-glavci«, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabrali veliko dragocenih pohodniških izkušenj. Eno od prvih vprašanj ob ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več poimenovanj, na koncu pa se je izoblikovalo ime Lintverni. To ime je takrat, pred 25 leti, ko smo bili še vsi dokaj mladi, najbolje ponazorilo naš pohodni duh - »bruhne kot Lintvern«. prostor, ki je dovolj velik za našo skupino. Na teh srečanjih se veliko pogovarjamo o preteklih pohodih in raznih prigodah. Če se je komu pripetilo kaj zanimivega in smešnega, ga »oberemo do kosti«. Ob takšnih priložnostih načrtujemo tudi nove pohode, nazdravimo članom, ki so imeli v bližnji preteklosti rojstni dan, slavljenci pa pripravijo skromno pogostitev. Vedno poskrbimo za dobro voljo in smeha nikoli ne manjka. V zadnjih desetih letih smo bili tudi mednarodno aktivni. Na povabilo Tonija - lintverna Cvič-karja in Renata - lintverna Mornarja smo dvakrat (leta 2005 in 2008) obiskali Belgijo. Ogledali članov sicer ni bil najboljši, za kar nam je malo žal, saj je bilo na druženju sila planinsko veselo. Tudi letošnji tradicionalni letni pohod Vrhnika-Triglav, ki je potekal po skrajno desni severovzhodni različici, je bil v znamenju našega jubileja. Udeležili smo se ga skoraj vsi sedanji člani, pridružili pa so se nam še nekateri nekdanji člani in drugi planinci. Bilo je izjemno prijetno, a hkrati v planinsko-pohodniškem smislu za nekatere kar malo naporno in zahtevno. Še posebno smo bili navdušeni nad Janezom - lintvernom Pastirjem, ki se je po nesrečni poškodbi prvič po 12 letih z nami podal v visokogorje, ter nad Cirilom - lint- Lintverni smo si že na samem začetku delovanja zastavili poznani cilj iz Lenčeve pohodne skupine, tj. vsakoletni pohod Vrhnika-Triglav, in se tega cilja več let trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od tiste »najbolj leve«, ki nas je vodila prek Medvedjega Brda, Ledin, Kojce, Bukovega vrha, Planine Razor, Krna, Krnskih in Triglavskih jezer ter Doliča do Triglava, pa do najbolj severovzhodne, ko smo se najprej povzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadaljevali prek Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko ter se prek Lipance in Vodnikove koče povzpeli na Triglav. Medtem pa se je zvrstilo še nešteto prelepih »srednjih variant«, ki nam bodo za vedno ostale v spominu. Kdo se ne bi spomnil Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške Planine, pa enkratne Uskovnice, Vogar-ja in čudovite Planine pri jezeru. Veliko spominov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo legendarno oskrbnico Angelco, pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Ostali so lepi spomini na vsako od obiskanih planinskih koč na naših poteh, predvsem na večere, ko smo skupaj s preostalimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, prepevali slovenske pesmi in marsikatero planinsko tudi »zagodli«. smo si največje znamenitosti Beneluksa in prehodili precejšen del Ardenov, vključno z najvišjim vrhom Belgije. Leta 2010 in 2011 smo izvedli tudi večdnevna izleta: v Normandijo in deželo šampanjca. Žal smo se v zadnjih letih za vedno poslovili od treh naših članov: od Aleša - lintverna Gorope-karja, Janeza - lintverna Funcka in Ivana - lintverna Gasilca. V spominih bodo za vedno ostali z nami in njihov duh nas resnično spremlja na vseh naših pohodih in srečanjih. Lintverni že od svojega nastanka na različne načine dokumentiramo svoje pohode. Glede na možnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija, se prilagajamo danim pogojem ter po svojih močeh tekoče spremljamo in evidentiramo vse dogodke. Ponosni smo, da so ob naših pohodih in drugih aktivnostih nastali številni albumi fotografij, dohiteli pa sta nas tudi digitalizacija in »spletna revolucija«. Prvo spletno stran smo ustvarili že leta 2002, ko smo dokumentirali pohod v Kaninskem pogorju, vendar se ta prvi koncept ni uveljavil. Proti koncu leta 2005 pa smo projekt spletne strani oživili in ustvarili novo, samostojno »Fotogalerijo Lintverni«. Z ustanovitvijo spletne strani Planinskega dru- vernom Starim, ki mu tudi zahtevna operacija ni preprečila, da bi bil z nami. Omeniti moramo tudi, da smo v jubilejnem letu julia osvojili še zadnjega iz skupine najvišjih slovenskih vrhov - Škrlatico, kar pomeni, da še nismo za »staro šaro«. In kako naprej, v prihodnost, še posebej ob dejstvu, da je za nami že več kot 25 let? Že pred časom se je večina članov odločila za vseživljenjsko sodelovanje v skupini. Ko noge in srce ne zmorejo več, svoj prostor znotraj skupine najdemo na različne načine in v različnih podskupinah. Že pred leti smo se na pobudo Jožeta - lintverna Povžarja odločili za »Lintverne več brzin«. Najbolj pripravljeni in najhitrejši so »Špic pobje«, ki pa so s smrtjo Goropekarja in staranjem članstva v zadnjih letih žal kar malo izgubili zagon. Srednja in za zdaj še vedno najštevilčnejša je podskupina običajnih lintvernov, ki je zato prejela naziv »Ordinary Lintverns«. Izkušnje s pohodov, različne zdravstvene tegobe in vse višja starost članov pa so zahtevale nadaljnjo delitev skupine, zato je bila pred leti ustanovljena podskupina »Lintverni z reduktorjem«, ki jim na kratko rečemo kar »Logisti«. Žal se iz leta v leto številčno zelo krepi prav ta podskupina. Lintverni smo se zelo zgodaj odločili, da poleg osrednjega cilja, Triglava, vsako leto določimo še enega - nekoliko nižjo goro ali hrib na svoji poti. Toda tudi to ni bilo dovolj in poiskali smo si nove izzive. Med prvimi smo se odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini, pot Vrhnika-Triglav pa prehodimo samo ob okroglih jubilejih. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine. Lintverni veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto. Ne družijo nas le pohodi, ampak se vsak mesec sestanemo tudi na družabnem srečanju. Sprva smo se srečevali v različnih vrhniških gostilnah, že nekaj let pa se sestajamo v prostorih Deltexa. Njegov lastnik Dušan - lintvern Duno nam nudi štva Vrhnika pa je fotogalerija Lintvernov pridobila dodaten pomen in veljavo, saj jo zdaj lahko spremljajo tudi preostali številni vrhniški planinci in drugi. Ohranjanje članstva je bilo za Lintverne vedno pomembna naloga. Ker ne želimo postati množična pohodna skupina, posvečamo pridobivanju novih članov posebno pozornost. Lintvern lahko postaneš le na priporočilo našega člana, sprejem pa morajo podpreti vsi člani Lintvernov. Pohodna skupina ima tudi svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: Lintverna - zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik in planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znani vrhniški slikar in kulturni delavec. Vsi člani pa imamo tudi svoja pohodniška imena. 25-letnico obstoja smo počastili, kot se za planince spodobi - nadvse pohodniško in seveda veselo. Organizirali smo družabno srečanje, na katero smo poleg sedanjih članov povabili vse, ki so bili nekoč člani skupine. Odziv nekdanjih Prav je, da ob zaključku tega zapisa posebej izpostavimo naši starosti: častnega in prvega vodjo skupine Janeza - lintverna Pastirja ter sedanjega dolgoletnega vodjo skupine Cirila - lintverna Starega. Hvala vama za vse, kar sta do zdaj storila za Lintverne, ponosni smo na vaju! Lintverni 19.1. 2013 - Bili smo na zasneženem Ratitovcu Ker so se starejši planinci malo ustrašili vremena in sobotnega dne, smo se mladinci odločili, da se iz vasi Prtovč povzpnemo na zasneženi Ra-titovec. Vstali smo zgodaj zjutraj in se z avtom odpravili proti Ratitovcu. Vozili smo se približno uro, medtem pa smo se ustavili v Ško^i Loki - odrasli na kavi, otroci pa na kakavu s smetano. Pot smo nato hitro nadaljevali; v vasi Železniki smo z glavne ceste zavili desno na vijugasto makadamsko cesto. Nato smo le prišli do vasi Prtovč. Parkirišče je bilo polno avtomobilov, po-hodnikov in turnih smučarjev. Ko smo izstopili iz avta, smo takoj začutili veter, ki se je z gornjo plastjo snega kar poigraval. Oblekli smo topla oblačila in se začeli počasi vzpenjati proti vrhu. Klanec se je počasi začel dvigovati, ko smo zavili na planinsko pot, ki je nato za kratek čas nudila zavetje pred vetrom. Čez čas nam je postalo vroče - zaradi hoje, malo pa tudi zaradi sončnih žarkov, ki so na trenutke predrli visoko drevje. Ko smo prišli na ozko pot, je bilo na desni strani videti kar strmo, zato mi je kar malo vzelo dih. Ob poti smo opazili tablo, ki je opozarjala na možnost snežnega plazu, saj je tisto območje precej plazovito. Varno smo prečkali strmo pobočje. Malo višje pa smo prvič začutili moč vetra. Nato smo kar naenkrat prišli iz gozda na veliko jaso, toda razgled ni bil prav lep, saj je nebo postalo sivo. Veter je vse bolj besnel. Nato smo hodili po zelo strmi poti, kjer sem se zelo bala, da mi ne spodrsne. Spet smo prišli na malo bolj zavetrno stran. Tedaj smo imeli samo še okoli pol urice do vrha. Ko smo prišli iz gozda, nas je spet presenetil veter. Hitro in previdno smo se odpravili proti vrhu, saj smo se hoteli izmakniti vetru. In nato smo le prispeli do velike koče. Tam smo si kupili čaj, sama pa sem si privoščila dober, velik flancat. Hotela sem kar ostati v koči, kjer je bilo toplo, saj sem se bala strme poti navzdol. Vendar sem se le odpravila in se po poti zelo zabavala s prijateljem Timom; skakala sva, se drsala in kotalila navzdol. Opazila sem turne smučarje, kar je bilo zame prvič, saj sem jih prej videla samo na posnetkih. Zdaj sem jih lahko opazovala na lastne oči, kako natančno in spretno vijugajo po nedotaknjenem snegu. Pot navzdol se mi je zdela lažja, zabavnejša in na splošno lepša, saj je medtem posijalo prelepo, toplo sonce. Videli smo tudi mlada turna deskarja. Ko smo se vrnili na parkirišče, pa smo se preoblekli, naredili zadnje fotografije in se odpravili domov. Ta pohod je bil zame zelo adrenalinski zaradi prepadnih poti, plazov in snega na splošno. Vendar sem zelo uživala in se počutila, kot da hodim na zelo, zelo visoko goro. Ta izkušnja ni kot plezanje poleti, kjer mislijo, da je adrenalinsko; zame je nepozaben že sam Ratitovec s samo 1.670 metri višine. Besedilo: Maja Pišek, s poti z Boštjanom, Alenko, Timom in Markom Ravnikom ter z mojim očijem Alešem Piškom Fotografija: Boštjan Ravnik 1. 2. 2013 - Varnost v gorah in zavarovanje Pri aktivnostih v gorah se lahko zgodi nesreča. Vaša varnost je odvisna od strokovnosti in odgovornosti, s katero se teh aktivnosti lotevate, pri čemer vam bo članstvo v planinskemu društvu v veliko pomoč. Če pa se vendarle kaj zgodi, je Planinska zveza Slovenije za svoje člane poskrbela, da so pri izvajanju planinske dejavnosti nezgodno zavarovani 24 ur na dan in vse leto. Prav to zavarovanje vam je poteklo z 31. januarjem 2013, če še niste poravnali članarine za letos. Vse o članarinah na spletni strani društva: http://www.pd-vrhnika.si/clanarina.php. Lahko Alenki, ki jo je v breg vlekel kuža. Opise vsega dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz marčevskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda 4-5 Organizator/vodnik 9. 3. LIPANCA 7.00 PRIMOŽ PEČLIN 23. 3. ČISTILNA AKCIJA 8.00 VARUHI NARAVE IN PD 50 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ENOSTAVNO PREGLEDNO BREZ POLOGA! 60 ™ 0% BREZ STROŠKOV! MESECEV BREZ OBRESTI Novi Rio + 650 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in + 750 EUR Joker popusta staro za novo Enostavno in pregledno: < 9.590 EUR* / 60 mesecev I Novi cee'd in cee'd Sportswagon + 400 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in + 500 EUR Joker popusta za družine Enostavno in pregledno: 11.950 EUR* / 60 mesecev 199 EUR mesečno Ä Sportage + 1.000 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in + 1.000 EUR Joker popusta ob nakupu staro za novo Enostavno in pregledno: 17.990 EUR* / 60 mesecev 299 EUR /mesečno EURO1 m NCAP www.euroncap.cam ik-b-k ikik KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENA Kiina vozila imajo 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. The Power to Surprise AVTOTRADE, D.O.O. Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99 Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,2 l/100km, emisije CO2: 97 - 195 g/km CO MPC cene vseb. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Cena 11.950€ ali 199€/mes.: cee'd 1.4 CVVT LX Fun, z Joker popusti 900€ (Iz zaloge 400€+Družina 500€+Joker 0% financ.). Cena 17.990€ ali 299€/mes.: Sportage 1.6 GDI FUN, z Joker popusti 2.000€ (Iz zaloge 1.000€+Staro za novo 1.000€+Joker 0% financ.). Joker 0% financ. ne velja za 2.0L dizelske mot. Cena 9.590€ ali 159€/mes.: Rio 1.25 CVVT LX Cool, z Joker popusti 1.400€ (Iz zaloge 650€+Staro za novo 750€+Joker 0% financ.). Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o.. Financ. zajema: obdobje do 60 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0€. Primer: znesek kredita 10.000€, odplač. doba 60 mes. po 166,66€/mes. in 0% pologa: fiksna OM 0%, stroški financ. 0€, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 10.000€, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Akcija EOM 0% velja od 7.1. do 28.2.2013 ter samo za vozila modelnega leta 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici oz. pri Kiinih zastopnikih. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana. 2- I -A-V-TeS-OtA- 1 m /yy^-j^-p. a r-v-k Avtotrade d.o.o, Vrhnika /A\/l i°J\ ll [ V/N H A Sinja Gorica 11, Vrhnika ( nT? _ - trt ■ 011^01-707 (jpHSte V R H N i K A www.avtotrade.si * dO' A Al .00 O« ■ 13. -15.3. ob 16.ih Tečaji prve pomoči Vožnja v Postojni in Ljubljani PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO PRVIH 10 UR PO 15€ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o ^ akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si avtotrade d.o.o., vrhnika Sinja Gorica 1 1, Vrhnika tel.: □ 1 75d 5 1 99 IMELI PROMETMO islEZGODO? PRIPELJITE VOZILO K NRM IN Ml POSKRBIMO ZR VSE! NR VOZILU OCENIMO KRŠKO ŠKODO, UREDIMO DOKUMENTRCIJO TER OPRRVIMO SERV|SNR. UČRRSKR IN KLEPRRSKR DELR! cenilnd mesto za kaskd škode pri zavarovalnicah: Til.lA triglav ERGO X S KUPONOM IZKORISTI PRILOŽNOST! - 40 % POPUSTA NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK! 28,80 EUR - POPUST = 17,30 EUR Z letakom vam priznamo 40% popusta na menjavo in centriranje pnevmatik. Potrebno je predhodno naročilo preko telefona in en kupon velja za eno vozilo. V primeru menjave pnevmatik in centriranja so potrebna doplačila za: lahka dostavna in terenska vozila 14,40€, lita platišča 7€, platišča nad 16" 7€, platišča brez sredinske odprtine 30€. Tudi na vsa našteta doplačila vam priznamo popust. Akcij a velj a do 31.4.2013. __________________ y TO TRADE. VSE ZR VRŠ RVTO MR ENlEM MESTÜ! □ servis in prodaja vozil fiat, lancia □ pooblaščeni serviser vozil alfa romeo □ pooblaščeni prodajalec vozil kia □ hitri servis vozil vseh znamk □ kleparsko ličarski center □ tehnični pregledi □ avtošola □ rentacar □ gostinske storitve 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS si GKLGOKJLVO www.zavod-canicar.si 201 5 OKftur^ ptn.j r n /11 h'.H I ri*i F,h .h SFKLil.lkM Nn^Ad« ULi MlUf AMI KOLEKCIJA CK3, J V ■ & bizioSi poslovni imenik POLAGANJE KERAMIKE Kügovsek M ji ko s.p. Uren u v grLf lftya LUOVrhnikd GSM: Wl iiärt-ÖM IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d. Lesno Brdo 41a, 1360 Vrhnika Te I/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si www.petersport.si TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO SPORT VSE ZA SPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) OTVORITEV tf^* PRENOVLJENEGA LOKALA SOBOTA 16.03.2013 -jO , Pečen odojek ob 17.00h Za dobro vzdušje pa bodo poskrbele yroce hostese in dobra glasba Brezplačna julrania kava od 5.00h Et? 7 00h Aire iu^ec a p. AWw.ten-bar.QjfT> VSTOPNINE NI " 1MS>9 -OMETI 'FASADf ■ &R4DMJE: MI AU UOŠTAVA ■ Kjpfefi pfitwai MARKO SMRTNIK S.p Vet. Ligojno Vrhnika toF.i ++38C (0)1 /7505 057 fax: ++386(0)5/9712660 "P tl Vim vodenj poslovnih knjl( vid me preveC faia? 5e pn vodenju poslovnih fcr|ig sffčupfe s teiavami? Siv neradovoljni ■( t^nutnlm racuno™blvom? l3IH « 11 Ii II ■■ P 1 IUI - EUflflljli cm i p In htm null l N-kjfk'tnümJ [ikulnj in ^'ir'Liirrin'iiip i r|vi bidIhiiii piTwim NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina /// PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! r L GRADBENA DELA IN IZKOPI * Razniizkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp * Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - I3ALKONSKE 03R03B - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje Cajouä^ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC M/JI 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Mali oglasi Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714 Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic h Rim DOSTAVA IN CATERING Kuhanje na Vašem domu, PIKNIKI, ZABAVE, VESELICE... Poskrbimo tudi za POGOSTITVE NA SEDMINAH... ... že od 74 na osebo WWW.HRUSTY.SI Priprava in dostava hrane Igor Dolinar s.p, Bevke 161, Log pri Brezovici Poslovna enota: Hrusty, Dostava & Catering, Drenov Grič 28, Vrhnika 040' 366 ' 691 ' • ' 03l" '843 ' 830 Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 CHEVROLET 10 let garancije SERVIS KIA MOTORS AvtoiUŠa - SELISKARŠ Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA VIDA SUHADOLNIK rojena Bajc 1947 - 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. dr. Rusu, bolnišnici Golnik in patronažni sestri Klari. Posebna zahvala je namenjena sodelavkam in sodelavcem Doma upokojencev Vrhnika, ki so nam bili v veliko pomoč. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu kaplanu za opravljen obred ter pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Tine, hčerke Nada, Katarina in Mateja, vnuki Nina, Aleš in Lado ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame MARIJE GOLC rojene Boh (1930-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vso pomoč. Hvala osebju Doma upokojencev na Vrhniki za nego in skrb. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrzdenec, Podplešivica, Šmarje Zelo je prazen dom, naše oko zaman te išče, odšel je s tabo tvoj nasmeh, ki spremljal nas bo na vseh poteh. ZAHVALA Tiho, brez slovesa je odšla od nas predraga hčerka, sestra TATJANA MOLK 5. 11. 1953 - 24. 1. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zaposlenim na protokolu Slovenije, posebno gospe Kseniji Benedetti za ganljive besede ob slovesu, domu DUV Vrhnika, sošolcem in sošolkam 8. a in b, s katerimi je pred 45 leti »gulila« šolske klopi, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra in Infekcijske klinike ter Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Zahvala tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu, patru Vilijemu Lovšetu in drugim duhovnikom za lep cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama Helena, sestra Lenčka in drugo sorodstvo 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V miru si zaspal, nas v tišini zapustil, spomin nate bo ostal, hvala ti za vse, kar si nam dal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka ANTONA KERŠMANCA Tonusovega ata (1928-2013) Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala PGD Bevke ter g. župniku Janezu Očkonu za lepo opravljen cerkveni obred. Prisrčna hvala tudi Pevskemu zboru Bevke za vse odpete pesmi v slovo in tudi Pogrebni službi Vrhovec za organizacjo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Bevke, januar 2013 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več tvojega smehljaja, nič več tvojega glasu, le bolečina in samota ostali sta tu. ZAHVALA ltd RAJKO VRHOVEC iAI Ljubgojna 14a 1967-2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prjateljem. Posebna zahvala velja sosedoma Nandi in Janezu. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani v teh žalostnih trenutkih, hvala za vsak ljubeč stisk roke, za topel in sočuten objem ter vzpodbudne besede. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala velja gasilcem za lepo opravljeno slovesnost in sočuten govor ob pogrebu. Zahvaljujemo se gospodu župniku za Jepo opravljen poslednji obred. Zahvala velja tudi kolektivu OŠ in vrtca Horjul za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Mira, hčerke Marjana, Mihaela, Špela in drugi Ljubgojna, januar 2013 ZAHVALA MARIJA KOŠIR (1929-2013) Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pogrebni službi, pogrebcem in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni Podolnica, januar 2013 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek JANEZ SLABE 23.1.1941 - 2. 2. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec, vsem gasilskim društvom in GZ Horjul, Društvu upokojencev Vrzdenec in zimski službi Janez Marolt, s. p., ter Občini Horjul. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Pavla, sinova Jani in Sandi ter hčerki Valerija in Sonja z družinami, vnuki in pravnuk ter brat Franci in sestri Pavla in Francka. C- V SLOVO Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica ANTONJA ZALOVIČ 1935-2013 Vsi njeni Verd, januar 2013 Veš, daje vse tako, kot je bilo; v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah ... Le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) ZAHVALA V 72. letu starosti nas je 4. januarja po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat MIRO CESAR 27. 5.1941 - 4.1. 2013 z Dobrove Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem in sosedom, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo župniku g. Lojzetu Golobu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Dobrova, januar 2013 Hvala, Jezus, da po tebi hrepenim, tebe v nebesih si želim! ZAHVALA Ob smrti naše drage PETRE BRICELJ - ROTA 21.12.1979-24.1.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darove v obliki cvetja, sveč, svetih maš in za obnovo cerkve. Prav posebna zahvala velja prjateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Alojziju Golobu in vsem duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Ardebiliju, dr. Smrdelu ter vsemu medicinskemu osebju na onkologji, ki je skrbelo za Petrino zdravje. Petra, zahvaljujem se ti za vso podporo, močno vero, ljubezen, optimizem in kratek, a nepozaben zakon, poln srečnih trenutkov. S svojo držo si nam kazala zgled prave poti življenja. Tvoja želja, da svoj tumor daruješ za spreobrnjenje sveta, se ti je izpolnila v Kristusovih letih. Vem, da boš naša priprošnjica v nebesih, za kar se ti srčno zahvaljujemo. Ponosni smo nate in hvala, ker smo te imeli! , T . . .. Vsi tvoji -A Ko se prebujalo je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok, zdaj dom tvoj sameva, ves tih in v žalosti. ZAHVALA Po kratki, tihi in zahrbtni bolezni si odšel ANTON PEZDIR (1945-2013) iz Dragomerja Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremljali na njegovi poti premagovanja bolezni, mu stali ob strani in ga spodbujali. Hvala vsem sorodnikom, sokrajanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče; vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala gre tudi pogrebni službi Pieta in g. Tršarju ter gospodu župniku Gregoriču za poslednje slovo. Hčerka Marjetka in preostali sorodniki Dragomer, 2013 Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... ZAHVALA Ob smrti mame, babice, prababice in tašče DANIJELE VOLEK (1925-2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Majdi Žagar, medicinski sestri Damjani Košir in patronažni sestri Mariji Žakelj, ki so skrbele za njeno zdravstveno oskrbo. Hvala Društvu upokojencev Borovnica in borovniški Karitas. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju, Pogrebni službi PIETA, pevcem, trobentaču in pogrebcem, ki so poskrbeli za lep poslovilni obred. Sinova Ludvik in Branko z družinama Borovnica, januar 2013 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati in dedi FRANC ROZMAN (1928-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Ani Švigelj in celotnemu osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in skrb ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljeni pogrebni obred in pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: vsi njegovi Vrhnika, februar 2013 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja; utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega FELIKSA JELNIKARJA z Loga se iskreno zahvaljujemo vsem soroanikom,^prjateljem, zaposlenim in znancem za sočustvovanje in izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje, govorniku za prebrane besede slovesa, mag. Ivanu Sivcu za napisano besedilo slovesa, Zvonetu Šerugi za umetniško podarjen govor »Uživaj v raju!«, pevcem za zapete žalostinke, trobentačem, Gašperju in Doretu za odigrane melodje, dr. Danici Rotar Pavlič za skrb, trud in pomoč pri vsem, gospodu župniku Jožetu Gregoriču za opravljen obred slovesa, gasilcem Gasilskega društva Log, praporščakom, Pogrebnemu zavodu Vrhovec, Gostilni Pr'Kopač ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njegovi iti Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas; so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj m čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Tiho je odšla naša mama, stara mama in babi AMALIJA VINCETIČ iz Verda Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Verd, februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka MAŠ ČASOPIS 55 OGLAŠUJTE NA ^MojaObčinasi / Vrhnika Zagotovite si celoletno promocijo vašega podjetja po ugodni ceni. Mogoča je tudi kombinacija oglaševanja na spletu in v Našem časopisu. Pokličite na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar.si OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASOPISU 1 cm2 oglasa samo 1,04 evra z DDV NAŠ ČASOPIS Križanka Našega časopisa Prejeli smo veliko izpolnjenih križank pretekle številke (»Mateja Bizjak s.p.«), med katere bomo podelili šest nagrad. Klasična masaža (60 min) - Vera Kobe, Laze pri Borovnici Pedikura - Tomo Mišič, Planina 78, Planina Depilacija nog - Katrca Novak, Dragomer, Na Grivi 18 Nagrajenci bodo po pošti prejeli nagradni bon, ki ga bodo lahko unovčili salonu Mateja Bizjak s.p. Vsem nagrajencem čestitamo. Majice Našega časopis bodo po pošti prejeli: Kristina Stanič, Vovčne, Horjul; Breda Havretič, Dobrova; Timea Topolovec, Mokrice 10, Vrhnika. Sponzor tokratne križanke je B. J. FIT, fitness in welness z Vrhnike. Izžrebali bomo tri srečneže, med katere bomo podelili nagrade: vstop v svet savn za 2 osebi, vrednostni bon B. J. FIT za 25 € in vstop v svet savn za 1 osebo. Trie dodatni izžrebani posamezniki pa bodo prejeli majice Našega časopisa. Rešitve pretekle križanke: pediker, epizoda, din, siv, Ikar, kN, kurenti, Ir, ki, C, R, menza, naraven, maser, manikura, negovana, otok, V, Eton, zasuni, mA, garažirani, Asad, obara, až, anoda, VO, Bavarska, R, Alabama, elitnik, Nil, RO, Na, Ti, dr, JZ, realka, O, E, eerom, MS, vtis, NM, slasten, mali, O, klin, oratorij, galona, pedikura. Geslo tokratne križanke nam pošljite na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, in sicer do vključno 12. marca FITNESS SAVNE MASAŽE BJ FIT, Pod Hruševco 48c, Vrhnika (stavba Blogomix) M: 031 373 500 www B J FIT si SVET SAVN FINSKA TURŠKA INFRA IN BIOZELIŠČNA KRIŽAN -KA NAŠ ČASOPIS 2-13 VADI -TEU VRHOVNI GRŠKI MITOLOŠKI SODNIK LAJOS ZIHALY VOGAL -N I K KRAVJA »MLEKARNA« ANTIČNO RAČUNALO BESEDA PRITR -DILNICA SLOVEN -SKA SLIKARKA KOBILCA RAZGI-BAVATI TELO RAZTE-GOVATI TELO INICIALKI PISATEL. KOCBEKa ZIDARS -KE ŽLICE SI.PEVKA PRODNIK VRSTE VIŠENJ ZNAK ZA DUŠIK, SEVER NIZEK M. GLAS KLETEV, HR.GORA SOG LAS.. vMECENu LETOVIS. V FRAN■ £U1_ ČRNI TROPSKI HRAST ZNAK ZA LANTAN ELEMENT NABOŽNI IDOLI, VZORI ORAČ, ORATAR ZNAK ZA EL. TOK ELO JUSTIN ČRTA, KI PRESEKA LIK AVTOR SUSMAN JAKOB IZDAJA ZIC VRNITEV UGLEDA, USPOSOBITEV PO BOLEZNI, POŠKOD. VADBA, trim_ VNOVČE-NJE, IZPELJAVA INICIALKI PESNICE MUSER 1912-89 GRŠKO MITOL. PODZEMLJA DELI MOLEKULE DVO-ČLENIK GRŠKI MITOL. LETALEC PREBIV. CEJLONA IZMET VULKANA SKUPEK TEM NA NEKEM PODROČJU_ SOSED SIRIJE OKRAS MINARE-JA_ TA ČASOPIS JE... DIVJI LOVEC, »RAVB-ŠIC« ZNAK ZA RADIJ VELETOK EVROPE FILIP, SL. SKI-KRO-eiRT_ MEDNAR. OZNAKA ZA VZHOD INDIJANC V PERUju LEV SLEČI , KOŽO GERMANSKI ŠKRAT, NAFTNA DRUŽBA KVADRATNO ŽAGAN LES, TRAMIČ INICIALKI BIOLOGA PASTEUR 1000 KG STO KVADRATNIH METROV VELETOK V AFRIKI SREDINA TIMOKa ANESTETIK SORLI IVO PRIDNE ČEBELE LESENA PIŠČAL IZ DVEH KOVIN JE REZULTAT, VSOTA KR NČ BRKATA SL. RIBA POSKOK, GALOP NOVA DRŽAVA NA JUGU SRBIJE EDUARD BARICKI RIMSKA 5 ZNAK ZA KISIK KANALI ZA INSTALACIJE ŽVEPLO 10 RAZE , PRASKE BOŽJA, SVETNIŠKA PRVI SOG LA-SNIK ABECEDE VPRAŠAL ZAMERO ŠOFER LADJE MESTO OB JEZERU ARAL V RUSIJI ORGAN ZA VID ZVARI, STIKI M. IME, TEKAČ ZATOPEK 14 TALIJ 12 18 13 PRIRO — DOVAR-STVENO JAN NERUDA POKROV OČESA 15 EVA LONGIKA PROŠNJA PRED OLTARJEM 16 17 IZMETAČ NABOJEV INICIALKI POMOR-ŠČAKA VESPU-CClia_ GALERI -JA v LONDONU 19 BOR NAŠ ČASOPIS FILOZOFI STARO -GRŠKE ŠOLE IZ ELEJE KDOR KAJ OBROBI 8 GESLO = 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Ste se danes že nasmejali? Verski fanatizem? Župnik in mežnar stojita ob vaški cesti in zabijata v tla tablo z napisom: »Konec je blizu! Obrnite se, dokler še ni prepozno!« Mimo pri-drvi avto, voznik skozi okno zavpije: »Pustita ljudi pri miru, vidva, verska fanatika!« Čez nekaj trenutkov se zasliši cviljenje zavor in nato glasen pljusk. Mežnar se obrne k župniku: »Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi preprosto napisala: "most je podrt"?« Mobitel Babica pravi dedku po strastni noči: »Stari, ti si kot mobitel!« On ponosno: »A zraven še vibriram?« Ona: »Ne! Le signal izgubiš takoj, ko prideš v tunel.« Uradniški mikado Kako se uradniki igrajo svojo igro - uradniški mikado? Kdor se prvi premakne, izgubi! Romantika Prelestno mladenko, ki ji že mesece dvori, Gorenjec končno pregovori, da se usede v njegov avto in se zapeljeta na izlet. Po krajši vožnji ustavi vozilo v senci mogočne hrastove krošnje, jo prime za roke in jo pogleda globoko v oči. Dekle zadrhti. Srce ji začne hitreje utripati in mladenič ji zašepeta v uho: »Ni mi lahko, toda nekaj te moram vprašati.« Ona vsa razne-žena in v pričakovanju: »Naj ti ne bo nerodno, kar vprašaj me.« On: »Ali boš kaj primaknila za bencin?« NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. februar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Paket 2013 za 2013 € 2013 enot, ki jih lahko porabite po svoje: Minuta v vfuhLc. utftiuiflji MB IJctT SMS MM5 tttüiücuH Paket 2013 lahko sklenete kot fizična oseba, samostojni podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, od 12.11.2012-28.02.2013. Sony Xperia Go ■ ■ * s • ■ n r: Povečana odpornost na praske po zaslonu, vlago in prah! Akcija na obroke 24 x 6 € *Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net riuleK.i RAČUNALNIŠTVO B SERVIS .SI Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molek.si T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14 PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV! SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV Redna cena: 519,90 € Prenosnik Asus X202E Ekran na dotik! Intel Pentium 987 1,5Ghz, Windows 8, RAM 2GB DDR3, trdi, disk 320GB, ekran 11,6'' 1366x768 - OBČUTLJIV NA DOTIK, Intel HD grafika, spletna kamera, WLAN, čitalec kartic, 2x USB 2.0, 1x USB 3.0, zvočniki, mikrofon, HDMI, garancija: 2 leti Redna cena: 249,90 € Tablični računalnik Prestigio 9.7'' PMP5597D DUO 9,7'' 24,6cm, Dual core 1,6Ghz, Quad Core GPU, 16GB spomina, multi touch ekran, WLAN, spletna kamera + fotoaparat, FULL HD predvajanje, HDMI izhod, usnjena torbica gratis, Android 4.1 Jelly Bean v SLO, garancija: 2 leti 633p Redna cena: 659,00 € Prenosnik Dell Inspiron N3721 Intel Core i3 1,8Ghz, Windows 8, RAM 4GB, trdi disk 500GB, ekran 17,3'' HD LED 1600x900, Intel HD 4000 grafika, spletna kamera, WLAN, čitalec kartic, 2x USB 2.0, 2x USB 3.0, zvočniki, mikrofon, HDMI, garancija: 3 leta Redna cena: 489,00 € Zeti te nakupov j b ria obroke ■ bred ob reit i/ Računalnik MEGA Eko i5-3330/4GB/1TB/HD2500/USB-3.0 Procesor Intel Core i5-3330 (Ivy Bridge], RAM 4GB, trdi disk: 1TB, grafika HD 2500, DVDRW ± enota, osnovna plošča: MSI B75MA-E33, čitalec kartic 64 v enem +USB 3.0, črno ohišje, garancija: 2 leti NOVA POŠILJKA RABLJENIH RAČUNALNIKOV Z GARANCIJO! r www.molek.si RDEČI N45KJ t J ila u adi ■■ RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI! nt «d llfl ft^m I 10% POPUST _NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. • ' Smt L j kri ustvarjamo bližino, tusmobil