Leto X VI.
V Celju, due 3. februarja im i.
ILM
Stev. 14.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — I>opise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden.4isak pondeljek, «redo in petek ter velja /.a Avst,-Jo i» Nemčijo 1-2 kron. pol leta kron. 3 mesece 3 krow.., Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor /.naša poftniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron' 50' vin. Va^nina se pošilja upravništvu. plačuje le- vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inserirà nje znaten popust.
Čehi v predzadnjih in zadnjih dneh.
m.
Ako hočemo pravično soditi kulturna in politična stremljenja kateregakoli naroda, zlasti pa. ako se hočemo prepričati o njegovi dejanski notranji moči, se ne smemo ozirati le na pri-vilegirance, na prvi in srednji stan. ampak pred vsem na tlačene sloje, na najnižji in zaeno najjačji stan, na široke mase narodove. Tu pridejo v poštev pred vsem delavski sloji, ne le tovarniški delavci, ampak tudi poljedelski. Tisti narod je politično in socijalno zrel. ki ima organiziran in zaveden, izobražen delavski stan. Po tem moremo soditi moč narodovih stremljenj, v kolikor se taista strinjajo s težnjami najširših njegovih slojev, kajti v modernem času more zmagati le tista ideja, ki ima za sabo im moč: v narodovih masah, prodreti more le tista ideja, ki jo podpirajo najširši sloji
Opomnili smo že enkrat mimogrede, da ste se srečali v češkem narodu dve demokratski ideji, sokolska od zgoraj, socijalna od spodaj, ki se medsebojno podpirata in izpopolnjujeta. Povedali . smo tudi. da je baš češki narod tisti, ki je razumel najprej in najbolje idejo splošne in enake volilne pravice, reči moramo, da je med vsemi avstrijskimi narodi baš narod češki najglobokeje začutil bolesti, potrebe in nadloge, ki tarejo najbolj zatirane in najnižje vrste narodove: zato, ker je bil na eni strani sam teptan, na drugi pa je bil toliko probujen. da je usoda delavčeva usoda narodova. In v tej probn.jen.osti temelji tudi tista pravičnost, ki jo čutijo danes višji češki sloji napram nižjim. Le tako
si moremo razlagati hitrost, s kateri^' širi med čjškim narodom razumevanje delavskih teženj, s katero se širijo simpatije napram socijalni denioknj-iji češkoslovanski.
Ceškoslovanska socij .Ina demokracija ni nikakor posebno mlada, vendar je imela že takoj od svojega postanka sem trde boje s svojimi nemškimilto-variši. ki so razumeli svoje internaci jmriln i '"mfrilnmifniiri i stališče za nemško. Ta |por je odločil strankarski shod na.-Isinaju v dneh od Sv do ji l.* grudna m... 1. in sicer proti češki soei-jalni demokraciji. Praški program* so zavrgli z 1 »>7.202 proti 2264 glasovom, S tem spor še ui bil končan, pravi boj-se s tem glasovanjem šele začenja. Ceškoslovanska soci jalna demokracija stopi sedaj v od%it boj proti dunajskemu vodstvu, ..Pravo Lidn". glasilo češi?(»slovanske socijalne demokracije, je pripojilo k odloku shodovemu tale komentar: „Češki sodrngi so se sami preptičal.L,	sc iijBVì jo »atiejati v
bodočnosti, kaj jili čaka. Sedaj je na njili ležeče, da pokažejo. kaj znajo oni. Ne dvomimo, da to pokažejo, saj so prošli tako trdo šolo življenja. Ali k temu je treba predvsem trdega in nepretrganega dela v organizacijah, ki se ga morajo poprijeti sedaj vsi z zvišano energijo in neupogljivim ognjeni.
Ta jzid ,ni izuenadil. Saj so se češki delegatje udeležili shoda tudi le s priponinjo, da shodovega odloka ne smatrajo zavezujočim.
Pri debati pred glasovanjem sta se oba tabora precej glasno spogledala. Pregled zgodovine celega konflikta (spora) je podal z nemške strani delegat Huttber. Spor se je začel pred 10. leti. ko je kongres zavrgel češko
j zahtevo narodnostne razdelitve sekre-j tarijata (tajništva). Na to so odgovorili j Cehi z lastnim shodom in z ustanovitvijo češkoslovanske strankarske komisije. Ivo so se ustanavljale pozneje /.veze in unije, so se pripojila tudi J češka deželna društva k državni orga-I uizaciji in češkoslovanska komisija je j to podpirala. Sploh ste živeli do lan-! skega leta obe komisiji v dobrem spo-p razumljenju. Tu je pa padel na brnskem j shodu prvi poziv k boju proti centralizmu. in malo nato je sledil shod amsterdamski. Praška komisija se je pritoževala še pred berlinskim shodom, da v mednarodnem poročilu o nji ni sledu, da dunajska komisija posiljnje češke sodruge k nasilni germanizaciji. Dokaze k temu so pa ostali češki sOdrugi dolžni baje še do danes. Dalje se očita dunajskemu vodstvu, da izdaja svoja po>.'.QČi.la suuio-ueniski. iu da nikjer ue, • omenja čeških organizacij. Vendar za-1 j i ji i ivi tujino samo razsežnost in starne rfrganizacTje. nikakor pa ne narodnost posameznikov. Spmiettira. ki jo je po-' siala praška komisija amsterdamskemu shodu, se je glasila skrajno neprijazno, zato je tndi niso sprejeli v zapisnik. Y Amsterdamu so Cehe odklonili ne kot narod, ampak kot organizacijo, kajti kongres je odločil, da v eni državi ne moreta biti dve centrali. Praški program sloni na principu narodnostne organizacije. Zahteva narodne podružnice. narodnostne zveze, narodnostne državne organizacije, avtonomne strankarske komisije, katerih vpliv bi se razsezal na vse sodruge iste narodnosti v celi Avstriji. Kaj bi pa ostalo generalni (glavni) komisiji, kako slaba bi bila njena moč? NedoStatki bi se pokazali v tovarnah, kjer delajo zastop-
niki več narodnosti. Tam bi bila vsaka narodnost podrejena drugi organizaciji. S tem Iti se sile cepile. Državna organizacija mora spoznati za zavezujoče edino le državne shode: praškega programa se ne more sprejeti niti vrstice.
Češko stališče sta pojasnila delegata Steiner in Némec. Del. Steiner je branil češkoslovansko strankino združenje. češ. da je izvršilo za socijali-stično gibanje velikansko delo. Združenje ni odveč, in zato češki sodrngi na njeni obstajaj«. Združenje je podpiralo izpremenitev svojih društev v državne. Ali nemški sodrngi so se obnašali nelojalno. Davali so za češke skupine nemške zakone in ta so dobivala od uradov nemške dopise. Pošiljali so jim funkcijonarje. proti katerim se je izreklo delavstvo. Pri stavki v i Franc-Ferdinandovih rudokopih je proglasila /.veza po treli teil ni h s t v-k a n j a. d ;t s t a v k e n e -p r i z n a v a Ju. tako j&n i žila .muluMio or«ra-nizacijo. <->ske liste šo izdajali v taki češčjni.'r"da jih ni ra/.nniei nikdo. Zaradi kritike zveznih organov so izključevali i/, stranke zaslužne sodruge. In kot krona vsega v Amsterdamu češki organizaciji ni bilo dovoljeno pravo samostojnega zastopstva. ..Dolgih sedem let smo težko bojevali proti' državnoprav-nim geslom in stavili smo proti njim narodno samoupravo (avtonomijo) v smislu našega brnskega programa. Ali sedaj se je nam reklo v Amsterdamu: Pravico na samostojno zastopništvo imajo le oni narodi, ki tvorijo državo." Češki sodrngi ne morejo odstopiti od svojega programa, češkim organizacijam .se ima dati to. česar potrebujejo k svojemu razvoju v jezikovnem in demokratičnem oziru. — Delegat Nèmec je
LI STEK.
Blagor v vrtu cvetočih breskev.
Čudna povest.
leski napisal .Tnlius Zev er. i Dalje.)
..Nisi prvi", je odgovorila kratko. ..ki mi govori tako. Navajena sem slišati podobne besede, kjerkoli se pri-kažem." Mladenič je povesil glavo, in videl sem. kako si je skrivaj mislila v srett: „Višje oode cenil mojo ljubezen, če verjame, da me tudi drugi cenijo visoko. Izmislim si nekaj, kar me navedi zanimivo."
Njen pogled je padel na mojo za-' pnščeno hišo.
„Ali vidiš tu ta zaprta vrata in ta okna. iz katerih gleda praznota?" je rekla. ..Mož, ki je bival tukaj, me je ljubil blazno. Odklanjala sem njegovo ljubezen. Izginil je. Mogoče se je zaradi mene usmrtil."
Spustil sem se v smeh. Mladenič pa se je ljubosumno ozrl na njo. „Toda
pravi se, da je bil lep." je vzkliknil. ..ali si ga res odklonila? Ali ni bilo med vama bližnjih zvez?"
i ..šla sem predaleč." si je mislila devojka zdaj. „Moram se mu dobrikati. s tem dosežem vse."
„Lep?" se je smejala glasno. „To strašilo' Prav je imel. da se je usmrtil. Ni bil kakor ti. sicer bi bila morebiti manj kruta. Zaradi nJega, prosim te. ne bodi ljubosumen! Nobena ženska bi ga ne bila ljubila. Bil si je svest. da ga zavrže vsaka, da ostane zapuščen celo življenje, da umrje brez potomstva. Zato se je usmrtil!"
„Lažnjivka!" sem kriknil razjarjen z vso silo svojega glasu. „Najkrasnejša žena sveta me je vzela za moža. in glej. to je moj sin!"
Dvignil sem te višje, da bi te s ponosom lahko pokazal celemu svetu, toda ta trenotek sem že tndi ležal tu na svojem .nizkem stolen pred posli-kono tapeto. Horizont, se je sploščil, ptice niso prepevale, cvetlice niso vonjale več, in tvoja mati se je zopet naslikana igrala z naslikanim pavom. Bil bi mislil, da je bilo vse to le sen.
a na rokah sem držal tebe. resničnega, živega in nikakor naslikanega. Ti si se smehljal, kakor da se ni nič zgodilo, iu z rožnatimi prstki si brenkal na lutnjo, ki ti jo je kratko pred najinim padcem obesila tvoja mati na zlatem traku okoli vratu, da bi si krajšal čas. Razun spomina je bilo to vse. kar sem si prinesel iz bajevne dežele, samo da imam k spominu prišteti še nekoliko onih odrtin. ki sem jih skupil s tem. da sem priletel ob stol. Vsled kosanja sem začel glasno plakati, kar je privabilo najprej nekaj zijal in potem celo ulico. To je bilo vpraševanja in strmenja. kje sem se potikal tako dolgo, odkod prihaja to dete. kdo mi je dal lutnjo in podobno. Hitro sem dobil ravnotežje, zasramoval sem se svoje slabosti pred samim seboj, in tako sem postal filozof, da sem se potrpežljivo podvrgel temu. česar nisem mogel iz-premeniti. Nikdar nisem živi dnši povedal. kaj sem doživel, danes sem prvič spregovoril o tem. Mislim, da iz tega lahko črpaš mnogo poučnega, morebiti vsaj spoznanja, da je molčanje mnogokrat prva krepost v življenju.
Morebiti zlasti tedaj, če se gre za ženske."
Zahvalil sem se očetu za njegovo pripovedovanje in za pouk. toda kako malo mi je šel v resnici ta pouk k srcu. je razvidno že iz tega. da sem ga. zardevajoč do ušes. skoro isti hip izpraševal. če ni nikdar slišal o man-darinovi ženi. krasni Mingeji. o razmerju. v katerem živi s svojim možem, in kakšen vtis je naredila nanj tedaj) ko se je vstavila v nosilni« pred najinimi vrati in je gledala v prodajalno, dočim je njeta mož izbiral pahljačo za njo. Srce mi je utripalo, bil sem si svest, da je oče takoj uganil mojo nesrečno in grešno strast, in s strahom sem pričakoval njegovih karajočih besed. Toda čisto mirno je odgovoril: „Vidim, da v hiši v kateri živiš nisi povpraševal po stvareh, ki te nič ne brigajo, in hvalim te za to. Panju je davno vdovec, in zvest svoji prvi ženi. se več noče oženiti. Pred najinimi vrati sploh ni obstala nikaka nosil niča. Pahljačo je kupil Panju za svojo malo hčerko in jo po potu izgubil) Poslal je prihodnji dan po drngo. ki sem mit
kazal nato. da morajo strokovno in politično gibanje tvoriti enoto. Ni mogoče, da bi se organizacija delila na strokovno. ki bi jo vodili nemški sodrugi in politično pod češkim vodstvom. Ne zadostuje, da se izdaja statistike za češke organizacije tudi češki, i tujina mora zvedeti o - češkem gibanju. Ali mesto tega imajo biti Čehi izključeni iz strokovne internacijonale: pa bi se jim reklo, da niso niti socialisti, ker nimajo strokovnega gibanja in izključili bi jih iz politične internacijonale. Ako se češkim sodrugom boj vsili, se ga oni ne bodo ogibali. Za dovoljenje, da bi se smeli strokovno organizirati, se še ne odreko svoji individualnosti.
Debata ni nikakor prispela k zbli-žanju obeh stališč, praško stališče je bilo obsojeno z ogromno večino, s tem pa tudi začet odkrit boj. Češki socialdemokratski listi nastopajo odločneje in odločneje proti nemškemu ustrahovanju. Tako pišejo dunajski „Délnické Listy" 13. pros. t. 1.: ,.I poslednja polemika z .Arbeiter-Zeitung nas je utrdila v mnenju, ki smo ga dobili že preje, da je poslednji argument organa avstrijske socijalne demokracije grobost in surovost. Tu praško „Prävo Lidu" je napisala 14. pros. t. 1. „Listi nemških sodrugov sö se vrgli na nas. da bi nam dokazali, da moramo brezpogojno poslušati in. da je to popolnoma upravičeno, ako nam odrekajo kakoršnokoli enakopravnost v strokovni internacijonali. Mednarodnost jim je na Avstrijskem isto kot nemštvo."'
Zanimiva je tudi dvodnevna kon-ferenca !češke soccijalne demokracije o božičnih praznikih, katere namen je bi i. podati račun o tem. kar se je storilo. določiti, kaj se ima storiti v najbližji bodočnosti in konečno pokazati vsem neprijateljem socijalne pravičnosti, da ujena ideja neprestano raste in dji preganjanja dosegajo batš nasprotno, kakor hočejo. Organizacija je vzrasla od 1. 1901 iz 4299 redno plačujočih članov v 1. 1905 na 13.687. pri čemur še ni vštet gruden 1905. Glavna delavnost deželnega izvrševalnega odbora se je osredotočila okoli akcije za volilno reformo in akcije za zavarovanje proti starosti in telesni poškodbi. — Potem se je razpravljalo o najnujnejših nalogah strankinih. Sprejel se je predlog. da se deželni fond za kaznjence (politične zločince) centralizira v rokah izvrševalnega odbora. V resoluciji, ki se je sprejela z ozirom na volilno reformo, se odločno zameta vladna predloga dež. volilnega reda, po. kateri se pridava dosedanjim kurijam četrta, splošna kurija in zahteva se politična
enakopravnost i v občinah kar najodločneje. Dalje se je sklenilo podpirati kar najizdatneje i organizacijo hudo zanemarjenega poljedelskega delavstva.
Tudi v narodnostnem oziru je padlo več pravičnih očitanj na adreso nemške socijalne demokracije, pa tudi na oni del češke javnosti, ki še vedno očita češkoslovanski demokraciji brez-narodnost. Med drugim je rekel sodrug Jaroš: Tu izražam prepričanje, ako bi nemški sodrugi na Češkem in nemški sodrugi na celem Avstrijskem delali tako, kakor mi. da bi bib vprašanje splošne in enake volilne pravice potisnjeno še nekoliko bližje rešitvi. Tudi sedanjim preganjanjem bi se mogle postaviti gotove meje, ako bi vršili nemški sodrugi svojo dolžnost . . . Imeli smo tudi strankarski shod na Dunaju. Vsi sodrugi. ki so danes tukaj, imajo veliko zaslug, da so pri nas strokovne organizacije dosegle te višine, v kateri so sedaj. In vi vsi gotovo čutite krivico, ki se nam je zgodila od dunajskih sodrugov. Dobro si zapomnimo, da se je nam reklo, da Čehi v Amsterdamu nimamo ničesar iskati. Dobro si zapomnimo, da nam davajo nemški sodrugi, ki imajo sedaj za seboj večino, na tak način čutiti svojo moč. Mi si moramo obljubiti, da bodemo delovali v svojih organizacijah tako dolgo in tako silno, da pride doba. ko bodemo lahko rekli: „Roke proč in maske doli!"
Distriktni odbor c. kr. konjerejske družbe za šoštanjski okraj.
Dne 21, prosinca se je vršilo v Velenju zborovanje distriktnega odbora c. kr. konjerejske družbe za šoštanjski okraj. Udeležba iz Šoštanja in okolic« je bila častna, medtem, ko smo pop^i noma pogrešali konjerejee in kmete vi velenjske okolice, kar je zelo obžalovati. ker toliko gospodarsko važnih zadev se je redko kedaj obravnavalo na kakem zborovanju kakor na tem. Krivdo je pripisati dejstvu, da se je zborovanje prepozno razglasilo, da se niso vabila pravočasno, oziroma v obče ne. razposlala in da se ni od merodajnih krogov razvila nobena agitacija za udeležbo. V tem naj bodo Šoštanjčani Velenjčanom v zgled!
Po pozdravu načelnika distriktnega odbora je predaval g. živinozdravnik Korošec, potovalni učitelj za konjerejo, zelo zanimivo o izberi plemenskih ži-valij ter o raznih za konjerejca važnih vprašanjih. Opozoril je zlasti na dejstvo, da se pri nas lepe plemenske
jo izbral po lastnem okusu". „Nikaka nosilnica!" sem vzkliknil začuden. „Ali nisi videl, kako je Panju vsak hip odšel iz prodajalne ter se posvetoval z Mingejo?"
„Kaj imaš vedno s tvojo Mingejo ?" se je ozloveljal oče. „Nikdar nisem slišal tega imena. Panju je odšel ne-kolikokrat iz prodajalne na ulico, toda le zato, da bi na solncu boljše videl slikanje."
„Torej ne govoriva o tem naprej," sem rekel navidezno miren. „Očividno sem se motil." Pri tem se mi je vrtelo po glavi. Kako je bilo vse to mogoče? Končno sem se zasmejal. „Ali ni moj oče čudak?" sem si šepetal. „Ali ni postal vsled svoje raztresenosti predmet govorjenju v celi naši ulici? Ali ni to, kar je pravkar pripovedoval ö moji materi, najboljši dokaz, da je živel več v fantaziji nego v hladnem opazovanju resničnosti?" Te njegove bajke nisem verjel. Ali je bila to halucinacija, ali pa me je imel oče za norca. Ta zadnja misel me je mučila. Ne, oče ni niti zbijal šal, niti ni bil blazen. Bridko sem si očital take slutnje in
bil sem žalosten. Oče me je predramil iz mislij. »Pojdi, ljubi sin," je rekel, „in zabavaj se". „In kaj, če to, kar je vsemu ostalemu svetu v zabavo, mene ne zabava?" sem odvrnil samozavestno. „Ne govori mi podobnih stvarij!" se je razgrel oče. „Ne delaj izjeme. Take ljudi sumim. Ravnaj se po tem, kar pravi Mencius: Živi v soglasju z dobo, v kateri si se rodil."
Še sem pomišljal.
„V slabo voljo me spravljaš," je rekel oče. „Dolgo že nisem govoril toliko kakor danes, in to zaradi tebe. Stori, kar hočeš. Na tvojem vedenju vidim, da misliš, da si moraš izbrati „posebno" pot življenja. Delaj, kakor znaš. Toda sprejmi od mene ta po-, slednji nauk: ,Veruj, da taki ljudje niso srečni.'"
Zdelo se mi je, da ta malenkost ni vredna toliko besed in da je oče v gotovi meri izrabil priliko v to, da je fllozoflral. Zopet sem si očital to ostro sodbo in tedaj sem ubogal. Šel sem in ostavil očeta sedečega pred poslikano tapeto v temni prodajalni.
(Dalje prihodnjič.)
ivali prodajo in le slabe živali doma obdržijo, kar je popolnoma napačno, ker od slabih živali j ne dobimo nikdar epih žrebet in nimajo nikdar iste sene, kakor lepa žrebeta. Povdarjal je, da bi se moralo na to gledati, da, ako je konjerejee že vsled gmotnih ozirov primoran lepo kobilo prodati, isto vsaj kak konjerejee v okraju kupi. To nalogo bi naj prevzela konje-rejska 7ts?mga. katera bi se naj osnovala na ; podlagi, na kateri je ustanovljen . dobro delujoča konjerejska zadrug;; V Ljubim na Gornjem Štajerskem. 'Namen iste bi bil razven ; posredovanja med knpci in prodajalci 1 konj, vzlasti nakup lastnega pašnika za žrebeta ter pospeševanje konjereje potom pouka itd. Taka zadruga dobi, če nakupi tak pašnik, tri leta zapored po 200 kron podpore od poljedelskega ministrstva in po preteku treh let lahko prosi za isto. oziroma višjo podporo. Nekaj podpore bi se dalo doseči od dežele in okraja, oziroma tudi občin, nekaj dohodkov pa donaša tudi pašnik, ker vsak član, kateri bode imel žrebeta na skupnem pašniku, bode za to nekaj plačeval. Marsikateri živinorejec nima konjev iz tega vzroka, ker pravi, da lahko govejo živino v slučaju nesreče, ako si n. pr. nogo zlomi, odda mesarju in dobi skoraj celo kupno ceno. pri konju pa ima v takem slučaju zelo veliko izgubo. V obrambo proti nesreči pri živini so zavarovalnice za živino, katere se naj snujejo za manjša okrožja, kjer udje medsebojno drug drugega nadzorujejo. Gospod predavatelj nam je tudi razložil važnejše določbe pravil takih zavarovalnic, ker pa je pri nas še gospodarsko delo v povojih in še ni mogoče radi premajhnega števila na gospodarskem polju delujočih mož pisi iti v doglednem času na ustanovitev takih zavarovalnic, se lahko vsak konjerejee na ta način obvaruje vsake škode pri nezgodi, da se vsi konjerejci cele šaleške doline pismeno zavežejo, da v slučaju, da kak konjerejee brez lastne krivde izgubi konja, skupno trpijo celo škodo in bi na ta način plačal vsak v slehernem takem slučaju približno 2—3 krone. G. Kranjc, veleposestnik v Št. Ilju, se obrne na odposlanca c. kr. konjerejske družbe s vprašanjem, zakaj ni mogoče dobiti živinozdravnika v Velenje, akoravno je okrajni zastop opetovano vložil tozadevno prošnjo in tudi obljubil letni prispevek 600 K za živinozdravnika. G. Korošec mu pojasni, da v bližnji bodočnosti ni misliti na uresničenje te zahteve, ker je v prvi vrsti krivda kmečkih starišev, da se tako malo dijakov posveti živinozdravniškim študijam (lansko leto so študirali 4 Slovenci živinozdravništvo). ker smatrajo ta stan manjvrednim, dočim ravno živinozdravnik, kateri se mora 4 leta na visoki šoli z gospodarsko strokovnimi študijami pečati, lahko največ pripomore k gospodarskemu napredku. Nadalje omeni, da razpisuje štajerski deželni odbor leto za letom 10 štipendij za one abiturijente, kateri se mislijo posvetiti živinozdravniški stroki, a oglasi se jih komaj pet, dočim drugih pet štipendij ostane nepodeljenih. Distriktni načelnik se zahvali g. potovalnemu učitelju za njegovo poučno predavanje in pojasnila, katera je podal, ter omenja, da se je letos uresničila želja, katero je izrazil šoštanjski okraj, da se izdaja list „Konjerejee" tudi v slovenskem jeziku in predlaga, da izreče občni zbor najiskrenejšo zahvalo navzočemu odborniku c. kr. konjerejske družbe za Štajersko, preblagor. g. K. pl. Adamovichu, kateri požrtvovalno zastopa koristi spodnještajerskih konje-rejcev. Z velikim navdušenjem in odobravanjem se sprejme soglasno ta
predlog. Na to se volijo kot delegati k glavni skupščini c. kr. konjerejske družbe gg. K. pi. Adamovich. Ivan Vošnjak in V. Ježovnik. V imena bralnega društva velenjskega kot uda c. kr. konjerejske družbe izraža društveni tajnik zadovoljstvo nad rako dobro uspelim zborovanjem, pri katerem so se marsikatera tako važna vprašanja sprožila, povdarja z ozirom na sliko gospodarskih razmer na Češkem, Moravskem in Nižje Avstrijskem, katero je (žalibog v nemškem jeziku, ker po lastni izjavi ni vešč slovenskega jezika), podal g. živinozdravnik Blaha v Slovenjem Gradcu, da je skrajni čas, da se začne pri nas v dosego istih gospodarskih razmer intenzivno delati, ter poda načrt, podrobnega gospodarskega dela. katerega je že začela vršiti kmetijska zadruga za šaleško dolino (članek „gospodarski pouk" v eni prihodnjih številk „Domovine" bode vseboval ta načrt).
Končno predlaga, da izreče občni zbor zahvalo c. kr. konjerejski družbi za Štajersko, katera nepristransko deluje v prospeh konjereje na Spodnjem Štajerskem, kar je spet jasno pokazala z izdanjem strokovnega lista za konjerejo v slovenskem jeziku. Ta predlog se soglasno sprejme in na to zaključi zborovanje.
Sokolski vestnik.
Občni zbor „Celjskega Sokola4*.
(Konec.) O ..Sokolskem domu" poroča br. Smertnik. kot blagajnik tega odseka. Od svoje ustanovitve t, j. od leta 1890 in do lanske jeseni je telovadil „Celjski Sokol" v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju. V zadnjem času pa je postal ta lokal v zdravstvenem oziru tako slab, da so nekateri telovadci oboleli in to je primoralo društvo, iskati si drugje telovadnico. Iskalo se je v mestu in okolici primernega prostora za telovadnico, toda brez uspeha. Naposled je naprosil odbor' slavno celjsko posojilnico, da dovoli uporabi» velike dvorane za telovadbo. Prošnja je bila ugodno rešena. <>d meseca oktobra m. 1. telovadimo v veliki dvorani „Narodnega doma". Toda to dvorano smemo rabiti samo za gotove vrste vaj, kakor bradlja, konj, proste vaje. vse druge stroke pa moramo zanemarjati. Vendar smo tudi za to naklonjenost hvaležni celjski posojilnici, saj nam je s tem dovoljenjem podala dragoceno nit. na kateri visi naše društveno življenje, da pa večno ne more ostati pri takem razmerju, je več ko umevno ; zato se je po tehtnem premišljevanju odločil odbor stopiti pred slovensko in slovansko javnost z načrtom postaviti „Sokolski dom v Celju." Odborniki sami so darovali takoj, čim je bil storjen imenovani sklep K 650'—, pa tudi drugi rodoljubi so z večjimi svotami položili temelj „Sokolskemu domu" v Celju. S sklepom društvenega leta je znašal fond za „Sokolski dom", naložen v celjski posojilnici na hran. knj št. 11.829 — K 171017 k temu lahko še prištejemo obljubljene, pa še ne plačane prispevke v znesku po K 390'— tako, da se bo premoženje v kratkem pomnožilo na K 210017. Poročevalec izrazi vsem darovalcem in nabiralcem hvalo za požrtvovalnost in trud. To podjetje „Celjskega Sokola" je bilo kronano v svojem začetku z lepim uspehom, a cilj je še daleč. Treba je predvsem neupogljive vstrajnosti in delavnosti, treba je složiti vse naše moči, vsak naj po svojih razmerah pomaga realizirati to življensko vprašanje „Celjskega Sokola", s katerim je v tesni zvezi tudi vprašanje organizacije so-kolskih društev po Spod. Štajerskem. „Durch muss des Kieles Erz!" rožljajo naši nasprotniki — a mi ? S fanfarami
in bobnečimi govorancami ne bodemo zaostavili nemškega prodiranja, mogoče je nam to le z doslednim in vstrajnim delom v vseh strokah — a predvsem je poklicano „Sokolstvo", da povzdigne vsestransko odpornost našega naroda. Kdor stoji danes iz malobrižnosti zunaj naših vrst kot pasiven gledavec — ta seveda škoduje našemu vznešenemu namenu. Bratje, resno na delo!
To poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. Br. starosta izrazi poročevalcu hvalo za vstrajno delovanje za „Sokolski dom".
Pri volitvi so bili izvoljeni z vzklikom bratje: dr. Josip Karlovšek za starosto, dr. Gvidon Sernec za pod-starosto, Jože Smertnik za načelnika. V odbor so bili izvoljeni bratje: Anton Černe, Maks Detiček, Fran Lončar, Mirko Meglič, dr. Janko Sernec in dr. Ljudevit Stiker, za namestnike: bratje: Rudolf Stermecki, Pavel Detiček in Hinko Kadfnka. za računska pregledo-valca brata: J. .Tagodič in Ivan Likar.
Pri slučajnostih se je vnela daljša debata o ..Sokolskem domu-'.
Ko je še brat načelnik poročal o zletu v Zagreb, katerega se hoče „Celjski Sokol" polnoštevilno udeležiti, je zaključil br. starostä občni zbor s pozivom na brate „Sokole" k vstraj-nemu delovanju v prospeh društvu in v korist naroda.
Svetovno-politični pregled.
^ V državnem zboru je bila na dnevnem redu vladna predloga o vojaških novincih, ki je bila po prvem branju brez glasovanja izročena bram-bnemu odseku. — Nato se je pričela razprava o načrtu socijalno-političnega odseka glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Soc. politični odsek se je bavil s tem načrtom v daljših in krajših presledkih skoraj dve leti. Predloženi načrt je že tretji. Izdelal ga je bivši češki poslanec dr. Foft. Poročevalec odseka Marchet poudarja, da je odsek v mnogem spremenil vladni načrt, a ne bistveno; priporoča zakonski načrt, ki je prvi resni korak na tem polju. Češki poslanec Šramek kritiknje posamezne določbe načrta.
V hrvatskem saboru sta bila sprejeta zakona o „potrebnih potih" in o „zdravstvu" (bolnikih, kopališčih, zdravnikih i. t. d.) Prvi zakon je jako važen za poljedelce in posestnike, ker se v njem določa, da mora vsak kos zemljišča imeti potreben prihod in odhod, in to tudi preko tujega zemljišča, če ni drugače mogoče. Tako bo enkrat zakonskim potom storjen konec pravdam in prepirom med sosedi. Zadevo bo imel upravljati v vsaki občini poseben odbor.
—	Ogrski dogodki. Grof Juiij Andrassy je bil dne 2. t. m. v avdijenci pri cesarjn. Izročil mu je odgovor ogrske koalicije na cesarjeve pogoje. Cesar je mirno poslušal in je izjavil, da hoče zadevo še premotriti in bode pozneje odgovoril. Grof Andrassy ostane začasno na Dunaju v nadaljnje razpolaganje cesarjn.
Italijansko ministrstvo je odstopilo vsled debate v državni zbornici, ki je bila nekaka nezaupnica vladi, önje se, da bo Sonnino poverjen s se-sestavo novega ministrstva.
—	Črna gora. Dne 2. t. m. se je vržil v Cetinju meeting (javno zborovanje) črnogorskega naroda. Z odušev-Ijenjem se je sprejela resolucija, v kateri se izreka toplo sočutje bratom v Srbiji in se izjavlja, da so Črnogorci vsikdar voljni se žrtvovati za boj za trgovsko-politično neodvisnost balkanskega Slovanstva.
—	Trgovinska pogodba med Avstrijo in Rusijo je bila sklenjena dne 1. t. m.
—	V srbski skupščini je bila na dnevnem redu carinska vojska z Avstrijo. Dne 2. t. m. je ministrski predsednik Stojanovič najprvo podal celo zgodovino zadeve, iz katere je razvidno, da je na vsak način avstrijska vlada postopala nepravilno. Govorili so k stvari poslanci Pasič (staroradikalec). Ribarac (nacijonalec) in Novakovič (nacijonalec), ki so odobravali postopanje vlade. Skupščina je na to sprejela dnevni red, kakor ga je odobril ministrski predsednik, ter je s tem bilo iz--raženo vladi zaupanje.
—; Ločitev cerkve od države na Francoskem se je začelo izvajati na podlagi zakona. Popisovati se je začelo inventar cerkev. Ponekod so bili ljudje nahujskani in so šiloma hoteli zabraniti pooblaščenim uradnikom vhod v cerkev. Več ljudi je že radi nasilnosti zaprtih. V nekatere cerkve uradniki sploh niso mogli, iz nekaterih so morali bežati. Vlada je sklenila brezobzirno nadaljevati izvrševanje zakona.
—	Vstaja v vzhodni Afriki je. kakor poročajo, zatrta in mornariški oddelek čet se vrne kmalu v domovino.
—	Francoski ministrski svet je izdelal zakonski načrt", na katerega podlagi se bo ustvaril stalen orožniški v o j 3000 mož. ki bo pri raznih uporih in izgredih interveniral namesto vojaštva. ■
—	Francoska zbornica je obravnavala zadnje dni VII. član zakonske predloge o delavskem starostnem zavarovanju. Sklenili so, da bo prispevala država za vsakega vpokojenega delavca k pokojnini toliko, da bo znašala pokojnina najmanj letnih 360 frankov.
—	Novo grško ministrstvo. Ministrski predsednik Theodoris je naznanil, da namerava vlada znižati vojaško službeno d obo i n zmanjšati število vojakov. Naznanil je. da izkazuje proračun v visočini 12.274.385 drahem K43.17K drahem prebitka.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Zopet c. kr. pošta. V našem uredništvu leži (lopišnica, naslovljena v Gradec, ki je bila glasom poštnega pečata oddana v Žalcu dne 11. t. m., v Gradec pa je priromala t* čujte in strmite — dne 27. t. m., rabila je torej iz Žalca v Gradec' 16 dni! Kolikrat smo že pisali o škandaloznih razmerah na naših poštah, kolikokrat smo se že pritoževali, a vse je zaman! Vedeti pa se mora, da je to. kar mi objavljamo, le prav majhen del velikanskih nerednosti, ki se gode dan za dnevom v okrožju graškega poštnega ravnateljstva. Želeti bi bilo pa vendar enkrat, da se z drastičnim nastopom pride temu v okom. kajti pošta naj služi (po uradnem besedilu) „sigurnosti. p r i p r o s t o s t i i n hi t r o s t j prometa." Kdo naj zaupa taki „sigurnosti" in „hitrosti" ? Sicer pa pričakujemo pojasnila.
—	Poštne razmere. Piše se nam: Dobil sem v mariborsko okolico po-šiljatev s slovenskim naslovom. Poši-ljatev je šla iz zlate Prage 23. decembra 1905 in je sem srečno priromala 27. januarja 1906. Samoobsebi je' razumljivo, da je med tem časom obiskala skoraj eno četrtino spodnješta-jerskih pošt.
—	Rudniška družba Bobemia v Celju sporoča, da se bode od l. febr. naprej prodajal premog po 2 K 10 v. 2 K in 1 K 40 v. Kdor si da premog pripeljati v hišo, plača povrh še 15 vinarjev za vsakih 100 kg.
—	Bajazzo y Rotovški ulici je dal „Štajercu" v svoji zadnji številki svoj nadpastirski blagoslov. „Blago-
nosno" delovanje te zakotne cunje je bajazzn izredno po volji in zato ji želi, naj hodi dalje po poti — izdajstva in blatenja slovenskega ljudstva. In „verna ovčica" tam v Ptuju bo, okrepljena po nadpastirskem blagoslovu, še dalje lovila nezavedne Slovence v svoje blata polne mreže. Konečno pa ji vsi nadpastirski blagoslovi ne bodo več pomagali, o tem naj je prepričana!
Danes, dne 3. februarja v „Skalno klet" na plesni venček „Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju. Svira „Šoštanjska narodna godba".
—	Bajazzo, po dom. vahtarica kliče državne oblasti na pomoč proti nam. ker se drznemo tuintam ožigosati nepostavnosti, ki se gode pri naših uradih. Ta „organ" razbijačev bi najrajši, da zlezemo lepo v kot in poslušamo. kaj „bojo zapovedali". Malo nam je mar. da je bajazzo našega urednika popolnoma v nasprotju z zapovedmi katoliške cerkve in brez našega vedenja krstil v drugič in to na ime Valentina, — glavno nain je pri tem, da povemo jasno in odkrito.. da se ne zbojimo podpihujočega vetra, ki veje iz bajazzovih lukenj v sobo državnega pravdnika, in da bomo vedno razkrivali nepostavnosti. ki se gode nam od strani naših oblasti in uradov. In kako vnet Avstrijec je postal bajazzo! Žveplo in ogenj na nas. ki smo se drznili javno izreči naše simpatije Srbiji v carinskem boju z Avstrijo, ker je ta postopala napram sosedni državi nelojalno in verolomno!
—	Nemški tovarnar Westen v Gaberju pri Celju izdeluje za srbsko armado emajlno blago. Srbska armada je njegova največja odjemalka. a je. Kakor se sliši, srbska vlada že pri i! V ni vsa naročila odpovedala. Tako bo trpel tndi on vsled carinskega spora med Avstrijo in Srbijo; ki ga je izzvala Avstrija tako lahkomišljeno.
Odpeljani deček. Pred nekoliko leti je javnost razburjala vest. ki je tudi v državnem zboru prišla na razgovor. da je na skrivnosten način zginil 14 letni fant Štefan Sežan. re-jenec zakonskih Mayer, . ki bivata sedaj v Celju. Govorilo se je. da je bil odveden v kak duhovni zavod, kar je pa ministrski predsednik Körber zanikal. Od tistega časa je. stvar utihnila. Pred nekoliko dnevi pa so ga našli v kneževini Lihtenštajnski. Njegov rednik se je podal takoj v Vaduz, in izkazalo se je. da je fanta odvedla neka učiteljica Friderika Buchi, kateri je jako razviti fant silno ugajal, in da ga je skrivala. Bil je v resnici nekaj časa v duhovnih * zavodih v Belgiji, Rimu in Carigradu. Rejenec se je povrnil s krušnim očetom v Celje. Proti učiteljici so se storili potrebni koraki.
Najnovejše lopovstvo laških nemčurjev in škandalozne razmere pri redarstvu v Laškem trgu. Znani razgrajači laške nemčurske garde imeli so zopet svoj dirindaj in svojo posebno zabavo v pretečeni nedeljski noči. kateri dogodek žalostno pričuje o posn-rovelosti naših nemčurjev od prve glave do zadnje. Stvar pa je bila. taka: Po neprevidnosti je zašel v neko nem-čursko gostilno, kjer se shaja navadno pretepajoča se nemčurska druhal našega trga. nekdo, ki je dišal malo po slovenskem. Bil je sam med njimi — ugodna prilika, katera se je morala takoj izrabiti. Ni dolgo trajalo in pobili so ubogega Slovenca, kateri je itak že pohabljen, na tla. ga stlačili pod mizo. potem pa ga obdelovali z nogami, kolikor se je komu poljubilo. Jako modro in premišljeno — kajti noge so si vse enake . .. Nekdo mimoidoči sliši ta peklenski ropot in opozori
policaja na vršeči se pretep. Pa mislite, da se je policaju kaj mudilo? Kaj še! Bil je že sicer namenjen vstopiti v gostilno, tu se pa naenkrat domisli, da je treba iti po gospoda župana ter se napotil prav polagoma k njemu. Mogoče se je prepričal, da njegovim pobratimom ne gre tako slaba in da je treba rešiti enega Slovenca iz njihovih krempljev kdo ve? Faktum je. da se je šele čez dobrih 5 minut vrnil z županom h gostilni, kjer so med tem nemški junaki z nogami in pestmi hladili jezo nad Slovencem, ki je zašel v njihove pesti. In prišel je gospod župan Veber delati mir. Kako je „mir delal", to bo pokazala obravnava. Danes le pripomnimo, da. ako je res. kar poškodovanec trdi. je zakrivil župan Veber sa m prestopek zoper telesno varnost in postal kot pretepač nezmožen župansko čast nadalje opravljati! — Pa preganjanje Slovenca, ki je naredil nerodnost, da se je v nemško gostilno podal, ni še bilo končano. Po izvršenem vsestranskem bir-movanju je dobil policaj Učman nalog namlatenega Slovenca, ki se je komaj pokonci držal, nagnati iz trga, ako-ravno je bil ta vsled prestanega strahu in zadobljenih poškodb nesposoben storiti precej dolgo pot do svojega doma. Šel je še do konca trga in tam. uvidevši. da je preslab za naaaljno pot, krenil nazaj, hoteč v trgu prenočiti. Komaj pa je dospel do srede trga, se zaženejo od vseh strani kot ffladni volkovi na njega vsi udeležniki prejšnjega pretepa. Kot plaha zver je bil primoran iskati si zavetišča v prvi varni hiši. v stanovanju g. organista Drolca. za njim pa je drvela cela slavna garda občinskega redarstva (bolje neredarstva!) od policajskega komisarja Benedeka do nočnega stražnika Lojza. spremljana od vseh ostalih pre-tepačev. kot bi bila na sledu najhujšemu tolovaju. Pa seveda šlo se je zato. da se njame onega Slovenca . . . In pri tem je zakrivil občinski odbor, zastopan po policijskemu komisarju „madžar ember" Benedeku. nove nepostavnosti. V svoji strasti, da ujame Slovenca, ude re jo namreč B e il e d e k z vsem hrupom in r o p o t o m v p i- i v a t n o stanovanje g. Drolca ob polu dvanajsti uri po noči, d a s o se otroci prebudili iz s p an j a. ter začeli prestrašeni vpiti in jokati. Gosp. Drolc samoobsebi umevno zahtevi Benedekovi na izročitev preganjanega ni ustregel, temveč je po zadobljenem prepričanju, da se gre za navadni pretep in nacijonalno mržnjo do Slovenca, Benedeka kratko in odločno podučil, da nima nikake pravice vdirati sredi noči v njegovo stanovanje in da se naj radi tega pripravi na ovadbo. To je zadostovalo, da je strastni Benedek počasi sicer — a s vest si svoje krivde — odlazil. Ta dogodek zopet jasno kaže. kako slepa jeza obvladuje naše nemčurje. kadar se gre za to, oškodovati kakega Slovenca. Pozabijo se vse postavne meje ter porabijo nedovoljena sredstva, da le svoji strasti ugodijo. Toda kaj hočemo še od občine, ki je po svojem redarju že pustila cerkvena vrata med službo božjo šiloma s sekiro odpirati, samo da bi se polastila slovenske tro-bojnice. še drugega pričakovati? . . . Občini, pri kateri se vršijo take nerednosti in ki tako pristransko postopa, so dnevi šteti. Glasen opomin in svarilo naj pa bode ta slučaj vsem onim. ki obiskujejo še vedno nam sovražne nemčurske gostilne. Naravnost njim povemo: prav se jim zgodi!
— Hrastnik. V št, 4. „Rdečega praporja" napada neki dopisun naš občni zbor. V dopisu trdi. da so bili
povabljeni socijalni demokratje na naš občni zbor po odborniku Feiern. Resnica pa je. da je odbornik Fole povabil samo Linharta in ne cele njegove garde in še to na javen ljudski shod. kateri pa ni bil takrat, ne pa na občni zbor. Nadalje trdi infamili dopisan. da so se naši člani skrili kot miši pred njihovo velikansko množico za bajonete žandarjev (katerih pa nismo mi klicali). Resnica pa je. da so bili naši člani veš čas burnih prizorov na prostem. Linhart si je hotel s surovostjo izsiliti besedo, katere pa mu predsednik našega društva nikakor ni dovolil, ker ni bil javen shod, ampak občni zbor, na katerem imajo besedo samo člani. Linhart pa se je ie in se bode še moral pred sodnijo zagovarjati zaradi svojega surovega obnašanja. Našemu društvu je škodoval le toliko, da se je dalo vpisati na novo precej članov v naše društvo.
—	Št raj k v Trbovljah. Včeraj je bilo odpuščenih 36 rudarjev-vodi-teljev in glavnih agitatorjev za stavko. To je rudarje tako popa rilo. da vlada danes skoraj popolnoma mir. Linhart je imel velik govor na zborovanju sor. demokratov, kjer je izjavil, da bode on zaprt, toda ljudstvo naj vztraja, dokler se jim ne izboljšajo plače. Ubogi delavci tokrat zastonj stavkajo, kajti kapital se jim sigurno ne upogne. Predsedniku „Paz. del. društva" Lebu groze, da ga bodo pretepli, če jim pride v roke. Kranjski Janezi so tukaj, kar tudi blagodejno vpliva na razburjene duhove.
Celjsko pevsko društvo je priredilo dne 1. 1.111. odhodnico gg. Ivanu Koželju in prof. V oglarju. Prvi odide k našim bratom na Koroško ter smo prepričani, da se bo posvetil tudi tam z isto vnemo in z istim veseljem narodnemu delu kakor v Cejju. kjer ga bodemo težko pogrešali. Gosp. profesor Voglar se poslavlja od nas le za nekaj mesecev, ker gre dovrševat svojih študij na Dunaj. Slovo od njesa nam je olajševala zavest, da pride potem zopet v Celje ter posveti svoje moči zopet narod ueniu delu. posebno v probujo nižjih in indiferentnih slojev. Celjsko pevsko društvo bode njegovo odsotnost jako občutilo
—	Gomilsko. Ker je bila v nedeljo. dne 28. prosinca ustanovitev Kmetijske podružnice v Ribnici na Pohorju, preložil se je že naznanjeni podučili govor ..o razumnem gospodarstvu" potovalnega učitelja Goričana na nedeljo, dne 4. svečana dopoldne ob pol 9. uri. Vabimo k obilni udeležbi!
—	Šoštanj. Gledališki predstavi, kateri so priredili kmečki diletanti ..Bralnega društva" v Št. Ilju nad Gradičem dne -28. t. m. v veliki dvorani hotela ..Avstrija" v Šoštanju, sta vspeli naravnost rečeno prav dobro. Predstav se je vdeležilo gotovo do 400 oseb iz raznih stanov, največ je bilo kmetov, in sicer gotovo do 250! Pri predstavah je sodelovala polno-številna „Šoštanjska narodna godba", katero je z 'izborno dovršenostjo igrala več najnovejših koncertnih komadov in s tem prireditev vrlih št. Iljčanov še bolj povikšala.
—	Letovišče na Bledu. Dasi živimo še v zimskih- dneh in nam včasi zmrzujejo ušc;sa in nòs in brki, se vendar mi brhki Slovenci-Sokoli tega ne strašimo. Kdor še ni imel prilike občudovati raja slovenske zemlje, naj si pripravi za 25. t. m. malo denarja ter naj se pripravi za zlet na slavnoznani naš Bled. Krasno bleško jezero, roman-tiske gore kroginkrog, mogočni Triglav s planinsko kočo, brhke Gorenjke v narodnih nošah — ej, prijatelji, to Vam bo veselje! Zaobljubimo si, da gremo dne 25. t. m. vsi v „letovišče na Bled" — „Narodnem domu" v Celju!
Sv. Duh na Ost. vrliu. Tukajšnji kr. šol. svet preskrbuje že tri leta vse učence s potrebnimi knjigami, zvezki itd. — V svoji zadnji seji je sklenil, isto tudi v šolskem letn 1905 1906 storiti. To je hvale in posnemanja vredno.
—	Nemškntarska nestrpnost,
nemškntarsko sovraštvo do vsega, kar je slovenskega, je povsod enako. V jako svetli luči n«-»» kaže to naslednji slučaj, ki mora odpreti oči vsakemu zavednemu Slovencu, ki še veruje v sladke besede o ljubezni Nemcev tlo nas: ,. Podravska podružnica slovenskega planinskega društva" je hotela imeti dne 28. jan. 1906 občni zbor v „Nar. domu" v Mariboru in je ro tudi popolnoma zakonom odgovarjajoč javil« na mestni urad. Ta pa je prepovedal občni zbor iz ničevih vzrokov, češ., da se predsednik ni legitimiral. To> je skrajnje brezvestno in sovražno postopanje mestnega urada.
—	Cena slanini (špehu) v Mariboru je bita na zadnjem tržnem d ne vit 72—78 kr.
Deroantno poroko sta obhajala 2. februarja 1.1. Jernej in Marjeta 11-lenšek v Št. Ilju pri Mariboru. Imata pet še živečih sinov. 17 vnukov in 3 pravnuke. Najstarejši sin je pisatelj prof. Cilenšek. njegova hči pa gospa prof. Joštova s tremi otroci, ki so torej pravnuki slavljencev.
—	Iz finančne službe. Za komisarja sta imenovana nadrespicijenta finančne straže g. Fr. Menhart v Mariboru in Henrik Voršič v Celju. V pokoj gre gosp. V. Verbič. respicijent finančne straže v Šmarju pri Jelšah. Vodja finančnega oddelka na Vranskem je postal, g. Fr. Dovnik.
Sv. Lenart v Slov. Goricah. Konečno se je vodja pravosodnega ministrstva spomnil, da je treba v naš trg imenovati notarja. Imenovan le Slovenec notar Fran štnpica iz Tržifja s Kranjskega.
Ptuj. Začasnim namestnikom g. dr. Čučka je imenovan g. dr. Jurtela.
—	Sv. Urban pri Ptuja. Dne 4. svečana t. I. mine 90 let. kar je za-tisnil svoje trudne oči naš prvi narodni boritelj. pesnik Slovenskih Goric. Leopold Volkmer. Snuje se odbor, ki bode skrbel za to, da se stoletnica Volk-merjeve smrti slavi častno in dostojno.
—	V Slpvenji Bistrici so ustanovili ..Akademijo". Minolo nedeljo je predaval g. .Požar o vzrokih nazadovanja Slovencev. Prišlo je nad 70 ljudi v čitalnico. Predavanje je bilo zanimivo in bo gotovo zapustilo v poslušalcih dobro kal. Na tej poti naprej!
—	V seji sloveujebistriškega k rajnega šol. sveta dne 30. jan. 1906 je prišla na razgovor točka o nemški šoli v Slovenji Bistrici. Govoril je vsegamogočni ..papa" Stiger in seveda ..toplo" priporočal misel ustanovitve nemške šole. A vstal je slovenski kmet in se odločno uprl ter izjavil, da pri tej točki nimajo kmetski odborniki ničesar opraviti. Nato je vstal in, šel in z njim so šli vsi slovenski zastopniki. Tako se je začelo daniti med nami in to je veselo znamenje. Veselo znamenje, da slovenski kmetje začno uvidevati. kdo je za kmetske koristi in kdo ne. Zjasnilo se bo še bolj.
Konjice. Načelnikom krajnega šolskega sveta za „nemško" šolo je voljen Velenemec. dr. Kadiuuig, njegovim namestnikom dr. Lederer. Za krajnega šolskega ogledo je imenovan usnjar Lauritsch.
Umrl je gosp. Alojzij Dečko, župnik pri Sv. Roku v Sotli. Rojen je bil dne 10. januarja 1839. v Središču.
—	V gostilni umrl. Dne 29. prosinca je v gostilni Antona Zidanšeka vsled srčne kapi nagloma umrl posestnik
j Jnii Belak iz Dramelj. Zapustil je pet mladoletnih otrok. Posebno žalosten je je slučaj, ker jim je mati že pred: nekaj leti umrla.
— Oh priliki izleta akad. tebu. društva „Trigl*v* v Sv. Jurij eh. j. ž. dne št. februarja I9()(i priredit« v gostiln? g. Alojz Nendl-a zvečer ob 7. uri domači mešan zbor in kvartet koncert. Po koncertu se vrši prost» zabava in ples. Svira godba na lok.. Vsi domačimi in (Snigi prijatelji izletnikov se s lem uljiwftio vabijo.
Teharje. Piše se nam: „Ve-r od o s t o j a g s t „SI o v e n č e v e g a" dopisništva. „Slovenec" poroča, da je stavba cerkve na Teharjih v najlepšem tiru ma zunaj in znotraj. Dejstvo je. da še niti načrta nimamo, in da je dopis v „Slovencu" navadna „far-barija".
Slance pri Tebarjili. Ah —
oh — to je bila čudna noč! Ni bilo „furovža" pri .. Pilatiiž-u". kjer so se zbrali strastni agitatorji za bodoče občinske volitve na Teharjih — med njimi nemškutarska brata „Deutscher Michel" — in „Dwlgi Tinč". Po precej dolgej debati se je vnel prepir in brata zgoraj imenovana „Tinč in Mich'1" napodila sta ne Ie svojega lastnega brata „Štefana", ki je sedaj njima nasprotno narodnega mišljenja — ampak še dva druga slovenska volilca iz „Pilatuža". Ji it podila po spodnjih Slancili m> delih — ter jih vlovivša posamezne — tako pretepa-vala. da se bo to< še slišalo. Prebivalci vasi ,.Slance", ki: je najbolj zagrizena neiušk. vas — se pa sedaj pritožujejo nad lastnimi nemčarskimi razgrajači! Skrajni čas je že. da dobita „Dolgi Tinč" in konces. Hnf svoji lastni gostilni. ker potem bo mirna Bosna.
Bukova žlaka. Kaj ste na nas čisto pozabili, g. urednik V To pa vendar ni lepo? Vedite in vedeti bi morali, da je sedaj pri nas jako živahno' Nemčnrski agitatorji za bodoče občinske volitve na Teharjih podajejo si kar kljuko za kljuko. V gostilnah jih pa čaka njih načelnik „Ta dolgi Tinč" in njim plačuje — „Štefan za Štefanom" — ker si domišljuje. da bo on sam bodoči župan na Teharjih. da bo dobil kot župan brez vsega truda gostilniško koncesijo in da bodo v bodoče vsi agitatorji zahajali le k njemu v gostilno „Dolgi Tinč". Take .gostilne sedaj pri nas še ni bilo — pa je tudi ne bo, če tudi „Dolgi Tinč" še desetkrat za zdivjanim volom v vodo skoči, kakor lansko leto. kar pa menda, kakor sam zatrjuje nikdar več storil ne bo in „Slovenci" ali kakor nas „Dolgi Tinč in Štajerc" imenujeta ...Bindeki" ne bodemo nikdar zahajali v „hotel" = Dolgi Tine! Heil!
— Trnovlje. Malokedaj dobite iz naše krasne in morda najdaljše vasi v celi celjski okolici kak dopis. Sedaj vam pa povemo, da se je pričelo pri nas jako živahno življenje! K nam namreč prihajajo raznovrstni nemšku-tarski agitatorji za bodoče občinske volitve na „Teharjih", ker je v naši vasi tudi pet posestnikov, ki imajo volilno pravico na Teharjih. Gostilničarji imajo dosti opravka z volilci in agitatorji. Prvi se slednjim smejijo posebno četovodji „ta dolgemu Tinču". kateri je plačnik pa se ne ve — ali ima zato poseben „fond"? Sedaj se baba. da so že vsi Trnovljčauje za njega in za njim. da bo on bodoči „Teharski župan" ter bo potem takoj otvoril svojo gostilno in s tem grozno škodoval - sosedu — zidarju in gostilničarju g. Škrubeju. G. Gorišek. sedanji župan — pazite, da vam ne izpodnese „dolgi Tinč" vašega nem-čurskega županskega stola, ki se itak jako maje!
V zadevi Infimannovega p»~ stopanj« glede podpore za celjski vodovod je posi. Berks vložil interpelacijo* v državnem zboru.
—	V Sevnici je umrl dne 1. svečana t. 1.. posestnik in tržan Jožef Cimperšek.
—	II, sokofski pie* ì Brežicah. Vabila sw> že razposlana. Prijatelji in somišljeniki društva, ki; še morebiti niso prejeli vabila, naj Wagoliotiio
|| oprostijo in se obrnejo s popolnim jI naslovom nsi odbor društva v Brežicah, j'Kakor čujemo. hočejo se plesa vdele-žiti v večjem številu tudi naši bratje Hrvati in Srbi iz Zagreba. Tembolj pričakujemo., da se hiodo* nasi bližnji rodoljubi odzvali našemu vadilu in poleteli ta dan v Brežice;, da «e v okrilju mladega Sokola razvedrijo in dajio duška svojemu narodnemu navdušenju. Odbor se trudi, da bode za vsestransko uifobnost isenj. občinstva oskrbljeno. Sokolska. društva tvorijo skoraj povsod središče narodnega gibanja in društvenega življenja,, tako naj, postane curii „.Brežiški sdfcol" naše ognjišče.
—	Brežice. G. dr. (Svidon SoHbre. odvetnik, se je- odpovedali nadaljaemu izvrševanju odvetništva. La je bil dne 31. dee. 1905 izbrisan; i», liste štajerskih odvetnikov.
—	Gruški trgovci h» obrtniki so imeli dne 30_ t. m. slwd proti nedeljskemu počitku. 2000 udeležencev je zahtevalo po. posebnem odposlanstvu pri nainestništvu- naj odredbo o popolnem nedeljskem počitku takoj prekliče. Cesk. namestnik je izjavili da je to za sedaj nemogoče.. Trgovci in obrtniki se hočejo vladni wìredbi upreti in v nedeljah imeti odprte trgovine. Udeleženci so pred trgovino Kastner A Dehler priredili veliko demonstracijo, ker dolže to tvrdko. da je povzročila nedeljski počitek. Na trgovini so pobili okna. Jutri imajo shod trgovski pomočniki.
Kranjsko.
—	Deželni bolnišnici v Ljubljani preti velika izguba. Čuje se. da namerava primarij g. dr. Slajmer. slavni operater, se odpovedati službi.
Imenovanje pri deželnem odboru. Deželni vinarski potovalni učitelj., g. Fran Gombač. znan po svojih stro-kovnjaških spisih, je bil v seji deželnega odbora dne 27. januarja t. 1. iuie-"novan stalnim deželnim komisarjem m. vinarstvo in sadjarstvo.
—	V tovarni na Savi, odkoder smo nedavno poročali o strašnem požaru. se je zgodila nova nesreča: V nedeljo 28. januarja. 5 minut pred polnočjo. je nastala eksplozija (razpok) v takozvani Martinovi peči lovarne. Vseh 12 delavcev, ki so bili zraven, je vrglo ob tla. Janez Strgar je začel goreti in na zobeh ležeč je milo klical na pomoč, 5 minut je preteklo, predno je prišla pomoč, in takrat ga je bilo groza pogledati. Ves črn. ves ožgan l>o životu, do kolen je obleka že na njem zgorela. Prepeljali so ga v bolnišnico in v ponedeljek je umrl. Zapustil je vdovo in 4 otroke. O vzroku razpoka pravijo, da so metali v peč surovo železo, in ko je Janez Strgar vrgel zopet kos železa v peč. je nastala eksplozija, ki je raznesla obok peči. Pravijo, da je bil tisti kos železa bomba, kupljena med staro šaro. V torek, dne 30. januarja so zopet, našli med starim železjem bombo.
Koroško.
—	Koroška deželna zavarovalnica je pred mescem dni svoje tarife tako zvišala, da so zavarovalci osup-njeni in se čudijo takšnemu . nemško-narodno-socijalnemu" delu.
—	V Sv. Juriju na Žili sta se pretečeni mesec obesila kočar Andrej
Si'ifc vsled slaboumnosti (dne ">. jan.) itt Janez Miklauč, kmet in tesarski mojster, vsled pijančevanja in žalostnih drÄkih razmer (dne 20. jan.)
Slovanski jug.
p*— Šolstvo na Rolgarskem. V
šolsšem let« 190:; 1904 je bilo na feijrskem 4444 šol z bolgarskim [pt jezikom. Te šole je obiskovalo |Éi.6«s otrok: od teh je bilo 220.620 Xcev in 120.048 učenk. Ako se fiferja število šol (4444» s številom V>.vil>tva (->.744.283). se razvidi, da p» po ena šola na 881 prebivalcev. Ni teh zavodih je delovalo 7768 iiči-B jfeljskih oseb: izmed teh je bilo 5425 ■feteljev. pa 2361 učiteljic. To uči-Beljsku o'sobje je poučevalo 340.668 ■Ms. torej pride na enega učitelja 44 otrok.
— N tra j k v tovarni torpedov na
Reki. Vsi delavci v tovarni torpedov it Reki sO stopili v štrajk zaradi pre-Tf-Jte strogosti tovamiškesa vodstva.
r Slovanski sever.
— Češki namestnik grof €ou-
dcnhove, ki slavi 15, februarja t. 1. teitttico svojega liamestnikovanja. je fei'' tem povodom veliki križec Leo-pidovega reda.
I	— Zadnji nemški učenec. Nemško Hbipisje prinaša novico, da so nemško
šoto v Hršancih pri Žatcu na Češkem murili zapreti, ker je že več kot četrt tata prihajaj vanjo le en učenec. Ta nbska šola je obstojala nad 30 let; ustanovili so jo v ponemčevalne namene in jib je res mnogo ponemčila. Sedaj [ pa je ostala prazna.
Ponesrečena avstrijska bojna ladja. Parnik za polaganje min ..Basilisk". ki je-obložen z bojnim materialom vozil iz l'iilja v šibenik. je v bližini Zadra zadel ob skalo in se
! izdatno poškodoval.., Basilisk" je zgrajen 1. 1D02 in ima 39 mož posadke ter vozi
II	morskih milj na uro. Iz Pulja so poslali na pomoč pomožno ladjo „Gi-
fcmt" z mnogimi čolni.
! Svetovne vesti.
I -- Slovenski umetniki v Londona. Dunajsko slovensko umetniško' dnisfro „Sava" se udeleži letošnje avstrijske razstave v Londonu. Poleg dunajski ..Secesiji" se je najlepši prostor odkàzal,.Savi". Razstave se udeleže slikarji Grohar, Jakopič. Jama. Sternen in Vesel ter kipar Berneker. Grohar slik* za razstavo Postojinsko jamo.
— Obletnica sin rti prestolonaslednika Rudolfa. V sredo je bila p,"-obletnica smrti pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. V mnogih cerkvah sn $ vršile zadušnice. Cesar se je ob H. uri podal v kapucinsko cerkev ter položil venec na krsto prestolonaslednika.
- Najvišje stavbe na zemlji.
■Najvišja hiša na zemlji je danes dom svobodomislecev v Cikagu, ki ima 20 nadstropij in je visoka 96 m. Ko bo : .Sun"-ovo poslopje („solnčno" poslopje) I v New-York-u gotovo, bo imelo 32 nad-iropij in bo visoko 133 m. Dunajski Štefanov stolp meri 137 m visokosti.
Prodajalec hčere umorjen. Italijan Zegara je v Washington« umoril nekega John Websterja. Policija dognala, da je Webster svojo J 3 letno hčerko, katera je bila zelo lepa in katero so osobito Italijani občudovali, na dražbi prodal. Webster je baje dejal: kdor da več, tega pa bo. Neki Italijan z imenom Rozario mu je nudil 100 dol. in tako je deklica pripadla njemu. To pa je vzbudilo jezo j v Italijanu Zagaru, kateri je deklico sosebno ljubil, toda ni imel toliko denarja in je iz maščevanja prodajalca hčere ustrelil.
Poslano.
„Pred durmi je slavnostna 30 letnica akad. lehn, društva Triglava. Jutri se zbero v Celju vsi prijatelji in nekdanji člani društva, da se s starini Triglavom vesele njegovega lepega jubileja. Triglav hoče ob tej priliki vnovič pokazati, da stoji čil in čvrst, neomajen, čeprav se vanj zaletavajo njegovi ne-prijatelji z različnimi neosnovanimi napadi. Vas vse. ki čutite z društvom in njegovim stremljenjem. Vas vse prijatelje in somišljenike našega Triglava vabimo to pot še enkrat na naše slavlje. z nado. da si pod praporom Triglava zopet podamo roke v nadaljno složno delovanje v prospeh društva in korist domovine!"
Triglavu
o priliki njegove tridesetletnice.
Trideset let je. Da si ti v neprijaznem nam mesti Naši mladini, narodu zvesti.
Triglav, zavetje. Bog še dalje srečno te vodi. Še slovenskim mladeničem bodi Kasor do zdaj rodoljub ja središče. V tuji deželi domače ognjišče!
JOS STRITAR.
Listnica uredništva.
(J. dr. S. v 1'. „Liberalni hinavščini"' odgovarjamo prav tako malo. kakor očitanju, da stojimo vedno na strani duhovnikov. V novoletnem članku smo rekli, da hočemo zbirati Slovence, zato nas ne spravijo iz mira omenjeni napadi.
Mrtvo perutnino, surovo maslo
kupi v večjih količinah
A. SCHANI L, Dunaj XVII.
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
'(73Y 20-6
Bolj* dcHlc
se išče kot vzgojiteljica k štirim otrokom, kojih dva sta šolarja. Sprejme se le Slovenka. Naslov pri upravništvu.
(96) 3—2
MHHIBBH
Žagar
se sprejme takoj z dobrimi spričevali, ki mora biti vesten: in če bo priden, si lahko obilno zasluži. ker ne manjka ne lesa ne vode skoz celo leto; neoženjeni imajo prednost; isti se naj osebno ali pismeno zglasi pri
Martinu Miklavžina
lesni trgovec, Preserie p: Braslovče.
^Tf>ToTr>Tf»TnTr>Tr>Tf>TnTr>TftTf>TnTr
Cttnard Otte.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana Slomšekore ulice št. 25. .
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA 20. novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. (1) SLAVONIA I. januvarja 1906.	18
z dobrimi večletnimi spričevali se takoj sprejme, izključeno je pijančevanje ob delavnihih, pia- c čilo po dogovoru: več se izve pri 5
Itili D, limiti« (IM 1 niMtH
HMELOVKE
smrekove, obeljene in ošpičene :::
(lepo izbrano blago)
okoli 22.000 komadov
v dolgosti po 7 ni do 8 111 .j .. (i ........
ponujajo po ugodnih cenah
R.Senice dediči v Zalco.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najbolj&e kon-= štrukcije daje =

tvrdka
!r
Drniij I.
Wipplingerstrasse 29. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto (7/a) 104—36
v
Češko posteljno perje
po nizki ceni. f> kg novo, očiščeno K 9- 60, boljše K ia-— belo, pavolnomehko, očiščeno K 18 in K —-'24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —'30 in K —'36. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel , Lobes 347, p. Pilzno, Češko.
ljudevit Borovnik
puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
«v* vsakovrstnih pušk -m
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih toCno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. Slovenske ali nemške cenike na zahtev srnje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—36
(13) 20-17
Prava radost
za vsako gospodinjo so iz-
borne testenine Žnideršič & Valenčič-a, ako pozna različne načine izdelovanja za juho prikuho in moč-===== nato jed. 1
Naznanjamo da so
s 1. februarjem 1906
nastavljeno cene premoga kakor sledi:
v kosih (Stackkohle) za 100 kg kron 2'10	iz premogovnika
1# zrnih (Grobkohle) .. 100 „	2'—	..
drobiž (Nusskohle)	100	i 1'40	..
Za dovoz premoga v hišo. povišajo se zgornje cene za 15 vin. za 100 kg. Premog je natančno zbran, očiščen in /so vse vrste vedno v zalogi. Naročila še naslavljajo na vodstvo „Constantia"-premogovnik v Pečovniku.
Rudarja dražba „30JC€jWJÄ" 4 Celja.
.(106) 2-
Hotel, restavracija in kavarna
Balkan, Trst.
Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. jan. zgoraj omenjene prostore.
Poslovanje je popolnoma reorganizirano.
Dvigalo, kopelji, električna razsetljava, najtoč-nejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina.
Za mnogobrojen obisk se priporočata
(104.1 3—1
Počkaj & Kögl
Jamajka-Rum
znamka „Santa Elena'' izvrstna kvaliteta, se dobi v drogerijskih in Špecerijskih 17 b	trgovinah.	10—5
mlinska in žagna oprava
popolnoma nova. šele tri leta v rabi. (Naprodaj je radi prepovedi železniške uprave), .-p- Proda se po zelo ugodnih
pogojih. («3; 10-7 Naslov pove upravmštvo „Domovine,,.
zmožna v govoru in pisavi obeh deželnih jezikov. išče službe v kakem mestu v trgovini z mešanim ali manulakturninV blagom —11 Vstop po dogovoru. — Ponudbe pod ..FANI HERMAN" Žalec,	(102) 2—1
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju m Slovenskem proti neznatnemu pismenemu opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in občinski tajniki imajo prednost. Ponudbe na upravntètvo
tega lista pod šifro: ' ..PISMENO OPRAVILO".
Razpisuje se
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
pri Sv. Barbari v Hal. sod. okraj Ptuj. Stalna plača 1468 K. Prošnje je pošiljati sanitet. okrož. odboru pri Sv. Barbini v Hal. do I. SUŠCa t. I.	'9o :t- :i
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolo-lodvorska ulica.
(64) «7-7
'	priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokümentni, ministrski, ovitni = in barvani papir. -
Gorica
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
Jščeva pridnega
ucenca
S. BERGE R
(Primorje)
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 23
J F.u.rf.s+e 1
i — *l.»rne
Cassette n
ansrtrauttir, sowie
igekrauctifeinaje:
Lepi modni
v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
se razpošiljajo na vse strani po zelo nizkih cenah KJ
Vzorci so v rabi in se lahko ogie-3 dajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v v^eh slovenskih pokrajinah. 104--W
PREGRAD & CERNETIC
Vseh tisHoViti =5
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. nžitninske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. -
?fe pustite se skoz slavitev :110VÌh: zavojev cikorije z voditi, bodite temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospodinjstvu že izkušeni
vseli velikosti po origi-
nalnih tovarniških penali
CUlIlIliMi« pečatniki, vig-
jlalRui nete' (siegelmai"
f tttfff Wt?J% kenj za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
ik 9 9	umetne, pokrajin-
A	skeihscvetliceini
odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. ♦♦♦♦
• <	< • v • -
najDOIJSl in bode :ostal: tudi v prihodnje.
za birmo, vez v raznih barvah.
l azite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše varstvene znamke:	in	podpis:
Albumi za slike, dopisnice in poezijo
v kasetah in mapah.----
Pismeni papir
Zavitke za urade v vseh velikostih
za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ......--
Varstvena znamka. Varstvena znamka. Varstvena znamka.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Pri™ M blago. © Solidna in MmmMi
Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. to v ar. za hlačnike Fr. Mach, Brno
Najprimernejša darila za godotf«, birmo itd. so
Man beachte die Fabrikmarke.
H Svoji k svojim!
	S Poročni			prstani g	ni
				(33) —5 " r	
Prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti
Rafael Salmič v Celju SS
w
priporočam lepe, zlate
poročne prstane
in druga ženitovanjska darila po najnižjih cenah.
Vsa v mojo stroko spadajoča popravila izvršujem točno, dobro in ceno.
tZa vsako delo, kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno.
Zahtevajte~moj cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. - - - -
„Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
Btaslovče. Peperko Tom. Celje, fattali K. Drtrna. Strasser Paul. Ootovlje, M al ira j Fr. ftmji grad. .T, Božič. Hfutnik. Bauerheim P. Ma, .iakša Ivan
Httirje. Žnža Fr. (li) 44—26 ;
Nova cerkev, Arliè Mih. Polzela, Oizel .Tosip Rečica. Konznmno društvo. Zibika, Založnik .T. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizraan M. Št. Peter, Koruu Fr. Šmarje, Štupica Ant.
Šmarje, Lösehnik .Jan. Teharje, Wenaus t Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Scliwentner K. Vojnik, Zotfl Fran. Žusem, Gajsek Flor.
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzornä konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja 1
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica dražba šiValttih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štey. 8. (20)52-5 [/^
kupuje
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
«Ponudbe na- tj" _ sloviti je na 0_
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
_'	(8) 100-34
Za lovce!!!
Y bližini Celja, v izredno udobnem revirju se
odda meseca aprila
4 — 6 divjih petelinov
os, 3 2 po dogovoru v streljanje.
Kje? pove upravništvo „Domovine".
I iWWWWWWWWWWWWW
m w Amomkn >
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Ceiitralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah: —-vožnja na morju le (i do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre.. Govori in piše se v vseh jezikili. Kòor lioce potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas i 11 sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(38) 52—e
Razpis natečaja.
(INadučiteljska in učiteljska služba:)
V šolskem okraju Laško se s pričetkom poletnega tečaja 1906 sledeči dve službi popolni.te:
1.	na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. .lederti (III. k rajni razred) mesto nadučitelja ;
2.	na šestrazredni ljudski šoli z dvema paralelkami v Hrastniku 01. krajevni razred) mesto učitelja, oziroma učiteljice.
Nadalje se popolnite dve učiteljski službi na 3razredni ljudski šoli v Šmartnem v Rožni dolini, okraj Celje (III. krajni razred).
Prosilci imajo svoje pravilno opremljene prošnje postavnim službenim potom vložiti do zadnjega dne svečana pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
(JELJK, dne 30. prosinca 1906.	(103) 1
trgovcem in industri-
jalnim podjetjem - - -
i m k comp.
Trst, Via Commerciale št. 5.
(10) 22—12 XXX
Tvrdka ustanovljena leta 1876.
prve vrste, posebno izdatno.
KAVO,
južno
sadje,
y
JnžnoštajersHa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na 11 1
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih <Tornjigrad. Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
šti
in i>ol odstotke
(43) 50— S
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4C
kuhinje, pralnice, dvorišča, lileve ali vrtove. y v
ICA najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča.
bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE Si sraitÄri:
1UA1VV IlVUinu j-iUj-iij11U VM1VX\UU ,kladi4ea ali pokopališča. - Popolnoma Železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarno, skladišča ali hleve. ■S* napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinaka in umetniška « mejo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(19) 5-2—5
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
bodisi iz studencev. vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje 1WM v
Ivan Rebek,

Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike, lastni v uradnici „Nar. domu" v Celju Jožefov trg i. n.

v*	v

,44 )60-3
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši ned elje in praznike, v lastni uradnici v „Narodnem domu" v Celju, na Jožefovem trgu, I. nadstropje.
*