m m VODILO svetovnega tretjega reta sv. Frančiška. ŠMs Novomesto 1887. Hi - — . i ;j> ^Založba tretjega reda. — Tiskal J. Krajee.^^.^ ’ ■s / t V ;• ,*«-y V /l?Av- Z / to / 4ž tjjt £U M 2) z o 5" •^VV , Hcil.Frauciscusvon As.sisi.bill’fiivuns! St.Framjois I S. Francesco. Sv. Frančišek, prosi za nas I VODILO udov Tretjega Beda frančiškanskega, ki se imenuje svetovni. Poglavje I. O sprejemi, poskušnji, obljubi. § 1. Sprejeti se smejo le taki, ki so dopolnili štirnajsto leto, ki so lepega obnašanja, miroljubni in zlasti terdni v sveti katoliški veri in v podložnosti do rimske Cerkve in apostoljskega sedeža. § 2. Omožene naj se ne sprejemajo brez vednosti in privoljenja moža, razen ko bi kazalo drugače ravnati po nasvetu njihovega izpovednika. § 3. Sprejeti v tovarištvo naj nosijo, kakor je navada, mali škapulir in pas; ako ne bodo nosili, naj izgube Redu podeljene dobrote in pravice. § 4. Kdor stopi v Tretji Red, naj bo eno leto v poskušnji; potem naj se z obljubo zaveže, da bo spolnoval zapovedi Božje, da bo pokoren besedam svete cerkve, ter da bo zadostil, ako se kaj pregreši v tem, kar je obljubil. Poglavje II. Kako naj žive. § 1. Udje Tretjega Reda naj se deržč v vsi svoji noši in obleki tiste srednje poti, ki se slehernemu spodobi, zderževaje se predragega lišpa. § 2. Plesov in nespodobnih gledaliških iger, kakor tudi pojedin naj se skerbno varujejo. § 3. Jed in pijačo naj vživajo zmerno, in naj ne prisedejo k mizi in ne vstanejo od nje, preden niso pobožno in hvaležno Boga molili. § 4. Vsi naj se postijo dan pred praznikom Device Marije Brezmadežne in očeta Frančiška: velike hvale vredni pa bodo tisti, ki se bodo verh tega ali postili v petkih, ali zderževali mesnih jedi ob sredah po stari navadi tretjerednikov. § 5. Svojih grehov naj se postavno izpovedo sleherni mesec, tudi naj pristopijo k mizi Gospodovi sleherni mesec. § 6. Tretjerednikov duhovskega stann, ki molijo vsaki dan brevir, ne zavezujemo v tem oziru k ničemur drugemu. Svetovni ljudje, ki ne opravljajo brevirja aliMarijnih molitev, imenovanih navadno „mali oficij BI. Device Marije", naj molijo sleherni dan, če niso po bolezni zaderžani, dvanajstkrat Oče naš, Češčena Marija in Čast bodi Bogu. § 7. Kdor ima pravico zato, naj ob svojem času glede premoženja svojega naredi oporoko. § 8. V domačem življenji naj si prizadevajo drugim dajati dober zgled: pospeševati pobožnost in vse, kar je dobrega. Knjig ali časopisov, po kterih se je bati pogube čednosti, naj ne puste prinašati v hišo, in naj ne dovolijo, da bi jih brali njih podložni. § 9. Skerbno naj gojijo blagovoljno ljubezen med seboj in do drugih in naj skerbč. kjer jim je mogoče, da se poravnajo prepiri. § 10. Razen v potrebi naj nikdar ne prisegajo. Nesramnega govorjenja in nespodobnih šal naj se varujejo. Zvečer naj se izprašajo, ali so kaj tacega nepremišljenega storili; če so storili, naj greh s pokoro popravijo. § 11. Kdor lahko more, naj bo sleherni dan pri sv. maši. K mesečnim shodom, ki jih bo sklical predstojnik, naj prihajajo. § 12. Vsak po svoji moči naj nekoliko skupaj zloži, da se podpirajo vbož-nejši iz števila udov, ali da se skerbi za čast božje službe. § 13. K bolnemu tovarišu naj predstojniki ali sami gredo, ali naj koga pošljejo, da bo izpolnil dolžnosti ljubezni. Ravno ti naj v nevarni bolezni opominjajo in prigovarjajo, da naj bolnik o pravem času skerbi, da se z Bogom spravi. § 14. K pogrebu umerlega tovariša naj pridejo udje tistega kraja in ptuji (ki so ravno tam), in naj molijo skupno za nebeško tolažbo ranjkega Marijine molitve, ki jih je vstanovil oče Dominik, to je, Rožnega venca tretji del. Mašniki naj med sveto mašo, svetovni ljudje pa, ako mogoče, stopivši k mizi Gospodovi, pobožno molijo za večni mir pokojnega brata. Poglavje IH. 0 službah, o nadzorovanji in o vodilu samem. § 1. Službe naj se oddajajo ob shodu udov, in sicer naj bodo triletne. Nihče naj se jih brez pravičnega vzroka ne brani, nihče jih ne opravljaj nemarno. § 2. Oskerbnik, ki se imenuje vizi-tator, naj pridno preiskuje, ali se izpolnjujejo postave. Zatorej je dolžan vsako leto, tudi večkrat, če bo treba, obiskati kraje, kjer so udje, in klicati jih na shod, h kateremu so zavezani priti vsi predstojniki in vsi udje. Ako vizitator opomni, ali mu kaj v zveličavno pokoro naloži, naj ta to ponižno sprejme ter se ne brani zadostiti. § 3. Vizitatorji naj se volijo iz per-vega reda frančiškanskega ali pa iz tretjega regularnega reda; določili jih bodo kustosi ali gvardijani, ako se za to naprosijo. Neduhovnim možem bodi služba vizitatorja prepovedana. § 4. Udje, ki so nepokorni in slabega obnašanja, naj se dvakrat in v tretje opominjajo na dolžnosti; ako ne bodo pokorni, naj se izključijo iz Reda. § 5. Ako bi se kdo v teh postavah kaj pregrešil, naj ve, da nima vsled tega nobenega zadolženja, izvzemši to, kar je po božjih ali cerkvenih postavah vže tako zapovedano. § 6. Ako kdo iz veljavnega in pravičnega vzroka ne more izpolnjevati kakega poglavja te postave, je dovoljeno oprostiti ga v tisti reči, ter jo modro za-meniti. K temu naj imajo pravico redni predstojniki frančiškanski Prvega in Tretjega Reda, kakor tudi gori omenjeni vizitatorji. Kazalo odpustkov in pravic. Poglavje I. O popolnih odpustkih. Vsi tretjeredniki obojega spola, ki se po kerščanskem obredu izpovedo svojih grehov, ter sveto obhajilo prejmejo, imajo pravice, popolni odpustek zadobiti ob tu naštetih dneh in priložnostih: 1. Dan vstopa. 2. Dan, kadar obljubo store. 3. Dan, kadar se zbero k mesečni pridigi ali posvetovanju, ako ktero cerkev ali očitno kapelo pobožno obiščejo in po navadi molijo za potrebe vesoljnega krščanstva. 4. Vinotoka, na god očeta Frančiška, zakonodajavca; 12. velikega serpana, na god device Klare, zakonodajavke; 2. velikega serpana, na praznik Marije, kraljice angelov, zavoljo posvečenja njene velike cerkve; ravno tako ta dan, ko se obhaja vsakoletni praznik tistega svetnika, v čigar cerkvi je sedež tovarištva, ako to cerkev v ta namen obiščejo in po navadi molijo za potrebe kerščanstva. 5. Enkrat vsaki mesec, tisti dan, kadar je kteremu ljubo, ako obiščejo v ta namen ktero cerkev ali očitno kapelo, ter tam nekoliko časa molijo po namenu papeževem. 6. Kolikorkrat, hrepeneči po pobolj-šanji, delajo osemdnevne duhovne vaje. 7. Ob smertni uri, ako pobožno izgovore sveto ime Jezusovo, ali z ustmi, ali pa, če ne morejo več govoriti, v sercu. Kavno to pravico vživajo tudi tisti, ki, nezmožni spovedati se in sprejeti sveto obhajilo, obude v sercu popolno kesanje čez svoje grehe. 8. Dvakrat v letu, ko dobijo papežev blagoslov, ako molijo nekoliko po namenu papeževem; tako tudi, pod ravno to pogodbo tisti, ki dobijo tako imenovano vesoljno odvezo ob tu naštetih dnevih : I. Na dan rojstva Gospoda našega, Jezusa Kristusa; II. na praznik vstajenja Gospodovega; III. Binkoštno nedeljo; IV. na praznik presvetega Serca Jezusovega; V. Brezmadežnega spočetja BI. Marije Device; VI. sv. Jožefa, ženina, 19. sušea; VIL vtisnjenja presvetih ran očeta Frančiška, 17. kimovca; VIII. Ludovika, kralja francoskega, nebeškega patrona tretjerednikov, 25. vel. šerp.; IX. Elizabete Ogerske, 19. listopada. 9. Tudi zadobijo enkrat na mesec tisti, ki molijo petkrat Oče naš, Češčena Marija in Čast bodi Bogu za potrebe sv. cerkve, enkrat pa po namenu papeževem vse tiste pravice v odpuščenje svojih grehov, ktere vživajo tisti, ki obiskujejo s pobožnim sercem ali postaje v Eimu, ali pa romajo k porcijunkuli, k najsvetejšim krajem Jeruzalemskim in k cerkvi sv. aposteljna Jakoba v Komposteli. 10. Tiste dni, ko so v rimskih mašnih bukvah zaznamovane postajne prošnje, more zadobiti sleherni tretjerednik v cerkvi ali kapeli, v kteri je vstanovljeno tovarištvo, ako jo pobožno obišče in po navadi moli za potrebe sv. cerkve, vse pravice in duhovne milosti, ktere vživajo v Rimu Rimljani ali ptujci. Poglavje II. 0 nepopolnih odpustkih. 1. Sleherni tretjerednik enega ali dru-zega spola, ki obišče cerkev ali kapelo, v kteri je ustanovljeno tovarištvo, in tamkaj k Bogu moli za potrebe sv. cerkve, zadobi odpustek sedem let in sedemkrat štirideset dni: Na dan, ko so bile očetu Frančišku čudežno vtisnjene svete rane, na praznik svetih Lu-dovika kralja, Elizabete Ogerske, Margarete Kortonske, in drugih dvanajst dni, ktere si izvoli, ter jih poterdi redovni predstojnik. 2. Kadar so pri sv. maši ali drugih duhovnih opravilih, ali na shodih tovarišev očitnih in zasebnih; kadar uboge prenočujejo, razpertije poravnajo ali skerbč, da se porav- naj o, kadar gredo k sveti procesiji, kadar spremljajo sveti zakrament, aii če tega storiti ne morejo, pri znamenji s zvonom enkrat molijo Oče naš in Češčena Marija; kadar molijo pet Očenašev in Češčena Marija za potrebe sv. cerkve ali pa za dušni mir ranjkih tovarišev tretjerednikov; kadar spre-obernejo koga, ki je bil zašel v pregrehe; kadar podučujejo kterega v božjih zapovedih in drugih rečeh, potrebnih k zveličanju; ali kadar store kaka druga taka dela ljubezni; za vsakikrat in za vsako tako dobro delo morejo zadobiti odpustek 300 dni. Vse te zgorej omenjene p o p ol n e, kakor nepopolne odpustke morejo tretjered-niki oberniti tudi v prid vernih duš v vicah. Poglavje IV. 0 pravicah. 1. Mašniki, ki so v tretjem redu, imajo pravico privilegiranega altarja trikrat v vsakem tednu, kjer koli mašujejo, da le niso dobili enake pravice za kteri drugi dan. 2. Kdor mašuje za dušni mir ranjkih tovarišev tretjerednikov, ima vselej in kjerkoli pravico privilegiranega altarja. Kazalo rimskih postaj in dotičnih odpustkov. 1. — Pervega prosinca (januvarja) obrezovanje , in šestega prosinca, razglašenje Gospodovo: odpustek 30let in 30 kvadragen. 2. — Tri predpepelnične nedelje, imenovane po latinsko Septuagezima, Seksagczima in Kvinkvagezima: odp. 30 let in 30 kvadr. 3. — Pepelnično sredo: odp. 15 let in 15 kvadr. 4. — četerto postno nedeljo: odp. 15 let in 15 kvadr. 5. — Oljčno ali cvetno nedeljo odp. 25 let in 25 kvadr. 6. — Veliki četertek: popolni odpustek. 7. — Veliki petek in veliko saboto: odp. 30 let in 30 kvadr. 8. — Druge dni štiridesetdanskega posta, ob praznikih in delavnikih, kakor tudi kva-terne dni tega posta: odp. 10 let in 10 kvadr. 9. — Velikonočno nedeljo: popolni odpustek. 10. — Druge dni med velikonočno osmino z belo nedeljo vred: odp. 30 let in 30 kvadr. 11. — Na sv. Marka evangelista dan in tri dni procesij križevega tedna: odp. 30 let in 30 kvadr. 12. — Vnebohod Gospodov: popolni odp. 13. — Saboto pred binkoštmi: odpustek 10 let in 10 kvadr. 14. — Binkoštno nedeljo; odp. 30 let in 30 kvadr. 15. — Druge dni med binkoštno osmino do sabote: odp. 30 let in 30 kvadr. 16. — Kvaterno sredo, petek in saboto meseca kimovca (sept.): odp. 10 let in 10 kvadr. 17. — Pervo, drugo in četerto adventno nedeljo: odp, 10 let in 10 kvadr. 18. — Tretjo adventno nedeljo: odp. 15 let in 15 kvadr. 19. — Kvaterno sredo, petek in saboto v adventu: odp. 10 let in 10 kvadr. 20. — Sveti večer, sveti dan, pri pervi sveti maši o polunoči, in pri drugi ob zori: odp. 15 let in 15 kvadr. 21. — Sveti božični dan: popolni odpustek. 22. — Praznik sv. Stefana, sv. Janeza evangelista in nedolžnih otročičev: odpustek 30 let in 30 kvadr. 23. — Sv. oče papež Leon XII. so verh tega podelili odpustek 40 let in toliko kva-dragen vsim vernim, kolikorkrat v štiridesetdan-skem postu skesani obiščejo cerkev, kjer je postaja (28. svečana 1827.) Opomniti se pa mora, da je treba opraviti spoved in sv. obhajilo, kadar se hoče dobiti popolni odpustek. Odpustek gotovega števila let, tednov ali dni pomeni le okrajšanje časa pokore, ki je bila prepisana v pervih stoletjih sv. cerkve, ne pa odpuščanja kazni v vicah, ktero odpustiti ali skrajšati moramo prepustiti le usmiljenju božjemu in njegovi previdnosti. 8 številom let papeži navadno sklepajo toliko kvadragen. Ta beseda pomeni štiri-desetdansko cerkveno kazen po ostrih predpisih stare cerkve. Odpustek 10 let in 10 kvadragen pomeni toraj odpuščanje časne kazni, ki je enaka cerkveni pokori 10 let in 10 štiri-desetdanskih postov. 0 sprejemu. Duhovnik vpraša prosivca: Kaj želiš P in ta odgovori: Oče, ponižno prosim obleke spokornega tretjega reda, da ž njo lažje dosežem večno zveličanje. Za obljubo ali profes. Po dokončanem letu poskušnje se stori obljuba ali profes. — Škapulir z vervico pre-pasan naj ima, ako je mogoče, verh vnanje obleke, kakor na dan sprejeme; vender zadostuje, da ga ima pod obleko. Duhovnik vpraša novinca: Brat ali sestra (redovno ime) kaj želiš? Odgovor: Oče, prosim, (iti M Ml (Mia) pripuščen (pripuščena) k sveti obljubi v tretjem redu svetega Frančiška, da v njem do smrti služim Bogu. Na to sledi obljuba tako-le: Jaz (redovno ime) obljubim V pričo Boga vsegamogočnega, v čast brezmadežni blaženi Devici Mariji, in blaženemu očetu Frančišku in vsem Svetnikom, izpolnjevati zapovedi Božje ves čas svojega življenja, in vodilo Tretjega Beda, ustanovljeno od tistega blaženega Frančiška, po uredbi, poterjeni od papeža Nikolaja četertega in Leona trinajstega, ter po volji predstojnikovi zadostovati za prestopke, storjene zoper to vodilo. Neljubi Slovenci! Pristopajte radi v tretji red sv. Frančiška ! Sv. Oče, rimski p&pež, ga pogosto priporočajo vernikom, brez izjeme stanu, spola in starosti. Posebno pa je priporočati mladini obojnega spola, ker ona se nahaja v največih nevarnostih. Pomislite: 1. Tretji red ne moti in ne ovira zakonskega življenja v nobeni reči. Kerščanski zakonski! Pristopajte radi v tretji red sv. Frančiška; on vam bo lajšal težko breme zakonskega življenja; ohranil vam bo medsebojno ljubezen, prizanesljivost, poterpežljivost; pregnal čmernost, zbadljivost, ki se tako pogosto nahaja med zakonskimi. Tretji red vam bo pomagal, da bote posvetili sami sebe, pa tudi svoje otroke. O kako je lepo, če vidijo otročiči, da njihovi starši vsak mesec pristopajo k mizi Gospodovi, če vidijo nad njimi versko gorečnost, miroljubnost in druge čednosti. Takim starišem ni treba dosti podučevati svojih otrok; njihovi zgledi so zlata šola zanje. Skušnja uči, da je cela hiša k e r -ščanska, ako so starši v tretjem redu; zlasti otroci so pravi angeljčki. Bog takim starišem deli posebne milosti, blagoslovi jih na duši in telesu. Njihove besede imajo veliko veljavo, njih zgled jo mogočen. Kakoršni so torej zakonski, take so družine, in kakoršne te, tako je ljudstvo. Kerščanske matere! Zlasti ve pristopajte v mladih in čverstih letih tretjemu redu, potem pa privabite vanj tudi svoje može z lepimi opomini, z večkratno prošnjo in pogosto molitvijo, in videle bote, da divji volk postane krotko jagnje. Stariši! Ne branite otrokom vstopa v tretji red. Vi nimate pravice, braniti jim, toraj jim tudi ne smete braniti. Koliko je dobrih, nepokvarjenih otrok, ki bi radi vstopili, pa pravijo : „ Stariši mi no pustč!“ — Sv. Oče, poglavar cerkve, tretji red priporočajo, vi pa bote branili P Bog varuj tega! — Ne braniti, marveč priporočati morate otrokom tretji red. Vi želite, da bi bili vaši otroci dobri. Vnemajte jih za tretji red in skusili bodete, da tretji red jih bo ohranil ponižne, sramožljive, čiste, ubogljive in pohlevne; obvaroval jih bo grešnega znanja, nevarnih priložnosti. Ali hočete kaj boljšega? In kolikanj bo vam olajšana odgovornost pred Bogom! 2. Tretji red nima na sebi nič zaničljivega, marveč je zelo koristen; saj ga je vpeljal svetnik — sv. Frančišek — po božjem navdihu; saj ga je poterdilanezmotljiva rimsko-katoliska cerkev; eaj ga širijo in zanj gorijo sedanji sv. Oče, Leon trinajsti, ker vedč, da ravno v tretjem redu je zdravilo zoper zmote sedanjega časa. 3. Ako si spolnil-a štirinajsto leto, ne odlagaj zapisati se. Mlaji ko se navadiš dela, ložji ti gre od rok. Taka je tudi s pobožnostjo. Prej ko se je poprimeš, bolje je zate. Vse je na tem, da ohraniš kerstno nedolžnost; tretji red ti bo pomagal, da jo ložji ohraniš. 4. Ne reci: „Kadar vstopijo drugi iz vasi, tedaj vstopim tudi jaz."— Glej, ravno tako govore tudi drugi in čakajo tebe. Zakaj bi pa ti ne začel pervi v vasi ali soseski z lepim zgledom? Imel bi zavoljo zgleda, ki ga pervi daš, obilno zasluženja pri Bogu. 5. Morda si misliš: „Če pristopim tretjemu redu, zaničevali me bodo". — Vprašam te: „Ali ti to škoduje ? Mar boš iz strahu pred ljudmi opustil to, kar je tebi na svetu velik pripomoček za stanovitnost v dobrem, bodi-si v nedolžnem ali spokornem življenji, v večnosti pa v veči plačilo in slavo? 6. Ne misli, da si sam v tretjem redu. Imenitni gospodje, papeži, kralji in cesarji so živeli in še živč v njem. Pred nekterimi leti je celo nek kerščanski general v službi turškega cesarja očitno pristopil tretjemu redu. 7. Pa zopet mi ugovarjaš: „Saj lahko brez tretjega reda kerščansko živim." — Kes da; vsaj mogoče je. Vender si upam terditi, da si v tretjem redu obvarovan premnogih nevarnosti in da si z manjšim trudom zagotoviš večno življenje. Pomisli to-le: Iti moraš čez globok prepad po ozki bervi, ki nima priročja. Prav blizo pa zagledaš še drugo berv, ki ti ni v stran, ima pa terdno priročje na obe strani. Povedi mi sedaj, po kteri jo boš vkrenil? Brez dvombe po tisti, ki ima priročje, ker po njej je manj nevarnosti. Jaz bi ravno tako storil, in mislim, da vsak pameten človek. Ktero pa je to brezdno? To brezdno je pozemeljsko življenje, polno nevarnosti za našo neumerjočo dušo. Keršeanstvo je edina berv, ki pelje čezenj, tretji red pa je priročje, kterega se prijemamo in toliko goto-veje pridemo v srečno večnost. 8. V čem pa obstoji moč tretjega reda ? Kerščansko življenje je v tem, da se varuješ hudega in delaš dobro. To je le mogoče s pomočjo milosti božje. V tretjem redu pa so nam na ponudbo naj obilniši milosti. — Moč tretjega reda je pa tudi vtem, ker nisi sam, marveč jih je na stotisoče, ki drug drugemu pomagajo, drug drugemu podajajo roke, in nadomeste, kar eden ali drugi opusti. „Gorje samemu", pravi sv. pismo. Ako hodiš sam po ledeni stermini, kaj lahko ti spodersne, da padeš nevarno, in ni ga, ki bi te vzdig- nil. Če pa cela versta, roka v roko, koraka po stermini, redko se zgodi, da bi kteri padel; in če pade, t. j. če smertno greši, vzdignili ga bodo hitro drugi, da bo sel lahko z njimi naprej, t. j. spreobernili ga bodo zopet na pravo pot s prijaznimi opomini, z lepimi zgledi in s pomočjo notranjih milosti, ki jih red ima v veliki obilnosti. — Taka je, preljubi, s tretjim redom. 9. Tretji red je tudi za grešnike, tudi za očitne grešnike, ako so se poboljšali in pohujšanje po moči popravili. Sv. Marjeta Kortonska, prej očitna grešnica, pokorila se je ojstro v tretjem redu nad dvajset let. Tretji red je red pokore, in komur je je treba, najloži jo dela v njem. Padlim, pa zopet vstalim osebam naj se toraj ne brani vstop v tretji red, ker on je najboljši pomoček za stanovitno spokornost. 10. „Težko je živeti v tretjem redu!“ — Nič ni težkega; spolnovati moraš le božje in cerkvene zapovedi in dolžnosti stanu. Že kot kristjan imaš ravno te dolžnosti. Tretji red pa ti pomaga, da vse to ložej spolnuješ. 11. Ako ktero pravilo tretjega reda prelomiš, ne grešiš. Grešil bi le tedaj, ko bi bilo to pravilo ob enem tudi božja ali cerkvena zapoved. Pravilo samo te ne veže niti pod najmanjšim grehom. Toraj: ko bi kteri mesec ne šel k spovedi ali bi opustil redovno molitev, nikakor nisi grešil. 12. Zopet praviš: „Ne morem toliko moliti.“ — Kaj lahko; saj ni, da bi moral vseh 12 očenašev naenkrat opraviti, lahko molitev razdeliš, recimo tako-le: Zjutraj štiri očenaše; kadar sedem zvoni, pristavi zopet dva za tretji red; opoldne enega, ob „Zdravi-mariji“ enega, in štiri zopet, preden greš spat. Ali ni to lahko? — Pa še drugače si lahko pomagaš. Redovno molitev lahko opravljaš med potom, ko greš na delo, celo med delom jo smeš opraviti, samo pomolči nekoliko v družbi in moli, saj veš, da molčati je pač najbolje. Moški smejo moliti celo s pokrito glavo, če drugikrat nimajo časa. 13. „Imam že več bratovščin, toraj obilno molitve, ne morem sprejeti še tretjega reda!" Tako se izgovarja marsiktera za tretji red kaj pripravna duša. — Toda vedi, da redovna molitev velja za vse bratovske molitve, samo da napraviš namen. (Eescript. Secret. Gener. 22. jan. 1883.) Se več: Redovna molitev, kolikor daleč seže, velja tudi za druge pobožnosti, kakor za pripravo ali zahvalo za sv. Obhajilo, jutranjo, večerno molitev itd. 14. Če zgubiš škapulir ali pasček, ali če se ti razterga, kupi si druzega. Ni pa potreba vnovič blagosloviti ga. Škapulir ali pas za kratek čas lahko odložiš, ako imaš vzrok zato. Vendar prosi vodnika za polajšanje. 15. V letu poskušnje seznani se dobro 8 pravili, z odpustki in dnevi vesoljne odveze. Vesoljna sv. odveza, ki je sklenjena s popolnim odpustkom, sme se dajati le d o -ločene dni, in sicer od polnoči do polnoči. — Le takrat, če pade vesoljna odveza na delavnik, sme se dati tudi na nedeljo ali praznik v osmini tistega dneva, pa le tistim, ki se niso mogli na delavni dan vdeležiti vesoljne odveze. 16. Zarad vesoljne odveze ne delaj si nepotrebnih potov. Vsak spovednik, redovni ali ne, smejo ti jo podeliti v spovedi. Zunaj spovedi pa smejo vesoljno sv. odvezo deliti le vodniki tretjega reda in tisti gospodje, ki so za to pooblaščeni. 17. Kadar preteče leto poskusu j e, pojdi k obljubi. Obljuba velja še-le na dan obletnice, prej ne. Ne odlašaj z obljubo, ker „nihče, kteri s svojo roko za drevo prime in se nazaj ozira, ni pripraven za božje kralj estvo“. (Luk. 9, 62.) Le imenitni zaderžki, kakor daljna pot ali bolezen, te izgovarjajo. 18. Kterim je najbolj svetovati tretji red P Kerščanski mladini, mladenčem in dekletom. Zakaj pa? — Zato, ker oni imajo največ skušnjav in so izpostavljeni najhujšim nevarnostim. Svet, meso in hudobni duh se združujejo zoper nje, in glejte, zoper te najhujše sovražnike vaših duš je najboljši po- moček tretji red. Poskusite, pa se boste prepričali. — Kar se v mladosti naučiš, to na starost znaš. Ako želiš enkrat sveto umreti, zgodaj se uči pobožnosti. V starosti te noge ne bodo rade nosile k spovedi in k službi božji. Telesne nadloge ti bodo slabile um in odganjale pobožnost.— Ne boj se, da bi bil kedaj preveč svet in pobožen, ker sv. Duh pravi: „ Kdor je pravičen, bodi še pravičniši, in kdor je svet, bodi še svetejši." (Skriv. raz. 22, 11.) Možje, mladenči, ne sramujte se tretjega reda, nikar ga ne zaničujte, marveč radi pristopajte vanj! Lep izgled poštenega moža ali mladenča velja za deset oseb ženskega spola; ker možki, kar obljubi, tudi zvesto spolnuje. Mladeneč! "Vedi, da tretji red te bo rešil hude kletve, grozne jeze, togote, sovraživa in nevarne pijanosti, ter bo pogasil v tebi meseno poželjivost in te varoval prilizovanja druzega spola. Ne zmeni se za govorjenje ljudstva. Lahkomišljeni tovariši se bodo morda malo norčevali, dobri ljudje v soseski pa te bodo spoštovali, rekoč: „To je pošten mož, to je hvalevreden mladeneč, zgled vsimjivojim verstnikom. Pa kaj človeška hvala P Ta pride in mine. Če boš zvesto spolnoval vodilo tretjega reda, pohvaljen boš enkrat na sodni dan in povablen boš, v posest vzeti kraljestvo, ki je pripravljeno vsem, ki Boga ljubijo. 19. Posli, zlasti vi radi pristopajte tretjemu redu! Gospodarji, gospodinje, ne branite poslom vstopa! Ne zaničujte jih zaradi tretjega reda, ne branite jim ob nedeljah ali prazpildh pristopiti k spovednici in angeljski mizi! Čembolj bodo združeni z Bogom, s tem večim veseljem bodo opravljali težavna svoja dela; poterpežljivi bodo, pohlevni in zadovoljni, in kak lep izgled bodo dajali vašim otrokom! Vi pa, kerščanski posli, pomislite, da zraven molitve je treba tudi dela. Eno stori, druzega pa ne opusti. Ljubi bralci! Poskusite toraj; saj v letu poskušnje lahko odstopite. Pa tega gotovo ne boste storili, ker kmalu se boste prepričali, kako prijeten in sladek je jarm Gospodov. 20. Razširjaj tretji red in priporoeuj ga svojim tovaršem in tovaršicam; po tej poti, kakor skušnja uči, se pridobi mnogo udov. Prigovarjaj jim ne le enkrat, ampak večkrat; pa tudi moli zanje v ta namen. Če ti le pet novih udov pridobiš in ti zopet druge, o kako hitro se bo razširil tretji red, in to ravno žele sv. Oče. Marsiktera oseba se ti bo od začetka smijala, pa kmalo bo zadeta od milosti božje in te bo ubogala. Hvaležna ti bo že zdaj, posebno pa na unem svetu, ko bo spoznala, da je ravno po tretjem redu dosegla večno življenje. Skušnja uči, da iz največih grešnikov postanejo po tretjem redu najgorečniši spokorniki. — Če te pa drugi ne poslušajo, marveč te zasramujejo, vedi, da imaš pri Bogu vse eno spravljeno plačilo za dobro voljo in poskus. 21. Preljubi tretjeredniki: Svetujem vam to-le: Naredite vsako jutro dober namen, rekoč : „Kar bom danes delal ali terpel, naj bo, ljubi Jezus, tebi darovano in pa dušam v vicah v prid. Tudi se želim vdeležiti vseh odpustkov čez dan, in kolikor je moč, hočem jih nakloniti dušam v vicah.“ Spominjajte se pri vsaki sv. maši svojih redovnih bratov in sester, in sicer pred povzdigovanjem vseh živih, po povzdigovanji pa vseh mertvih tretjerednikov. v Obujajte pogosto duhovno sv. Obhajilo, t. j. kesanje zavoljo storjenih grehov, in željo, skleniti se z ljubim Jezusom. Obhajajte se v duhu zlasti zjutraj in zvečer, kadar slišite farni zvon, kadar greste mimo cerkve, zlasti pa med sv. mašo pri zavži-vanji, če sami ne prejmete sv. Obhajila. Varujte se skerbno, da prostovoljno in vedo m a ne storite niti najmanjšega greha. Kar se iz človeške slabosti zgodi, to ti Bog rad prizanese. Bog te spremlja, varje naj, Ter pripelje v sveti raj! Spričevalo sprejema in obljube. št.../1C. .................................................. je bil