Ą NAŠI DRŽAVI. Naša _ržav_ Iu lausanngka kouferen- .a. Spodaj omenjarao, kako se t,ri vele:ije na v.ojnoodškodninski konferenci v Lausanni ne zmenijo za manjše države. .Vko bodo ta posvetovanja zaključcna :)}!e. pristanka malili držav in tudi naie, bo zgubila Jugoslavija v teku enoletle Hoovrove odložitve plačil (moratorija)' 800 milijonov. Ta svota je le delno nadomeščona s posojili, ki jih je dala aaši državi Francija. Če bi sedaj moiala Jugoslavija brez nadaljnega sprejeti sporazum, ki bi ga narekovale velesile, bi se morala, ne da bi jo bili sploh vprašali za njeno mnenje, odreči ogromni svoti 40 milijard samo na vojni odškodnini, dočim bi za primer, da bi prišlo z Ameriko do sporazuma glede črtanja nvedzavezniških dolgov, dobila kot odškodnino v najboljšem primeru samo 15 milijard. Jugoslavija bi pri taki rešitvi vojnoodškodninskega vprašanja morala izgubiti nad 30 milijard. V DRUGIH DRŽAVAH. Z vcJKOodškodninske konference v Lausanni. Več nego 14 dni se že pogajajo v Lausanni zastopniki petih velesil, kako in kaj bi še naj plačala Nemčija na vojni odškodnini. Pogajanja se vršijo v glavnem le med angleškim, francoskim ter nemškim ministrskim predsednikom. Povabljene so bile na to konferenco tudi manjše države: Jugoslavija, Poljska, Čehoslovaška, Romunija, Grčija in Portugalska. Zastopnike malih držav sploh nc obvešcajo o stanju pogajanj in je izjavil angleški predsednik vlade Macdonald, da bo predloženo manjšim državam še le ob zaključku pogajanj besedilo sporazuma v podpis. Ta način reševanja vojnoodškodninske»a vprašanja je vzbudil veliko nevoljo. Glavne to.ke sporazuma glede vojnih odškodnin so te le: Ukinejo se za bodočnost vsa plačila vojne odškodnine za Nem.ijo. Nemčiji se prizna triletna Odložitev plačil (moratorij) do 1. julija 1935; Nemčija bo še plačala 3 milijarde mark, ki sc bodo dale na trg v obveznicah (obligacijah) od 1. julija 1935 daljc. Tečaj obveznic bo znašal 90%. Obresti bodo 5%, amortizacija 1%, boni bodo tekli 37 let. Tako zgleda finančni sporazum v Lausanni, o političnem zbližanju ni v tej pogodbi govora in določbe verzaillske mirovnc pogodbe še ostanejo nadalje nedotaknjene. Glavna zasluga na uspehu lausannske konferencc gre angleškemu ministrs-kemu predsedniku Macdonaldu. Podpisana je bila lausannska pogodba dne 9. julija v slavnostni dvorani hotela Beaurivage v Lausahni. Podpisali so jo zastopniki: Angleške, JBelgije, Francije, Poljske in Ncmčije. Zastopniki drugih povabljenih držav, in med temi tudi Jugoslavije, so si pridržali podpis za pozneje. Kaj vse si upajo dovoliti nemški fašisti! Dno 8. julija so razbili hitlcrjevci pruski dežclni zbov in to radi tega, keiso hoteli uzakoniti nckaznjivost narod- nih socijalistov za vse politične zločine in prestopke. Za ta brezmejno drzni predlog je glasovalo 244 poslancev, proti pa 157. Ker ni bila dosežena dvetretjinska večina, je predlog propadel in hitlerjevci so sklenili, da bodo onemogočili v pruskem deželnem zboru vsakoršno zborovanje do novih državnozborskih volitev. Angleški parlament je odgcden do 27. oktobra. Angleži proti Ircem. Že precej časa vlada med Irsko ter Anglijo spor, ker je irski parlament odrekel angleškemu kralju prisego zvestobe. Vsi poskusi, da se spravi spor mirnim potom z dnevnega reda, so se izjalovili in radi tega je izvršila Anglija te dni napram Irski že dolgo zagroženi bojkot. Angleži so uvedli posebne carine na uvoz blaga iz Irske. Turčija bo slovesno sprejeta v Zvezo narodov dne 18. julija. Amerika in Rusija. Amerika bo vzpostavila diplomatske zveze z Rusijo in to radi stalnega prodiranja Japoncev v Mandžurijo. Izjalovljen poskus z uvedbo diktature v južnoameriški državi Čile. Južnoamcriška di'žava Čile je bila v zadnjem času pravo torišče državnih prevratov vojaškega značajd. Nekaj tednov se že drži vlada pod predsedstvom Daville. V noči dne 5. julija so bili v glavnem mestu čilske države Santiagu hudi ulični boji med levičarskimi radikali in vladnimi četami, v katerih je bilo ubitih 37 oseb, Častniki vojske in mornarice so skušali strmoglaviti vlado Daville ter osnovati vojaško diktaturo kot odgovor na odredbo vlade, ki izjavlja, da je večji del mornarice razpuščen. Poveljnik mornarice je stavil vladi ultimatum, da mora v 12 urah odstopiti, kar pa je Davilla odklonil. Davilla je dal aretirati kolovodje upora. Japonska se odločila za inilacijo. — Japonska nižja zbornica je v mesecu juniju sprejela predlog, s katerim se daje vladi dovolj.nje, da zviša množino denarja, ki je zdaj v obtoku, z izdajo novih bankovcev.