Krmljenie plemensKih svinj. Navadno prevladuje mnenje, da morajo dobiti breje svinje mnogo več krme, kakor nebreje svinje. Vendar je to potrebno samo takrat, ako so bile svinje pripuščene prerano, pred starostjo 10 meseoev. Ako so pa bile svinje pripuSčene v primerni starosti, ko za svojo rast ne rabijo več mnogo krrnc. morajo tudi breje svinje s krmo, ki jo dobijo. v glavnem vzdrževati samo svojo telesno težo na isti višini, za razvoj mladih pujskov v telesu pa rabijo razmeroma malo hrane. Seveda pa je način krmljenja in sestava ter količina krrae v veliki meri odvisoa od vsakokratnega krmnega stanja svinj. Ako smo svinje dobro in pravilno krmili. ko so imele mlade, da so mogie dajati zadostno koLičmo mleka, take svinje pozneje, ko smo pujske odstavili, ne rabijo tako dobre krme. Ko pujske odstavimo, je celo dobro, da ne krmimo svinje preobilno, da preneha tvorba mleka v vimenu. Takrat pa mora dobiti svinja poleg običajne krme Se vsaj 1 kg močne krme dnevno, da se mladl pujski v svitiji pravilno razvijajo in da se more začeti tvoriti v vimenu zadosti mleka. Breja svinja rabi skoraj samo toliko krme, kolikor je potrebno, da ne izgubi nič na svoji teži. To je razumljivo, ker je prirastek na teži vsled brejosti samo mali. Saj mladd pujski — če jih računamo 10 na svinjo — ne tebtajo več kakor skupaj približno 12 kg. Ta mali prirastek na teži pa je razdeljen na dobo skoraj štirih mesecev. Seveda je pa to samo takrat, ako ne pripuščamo premladih svinj. Da se svinja pravilno razvija, da da zadostno število mladičev in jim more dajati zadosti mleka, ne smemo svinje pripustiti pred starostjo 10 mesecev, boljše je pa še 1 ali 2 meseca pozneje. Take breje svinje bomo nalo lahko krmili na najbolj cenen nattn. V poletnem času dobijo breje svinje večinoma zeleno krmo, najboljša je paša na tnladl travi in detelji. Ako je paša dobra, more izhajati svinja brcz vsake druge krme. če pa dobiva svinja zeleno krmo v hlevu, ta krma ne zadostuje, ampak morarno dodajati še Yi do 1 kg močne krme. Iz tega je že razvidno, kako ugodno deluje paša na svinje in kako more paša poceniti celo vzrejo. V zimskem časn more nadomestiti zeleno krmo in pašo pesa. Ako so dobivale v poletnem času svinje kot glavno ali pa tudi edino krmo tnlado z«leno krmo, naj dobijo v zimskem iasu razsekano, toda surovo peso; ni namreč potrebno, da bi bila pesa kuhana, zadostuje, če je razsekana. Kuhanje ali parenje pese prebavijivosti ne izboljša prav nič. Kuhanje povzroča in omogočuje samo, da žrejo svinje večje količine take krme. Zato je tudi opravičeno kuhati peso za pitane svinje, za plemenske svinje je pa to popolnoma nepotrebno. Deloma moremo v manjši meri krmiti tudi nerazsekaoo peso; vendar pa jo že zato večinoma režemo, da ji moremo primešati še drugo krmo, ki jo svinje dobijo. Pri velikih količinah same pese gre prebava prehitro in bi svinje mogle dobiti drisko. Zato naj dobijo starejše svinje 10 do 15 kg razsekane pese in zrezane suhe mlade detelje približno Yi kg na dan. Namesto takega sena moremo krmiti tudi pleve. Najboljše so ovsene, vendar pa nimajo one vrednosti, kakor delelja. Ako dodatno krmi še nekaj klajnega apna (približno 30 g na dan in žival), dobijo odrasle plemenske svinje vse redilne snovi, ki jih rabijo. Moremo jim pa dati še ostanke krme, ki so jo pustile n. pr. pitane svinje in s tem tudi te ostanke koristno porabimo. Namesto pese moremo krmiti svrnjam tudi krompir. Vendar je tako krmljenje dražje. Dajemo ga 6—8 kg, mora pa biti kuhan. Najboljše je, če ga pomešamo z deteljnim senom ali plevami. 2—4 tdne pred prasenjem pa morajo do biti plemenske svinje 1—2 kg močne krme (količina se ravna po teži živali).