800
France Kosmač
Besede in drugi glasovi
O IZVIRU     Oprostite, jaz nisem izviren.
Ko se pogledam nazaj, k izviru svojega izvira, se mi pogled naslanja na prepadne stene, na modra brezna, na poševna pota v srce večnosti.
Obredem vse drage in znane in neznane obraze, škropim se s kapljicami nepreglednega veletoka, prodiram skozi nepreglednost samo. Jaz sem tako daleč od izvira.
801
Besede in drugi glasovi
SENZACIJA    že veste,
da govorijo morski konjički
po kitajsko?
In da pri Diorju
o mlaju naročajo
pavje perje?
In — če ne veste —
prostovoljno se prijavljajo
kot eksponati za muzej
prihodnosti:
razstavili bi radi vsaj
polovico svojih
možnosti.
Toda — najnovejša vest:
učijo se mukati!
INTERVJU    Ali je zvok večen?
sem vprašal gluhonemega.
Matematik je rekel:
muzika je svet,
ki je v njem dva in dva pet
ali sedem.
Dirigent je pribil:
večnosti ni, samo
muzika je!
Dalaj lama je dejal:
šrikhsja.
Harfa pa zazveni,
brž ko se je dotakne
veter, in ribe zaplešejo
na dnu morja kakor v snu,
če ne na zvoke,
na tišino.
Plešejo, plešejo
in zavalovijo
poslušno
morsko gladino.
802                                                                                                                     France Kosmač
BESEDE    Besede se zbirajo kakor lastovke, priletavajo in odletavajo, gugljejo se na dolgih, napetih žicah in še ne vedo, kaj bodo povedale. Samo nekaj čutijo in vedo: treba se bo preseliti, treba bo odleteti, kar tako ne moremo umreti, neizgovorjene. In poletijo v negotovo naročje odmeva. Ne bo ga konca kamene dobe. Ne bo ga — nikdar.
VPRAŠANJA    Več časa,
je to večnost?
Manj časa,
je minljivost
in zaman?
In koliko je časa:
kolikolikolikoli
vsenaokoli
in nikoli?
Nikoli, večnost
in zaman,
saj to ni več
ne manj!
In noč je preč
in sine dan
in mine dan
in noč in dan
sta kot praznina
in polnina
in več in manj,
ničesar polna
in nevidna dlan
na nemem dnu
neznanih sanj?
803
Besede in drugi glasovi
ZAPRTIH OCI    Izmij s sebe, preženi ta vonj po ženi z dišečim milom ali v objemu slanega vetra.
Poglej še na drugo stran
čez robove
svojega centimetrskega
časa.
Pusti, naj se številke
preštevajo same in ti na uho
pritipljejo
s svojimi skrivnostmi.
Ob kratkem: ne daj se do konca, vzdrži s srcem in z glavo v isti roki.
VABILO NA KONCERT    Pridite po rokah
ali na pamet, po ovinkih, naravnost ali kakorkoli: mogoče bomo vse posneli na magnetofonski trak. Pevke bodo pele s komolci po mininotah, klavir bomo razglasili za presenečenje:
v njem se prebuja spominčica! Dirigent stoji v travi z zelenimi čevlji, namesto s paličico dirigira s šopkom prevratnih idej.
Kdor ljubi brez predsodkov in nezaslišano in povrhu še na pol zastonj-------------