•1 PROBANK A PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska y Banka Bankn ,i poAubom Eno ali drugo - eno z drugimi Corning Menjalnice Kranj, Bleiweisova 14, tel: 064 212-274 Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič GORENJSKA 1800 2000 !^ U! - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 24. avgusta 1999 Tradicionalna etnografska prireditev V Davči so spet trli lan ^ prireditvi v nedeljo je bilo več tisoč obiskovalcev. Prikaz od semena "0 platna si je v spremstvu župana Železnikov Mihe Prevca ogledal tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Do polnoči je obiskovalce zabaval ansambel Ptujskih 5. Vaščani Žej čestitali Ferjanovemu atu za 100 let Za dolgo življenje je treba prav živeti Veselje do življenja, iskrive misli, šegavi pogledi; to je Vinko Lap -Ferjanov ata iz Zej pri Mostah v občini Komenda, ki je v soboto skupaj s svojci in vaščani proslavil sto let. STRAN 4 Več kot sto gorskih tekačev iz vse Slovenije se je letos že četrto leto pomerilo v teku na Lubnik PROGA PROTI LUBNIKU VEDNO NAVDUŠI rjEGAMILKJ GOSTILNA KRIŠTOF PREDOSLJE pri Kranju DNEVI CHIANTUA IN TOSKANSKE KUHINJE od 27. 8. dalje... Rez. po tel.: 241-097 foto Ctaudia JESENICE, tel.: 064/831-387 STRAN 19 *°SlOVN! VAL Z Vami vsak dan od 05, do 09, in od 15, do 21. ure MBROlZ BBH3Đ l*CJ £3 O t-A ŠĆKNI TWl30V£t3 *N SERVISER LAHOVČE, PRODAJA VOZIL, TEU064/42I I4lm servis vozil, TEL:064/42I 193 | UMU OIjUIHIA FILME IN SLIKE RAZVIJEMO V1 MRI Pritličje blagovnice GLOBUS Kranj I V I M 9770352666018 PO SLOVENIJI _ureja: Jože Košnjek Seja vlade Nova državna pomoč Posočju Ljubljana - Vlada je na četrtkovi korespondenčni seji zagotovila za obnovo v lanskem potresu poškodovanih dvajsetih zasebnih objektov v Posočju 36 milijonov tolarjev državne pomoči, lastniki teh stavb pa bodo lahko pridobili še za 14 milijonov tolarjev stanovanjskih posojil. Poleg tega je za obnovo cerkve Marijinega vnebovzetja v Tolminu in cerkve sv. Petra v Zatolminu namenila 44,8 milijona tolarjev. Doslej je za obnovo zasebnih objektov zagotovila dve milijardi in 775 milijonov tolarjev državne pomoči. Vlada je sprejela tudi predlog spremembe zakona o državnem poroštvu za obveznosti Slovenskih železnic pri najetju posojil za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture v vrednosti 9,3 milijona tolarjev in predlagala državnemu zboru, da ga obravnava po hitrem postopku.'Seznanila se je tudi z informacijo ministrstva za obrambo o dosedanji pomoči Slovenije ob katastrofalnem potresu v Turčiji. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Začel je veljati novi zakon o kontroli cen Cenam državne uzde? Nov zakon o kontroli cen, ki je bil objavljen pred štirinajstimi dnevi in že velja, daje slovenski vladi izredno široka pooblastila. Sejma nI več, nagradna Igra pa šel Predvčerajšnjim zvečer SĆ se zaprla vrata 49. Mednarodnega Gorenjskega sejma. Na njem je bil vseh deset dni tudi GORENJSKI GLAS, več kot časopis in reden gost na prireditvah PPC Gorenjski sejem, d.d. Na naši sejemski stojnici je bilo vseh deset dni vseh deset ur dnevno pestro, za kar so skrbele prijazne hostese, ki jih je vodila Katja Rozman. In tudi ena zelo visoka, komisijsko zapečatena zloženka časopisov je bila tam. Za super nagrade se DANES ZADNJIČ lahko poteguje vsak, kije sodeloval v NAGRADNI UG1-RANKl o številu izvodov v naši sejemski skladovnici. Nagrade so res imenitne in jih je natanko 49: vikend paketi v najboljših slovenskih naravnih zdraviliščih in v hotelu Valentin v Kočevju; panoramski poleti s Strojevim helikopterjem; piknik v planinskem domu na Taležu; izleti z letalom Silva Orožima; gorsko kolo; pohištvo; športne ure; potovalni kovčki; kava Emonec; itd. Pravila ugibanke so enostavna-, v ta kupon vnišite, koliko izvodov je bilo zloženih v zapečatenem visokem kupu na sejemski stojnici Gorenjskega glasa. Kupon lahko tudi pošljete po pošti ali oddate v naši malooglasni službi - ampak samo do tega petka, 27. avgusta. KUPON Menim, da je na stojnici Gorenjskega glasa na Gorenjskem sejmu zloženih _______ izvodov Gorenjskega glasa. Danes je zadnjič objavljen nagradni kupon na drugi strani Gorenjskega glasa, natanko tako, daje kupon možno izrezali skupaj z natisnjenim naročniškim naslovom. Za sodelovanje v ugibanki je dobrodošlo oboje: originalni kuponi z vpisanim odgovorom (sumo pravilni odgovori lahko prinesejo nagrado!) in na drugi sirani kupona naročniški naslov. Fotokopij kupona seveda ne homo upoštevali! Poleg tega je bilo na naši sejemski stojnici možno dobiti tudi dodatne posebne kupone za sodelovanje v nagradni ugibanki. Pri žrebanju bo natanko 25 nagrad za odgovore na kuponih iz časopisa in 24 nagrad za odgovore na posebnih kuponih. Torej: več odgovorov (pravilnih!), več možnosti pri žrebu. Pa to sploh še ni vse: za kupone, ki ne bodo izžrebani, bomo pripravili dodatna prvovrstna presenečenja. Sreča bo potrkala večkrat, ne le enkrat! In če bo v bobnu več Vaših kuponov, Vas bo sreča lahko večkrat obiskala. Žrebali bomo v petek, 27. avgusta, izidi žrebanja bodo objavljeni v Gorenjskem glasu od naslednjega torka, 31. avgusta, naprej. Za pošiljanje izpolnjenih kuponov je torej čas do petka. In nič dlje. Ljubljana, 23. avgusta - Čeprav na široko govorimo o tržnem gospodarstvu, pa novi zakon o kontroli cen ne omejuje kontrole cen le na nekaterih področjih, kot je bilo to v praksi že nekaj desetletij, pač pa lahko pristojni minister poseže v ceno kateregakoli blaga ali storitve brez odškodninske odgovornosti. Zakon o kontroli cen, ki ga je sprejel državni zbor 22. junija, objavljen pa je bil 6. avgusta, je že začel veljati. Čeprav je kot vodilno načelo zapisano, da udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene, pa prav ta zakon vladi širi delovno področje in ji daje nenavadno široka ter povečana pooblastila na področju določanja cen brez odškodninske odgovornosti. Če so bile doslej pod vladno kontrolo predvsem cene državnih monopolistov in cene Pokojnine višje za skoraj dva odstotka Ljubljana, 23. avgusta - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je konec preteklega tedna sprejel sklep, s katerim se pokojnine in druga izplačila, katerih višina je odvisna od višine pokojnin, s prvim avgustom povišajo za 1,8 odstotka. Po podatkih Statističnega zavoda RS je namreč povprečna bruto plača, izplačana za letošnji junij, znašala 171.492 tolarjev ali 1,7 odstotka več kot maja, enaka rast pa so ugotovili za čiste plače, ki so osnova za rast pokojnin in drugih izplačil po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Taje znašala v juniju 107.868 tolarjev. Najnižja pokojninska osnova bo po novem 68.814 tolarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo (tudi kmečka in borčevska) 58.492 tolarjev, najnižja pokojnina nasploh 24.085 tolarjev, najvišja pokojninska osnova pa 333.319 tolarjev. • Š. Ž. storitev v lokalni infrastrukturi, ima sedaj vlada, oz. pristojni minister možnost poseči po katerikoli ceni, pri čemer bo pri ministrstvu deloval poseben svet za cene, mimo katerega lahko minister poseže le v nujnih primerih. Zakon določa, v katerih primerih lahko vlada, ki je po ustavi državnemu zboru odgovorna za izvajanje politike cen, poseže v oblikovanje cen. Še naprej so to državni monopolisti in dejavnosti, ki so nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij, ko se zaradi sprememb cen pričakujejo hujše motnje na trgu, ko bi nove cene ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bile posledica elementarnih nesreč, v primerih prodaj blaga iz državnih blagovnih rezerv, pri uskladitvah cen z obveznostmi Slovenije po mednarodnih pogodbah, pri uvozu državne pomoči in uvedbi posebnih dajatev. Če so navedeni primeri še do neke mere razumljivi, pa so bolj vprašljive tiste možne cenovne intervencije, možnost, da ki po dajejo vladi svoji pres^1 kontrolira cene glede na splošna cenovna gibanja, cene na mednarodnem trgu, oceno k& pitve konkurenčnosti gospodstva, možnosti uvajanja novi" ponudnikov, in kupno rnoc naših potrošnikov. Tudi presoj" uveljavljanja strožjih okolji stvenih in zdravstvenih zahtev pri proizvodnji in porabi blag3 utegnejo biti pri regulacija ce" zelo težko opravičljivi. K vsemu je potrebno dodati, da zakoj omejuje cenovno kontrolo šest mesecev, čeprav se to : ponovitvijo ukrepa lahko tuo1 podaljša. Vlada in pristal"1 državni organi so dolžni pri Pf verjanju in kontroli cen *° uradno tajnost varovati vS podatke podjetij, ki so poslov" skrivnost, posebej zanimivo PJ je določilo, da vlada s kontrol« cen ne sprejema odškodnins* odgovornosti. Nadomest'10 izgubljenega dohodka podF kontrol škodo- jem, ki jim je cen povzročil zakon le dopušča ukrep občutno S. Z- foto bobnai 366-470 KRANJ ZA HOTELOM JELEN, tel ŠK. LOKA NAMA 1. NADST. tel.: 624-006 MENGEŠ SLOVENSKA C. 26, tel.: 061/738-959 PONOVNO NA ZALOGI! FINO 145 Begunci se vračajo na Kosovo Ljubljana, 23. avgusta - Iz Urada za priseljevanje in begunce pri Vladi Republike Slovenije so sporočili, da je v petek, 20. avgusta, z letališča na Brniku v Skopje v organizaciji Visokega komisariata Združenih narodov za begunce poletelo že peto letalo s 155 državljani Zvezne republike Jugoslavije z območja Kosova, ki jim je Republika Slovenija nudila začasno zatočišče. Gre torej za peto v Sloveniji organizirano skupino povratnikov na Kosovo, ki se bodo nato z avtobusi iz Skopja prepeljali v svojo domovino. Ob vrnitvi je Vlada Republike Slovenije vsem povratnikom izplačala enkratno denarno pomoč v višini 300 DEM, število državljanov Zvezne republike Jugoslavije, ki uživajo v Sloveniji začasno zatočišče, pa se je tako znižalo na približno 2.850 beguncev oz. oseb z začasnim zatočiščem. Urad za priseljevanje in begunce, misija Visokega komisariata združenih narodov za begunce v Ljubljani in nekatere nevladne organizacije že zbirajo prijave oseb z začasnim zatočiščem z območja Kosova, ki bi se predvidoma v septembru želele vrniti s šesto skupino. Pri tem kaže omeniti, daje _ Ta teden v Kranju Seminar slovenskega jezika in kulture zanimanje glede vračanja še vedno zelo veliko, žal pa se nekateri, ki bi si želeli čimprej vrniti, ne morejo, ker imajo domove povsem porušene. • Š. Ž. Kranj - V nedeljo se je v hotelu Creina v Kranju začel tradicionalni poletni seminar slovenskega jezika in kulture za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim jezikom v Italiji, ki bo trajal vse do petka, 27. avgusta. Udeleženci - včeraj zvečer jih je sprejela Alenka Taštanoska, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport - se bodo v tem času seznanili tudi z jezikovnimi, kulturnimi, zgodovinskimi in geografskimi značilnostmi Gorenjske. • CZ. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko opoz#) Novosti za mobilizirani Spremembe in dopolnitve Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so bile uradno objavljene v juniju prinašajo novosti tudi za prisilne mobilizirance v nemško vojsk0, Kranj, 23. avgusta - Združenje mobiliziran ih Gorenjcev red no nemško vojsko Kranj opozarja na novosti, ki jih P*") ^ Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah voJr nasilja, ki je bil 4. junija objavljen v Uradnem listu, l 9. jil,1'Jii pa stopil v veljavo. Za žrtev vojnega nasilja se po tem za ako"11 dej»- šteje tudi oseba, kije imela ob začetku izvajanja nasilnega nja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju- *l obsega Republika Slovenija, ne glede na to, na katerem oz ^ lju je bilo nasilno dejanje izvršeno. Vsem mobilizirancem. . so prejeli negativne odločbe, zato predlagajo, da vložU0 \ svoji upravni enoti nov zahtevek, ni pa potrebno ponovno P lagati dokumentov. Rok je 19. december. Druga novost, ki jo prinaša spremenjeni zakon, je uPr^VeVa nosi mobilizirancev do poračuna pokojnine za nazaj do dn . vložitve zahtevka pri upravni enoti. Mobiliziranci, ki niso irj ^ do ntevk* polne delovne dobe (40 let) in prejeli odločbe s priznani posebne pokojninske dobe, po novi zakonodaji upravičen poračuna pokojnine za nazaj od dneva vložitve za (enako, kot to velja za zdravstveno zavarovanje), pri ZPj^ e je potrebno vložiti zahtevek za ponovno odmero P°.'c0-'ntl,(Ji Obrazec lahko dobijo na združenju v Kranju, potrebujejo odločbo upravne enote in status. Pravice po novi zakonodaji pripadajo tudi družinskim ^ nom oseb (zlasti vdovam), ki so izgubile življenje, um. bile pogrešanje v vojni ali ujetništvu, ob pogoju "prežtvij ^ družinskega člana", ne velja pa to za svojce po umrlem m lizirancu, če je ta umrl po vrnitvi domov iz vojne ali uJe!nlafije Pomembno je, da upravičenci vložijo zahtevek za Prizn $ pravic družinskega člana žrtve vojnega nasilja, za kar Je ^ enak: šest mesecev po začetku veljavnosti zakona oz. ^ decembra. Ta novi rok velja tudi za revizijo tistih zahtev so bili vloženi po začetku veljavnosti zakona (po 19-J no-letos), medtem ko za zahtevke vložene pred tem še veUa letni rok. • Informacijo povzel Š. Ž. - 54^5^.00 - 40% N0VA CENA 32.970,00 STRANKARSKE NOVICE ZOOM 36-145, AUTO MODE, PORTRAIT ZOOM, SWAP SNOOTUK, MILI MODE, AUTO FLASH, RLL M FLASH, OFF FLASH, RED EYE REDUCTION, SELF MER, AUTO P0WER OFF, DATA Slovenska nacionalna stranka Avtoceste le z domačimi materiali Ljubljana - Predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič je na vladi in posebej na ministrstvo za finance naslovil poslansko pobudo za proučitev načina uvoza materialov za gradnjo slovenskih avtocest, saj je prepričan, da povzroča ta uvoz iz Avstrije in Hrvaške precejšnje izgube državnega proračuna. Meni namreč, da gre za čuden odnos naše države do denarja davkoplačevalcev, slovenski izvajalci del in dobavitelji materialov, ki se financirajo iz državnih sredstev, pa so onemogočeni. Prilaga tudi konkreten račun za konkreten uvoz in pri tem ugotavlja iz naslova davščin izpad skoraj 73 milijonov tolarjev, po njegovem mnenju pa je kršena cela vrsta naših predpisov od carinskega zakona do predpisov o tran^V prodaji goriv. Ne pričakuje enostavne a0^ $( strativne prepovedi uvoza, prepričan pa je> morajo vsi predpisi spoštovati. • §• Zeleni Slovenije Voda v avstrijski laboratorij Kranj - Predstavniki regijskega °^.(V Gorenjske so v sredo v blagovnici Maxima pjt-Ljubljani kupili vzorce šestih ustekleničen jn-nih vod (Zala, Julijana, Edina, Izvir, y jjH Živa), jih dali v hladilni potovalni }0^r\,^'. odpeljali v avstrijski Zeltvveg v neodvisni bi izdelal tak kora odločili zato, da bi izvide šestih slovenj-j^r torij z državno licenco, kjer naj bi »zdelan 0 sko in mikrobiološko analizo. Za tak KOf^ us nov lahko primerjali z rezultati avstrijske^)J1-ratorija. Ves potek (nakup, shrambo in P^ £ posnela Gorenjska televizija iz Kranja. ___ I redniska politika: neodvisni nestrankarski političnoinfornriativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavcc / Odgovorna urednica: l.eonoldina Bogataj / ^""iLj,: MaOe1' ( Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pelernel, Slojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cvelo Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar. Šlefan Žargi / u' "Jj^ 01 I Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media An. Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / tredništvn, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/22. < ^ W ^ K-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.V444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob Itf' fij&i* trimesečni obračun • individualni naročniki (lizične osebe ■ občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka našle bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CF.NA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O □ o «=> n (s) ^» □ D^nn—n^^ Logatec • Triaika 148 - tel.:06 I /74 1632« fax:06 I /741612 ©©MlKFcJJ^IM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Pomanjkanje športnih površin v Škofji Loki bo vsaj delno rešila prenova atletske steze in športnega parka Atleti so, atletska steza (spet) bo! zadnjo prenovo je edini škofjeloški športni stadion z atletsko stezo za Osnovno šolo Petra Kavčiča doživel leta 1985, od takrat pa gaje prerasla aya, uničevali pa so ga tudi kolesarji in motoristi - Prejšnji teden se je temeljita prenova vendarle začela, v Škofji Loki pa si v naslednjih dveh letih vendarle obetajo, da bodo z urejenostjo športnih površin dohiteli uspehe svojih atletov in atletinj bodo nr'^0'4*' avgusta" Ce povprašate med poznavalci športa, vam nih1 „K 80tovo Potrdili, da Škofja Loka šteje kot ena najbolj "šport- *C£r V S,0VeniiL V Jniji. V občini domujejo košarkarski prvoligaši, prvoligaši, odlični odbojkarji, pa namiznotemsaci, loko-strelci... in celo športniki, ki ustreznih pogojev za svoj razvoj v občini sP'oh nimajo. Najsi gre za plavalce, hokejiste in v zadnjem času tudi odlične atlete in atletinje, katerih predstavnica Brigita Langerholc J Podlubnika te dni nastopa celo na svetovnem atletskem prvenstvu v ^evilii. |n to ob dejstvu, da Škofja Loka v zadnjih letih sploh nima vec trezne atletske steze, kaj šele atletskega štadiona. Seveda je Ločanom znano, da j atletska steza s tremi igrišči t ,Cel° tribunami,za Osnovno še h Ctra Kavčiča v Šolski ulici ve h° Pfed nekaj let naza' bila' naar pa jo je z leti začela pre-scati trava, na igriščih in v TOuCi pa so se začele zbirati ^Hne' k' S° bile vse prej kot Na razpis za izgradnjo oziroma prenovo športnega parka so se prijavila štiri podjetja, izbrali pa so najugodnejšega ponudnika, Splošno gradbeno podjetje Tehnik, kije dela s pomočjo podizvajaleev začel minuli teden. Na kol Mletski stezi tudi esarji, motoristi in Tako f Škofi Igrišč i avčiča, °elo avtomobili so se odgovorni na obči-. a Loka, ki je lastnica IW:'n na Osnovni šoli Petra Pov prenov, že cilj" J:Ca' ki Je upravljalka teh ,,n> odločili za temeljito Načrtovali so jo sicer S ZaČCla P" *° JC Cup ? OŠ Petra Kavčiča Prennv mož'c P» o vzrokih za atleti Pravi: "Zadmic Je bila Prennv|- steza tu za našo šolo bila na na leta 1985- Takrat je '°ških menjena tako za P°trebo šol, y 0Sn°vnih šol, srednjih Vse ost i a ^Portna društva biia s športnike s° n^TYd .08rajena, vendar pa Več rnp "Ci to ograjo kmalu na bi|ata prerezali, tako daje Pa je ,neje odstranjena. Vse to ste?oj malu pomenilo, da so ti ko]" lgrišca začeli uporabljale^ SarJi. motoristi, včasih drUŽ5dvt°mobili in različne s "šnn V Dark niso prihajale %bU [nimi" nameni. Kljub ljev šn ega h'šnika in učite-"o ž j°rt.ne vzgoje, ki so občas-^Sna^lfic m steze pospravljali se je stanje iz leta v in Igrišča so Marko Primožič, ravnatelj Osnovne šole Petra Kavčiča. leto slabšalo. Poleg tega nikoli ni bil docela rešen problem odvodnjavanja, tako da je trava začela preraščati vrhnji sloj atletske steze in ta je postajala nevarna tudi za običajne športne aktivnosti, ki so na njej še vedno potekale." Uspehi atletov in atletinj prehiteli pogoje za vadbo Še do pred rrekaj let nazaj je bila tudi dejavnost atletov v loški občini precej povezana s to stezo, v zadnjem času pa vadba ni bila mogoča in tudi T Atletska steza in športna igrišča za Osnovno šolo Petra Kavčiča v središču Škojje Loke naj bi imela že drugo leto povsem novo podobo. • atletskega kluba v kraju ni več. "Sedaj so tudi že najmlajši škofjeloški atleti, osnovnošolci, prisiljeni zahajati na vadbo v Atletski klub Kranj, seveda pa že dlje časa v Kranju ali Ljubljani vadijo ostali sedaj že uspešni loški atleti na čelu z Brigito Langerholc, Tino Murn, Maticem Osovnikarjem... Pogojev v Škofji Loki za atletiko enostavno ni, še za izvajanje minimalnega osnovnošolskega programa so slabi. Prav tako je v vse slabšem stanju košarkarsko igrišče, ki je bilo še pred kratkim zelo dobro obiskano, podobno igrišče za rokomet Stroji so minuli teden že zakopali v atletsko stezo milijona tolarjev na razpisu pri slovenski fundaciji za financiranje športnih organizacij, hkrati pa je občina Škofja Loka zagotovila 8,5 milijona tolarjev. Ta denar naj bi zadoščal za prva predvidena letošnja dela, v drugi fazi, ki bo zajemala ogra-ditev igrišč in preplastitev s tar-tanom, pa bomo rabili dodaten denar, kjer upamo na pomoč tako Ministrstva za šolstvo in šport kot seveda fundacije za šport, glavni vir denarja pa bo seveda domača občina," načrtuje Marko Primožič. Ograja je potrgana, igrišče pa nevarno. ne ob igriščih že zdavnaj ne zaslužijo več svojega imena. in mali nogomet, igrišče za odbojko, v še slabšem stanju pa je površina za skok v daljino, pa tudi tribune za gledalce že nekaj časa prerašča trava. Je pa še en problem, to je pot iz Šolske ulice na Partizansko cesto, ki poteka ob atletski stezi ali po njej in poleg uničevanja pomeni tudi oviro za vadbo," vzroke za nujno prenovo našteva Marko Primožič, kije službo ravnatelja v OŠ Petra Kavčiča prevzel lani pozimi. "Že takrat, ko sem prišel na šolo, so bili narejeni nekateri idejni projekti za prenovo steze in igrišč. Še vedno pa smo iskali najboljšo rešitev, ki bi problematiko rešila v korist vseh: od šol do društev in krajanov. Poiskali smo tudi pomoč bivših atletskih tekmovalcev in vrhunskih atletskih strokovnjakov in skupaj z županom Igorjem Drakslerjem sprejeli odločitev, da moramo najti dolgoročno rešitev. Nastal je nov projekt, ki sta ga izdelala atletska strokovnjaka iz Celja, glavni projektant pa je Jože Kopitar," pojasnuje ravnatelj Primožič. Najnujnejša dela že letos in drugo leto Po sedanjem projektu se bo atletska steza skrajšala na 200 metrov, tako da se bo na severni strani približala košarkarskemu igrišču. Hkrati se bo na severni strani - v podaljšek atletske steze - prestavila steza za skok v daljino. Na atletski stezi se bo obnovila drenaža, namesto teniska pa bo najprej (že do konca jeseni) pokrita z asfaltom, drugo leto pa bo preplastena tudi z umetno maso, tartanom. Naslednjo leto se bo začela tudi prenova košarkarskega igrišča, pa tudi steze, ki bo namenjena skoku v višino. "V prvi fazi prenove smo uspeli pridobiti 3,5 Skupna vrednost prenove je okoli 50 milijonov tolarjev Sicer pa naj bi bila (seveda gleda na denar) večja dela opravljena letos in drugo leto, ko bodo poleg asfaltiranja in preplastitve igrišč uredili tudi tribune, v projektu pa so predvidene tudi dodatne površine ob igriščih za met kopja, diska in kladiva, kar pa je povezano tudi z ureditvijo (preusmeritvijo)-poti, zato naj bi to urejali v naslednjih letih. V kolikor bo denar in bodo lahko uredili vsa predvidena vadbišča in ves športni park bo projekt, oziroma investicija, vredna okoli 50 milijonov tolarjev. "Čeprav bo športni park namenjen šolam, klubom in predvsem športnikom, bo seveda velika pridobitev za rekreacijo vseh občanov, vendar pa bo urejen, oziroma zaprt tako, da vanj ne bo moč priti s kolesi, motorji in drugimi vozili, saj bi bila v tem primeru ves trud in prenova kmalu zaman. Razmišljamo celo o tem, da bi preko javnih del oziroma v sodelovanju s krajevno skupnostjo poskrbeli, da bo športni park varovan tudi izven šolskega časa. Vendar pa bo za to treba -še nekaj pogovorov, ki pa upam, da se bodo rešili, kot je treba," je še povedal ravnatelj Marko Primožič. • V. Stanovnik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes opravili 32 intervencij. 25 gorenjskim voznikom so morali njihova vozila odpeljati. 7-krat pa so nudili pomoč na krajih kjer jc do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Vrečkovo 3, od koder so jih obvestili, daje nekdo v dvigalu. V prometni nesreči, ki se je zgodila na cesti Kranj - Polica, so kranjski gasilci nudili pomoč reševalcem pri reševanju vkleščene osebe iz vozila. Klic so dobili tudi iz Tenetiš, da se v bližini deponije kadi. Na Voglarjevi 4, v Naklem so pogasili dimnik na stanovanjski hiši. V Zadragi pri Tržiču so gasilci iz obcestnega jarka nazaj na cestišče postavili osebno vozila. Jeseniški gasilci pa so dvakrat črpali vodo, in sicer na Titovi 14 in v Jeklarni-2. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju je prvič zajokalo 15 otrok. Med 11 dečki in 4 deklicami je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.750 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.790 grami. Na Jesenicah so imeli 9 porodov. Od tega 7 dečkov in 2 deklici. Najlažji deklici je kazalec na tehtnici ob rojstvu pokazal 2.110 gramov, najtežjemu dečku pa 4.040 gramov. URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice so nam povedali, da so od petka do danes na internem oddelku imeli 35 urgentnih primerov, na kirurgiji 228, na pediatriji pa je 25 otrok potrebovalo nujno zdravniško pomoč. TURIZEM V Kranjski Gori so imeli od petka do danes 4627 nočitev. Od tega je bilo tujih gostov 3959, domačih pa 668. V kampu v Gozd Martuljku je bilo med 289 gosti, 175 domačih in 114 tujih. Na Bledu so imeli 7923 nočitev, od tega 785 domaČih'in 7138 tujih. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 22 stopinj Celzija. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN I mm tJ Vir R. E NI Ji SICI Irl Cr mm CI NI Torek, 24. avgusta 1999 GORENJSKA ON LINE:'www.media-art.si Odslej po asfaltu v Novake V vasi Novake v občini Tržič živi v štirih domačijah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, devetnajst ljudi. V nedeljo, na semanji dan se jim je izpolnila dolgoletna želja. Dobili so novo, 800 metrov dolgo asfaltirano cesto, na katero so še posebej ponosni. Cesto je slovesno odprl župan občine Tržič Pavel Rupar ob navzočnosti številnih domačinov in gostov ter predsednika krajevne skupnosti Senično Marjana Ahačiča, blagoslovil pa župnik iz Križev. Vrednost del je bila ocenjena na 6 milijonov tolarjev. Milijon tolarjev so zbrali krajani štirih hiš, kolikor jih je v vasi, ostala sredstva pa sta prispevali občina Tržič, nekaj pa tudi krajevna skupnost Senično. To je bil velik dan za krajane Novakov, ki so letos aprila sami obnovili krajevni vodovod. Po otvoritvi so domače gospodinje na začetku vasi pripravile za vse prisotne pogostitev. • J.K. Kranj, 24. avgusta - Nekdanji partizanski borci so pretekli mesec že dvanajstič obiskali Škojjo Loko, spominska obeležja pod Blegošem in Begunje na Gorenjskem, torej kraje, kjer so spomladi leta 1945 pripadniki garibaldinske divizije Garibaldi -Natisone in borci Škofjeloškega odreda bili hude in krvave boje z Nemci. Letos je bil slavnostni govornik 90-ietni Giovani Padoan - Vanni, nekdanji komisar brigade. Poudaril je pomen skupnega boja sosednjih narodov proti nacizmu in fašizmu ter potrebo po stalnem prizadevanju, da stara celina prepreči nove krvave konflikte. Po končani slovesnosti so si borci v Begunjah ogledali še muzejsko zbirko v nekdanjih zaporih in se pokloni/i spominu na ustreljene talce v Dragi. • P. B. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj, 24. avgusta - Društvo prijateljev mladine Kranj in kranjski Center za socialno delo tudi letos ob začetku šolskega leta organizirata sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli kranjske Mestne občine, v petek, 3. septembra, od 13. do 17. ure in v soboto, 4. septembra, od 9. do 13. ure. Med sejmom bo svetovalec Zavoda za šolstvo nudil informacije o učbenikih in šolskih potrebščinah ter prodajalcem svetovat visino cen rabljenih Sotskih knjig in potrebščin. • R. Š. Poljane, 19. avgusta - Pretekli teden so delavci Gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine zaključili asfaltno preplastitev občinske ceste Poljane • Volća v dolžini 950 metrov in širini 5 metrov. Preplastitev so opravili v dveh slojih (prvi za izravnavo podlage), na posameznih delih pa cesto do omenjene širine tudi razširili. Dela, ki bodo občino Gorenja vas - Poljane stala okoli 7 milijonov tolarjev, naj bi bila končana ta teden, ko bodo uredili tudi hankine. • S. Z. Memorial Marka Žavbija Medvode, 23. avgusta - Na igrišču v Smledniku je bilo tekmovanje v nogometu za memorial Marka Žavbija-Koksa. Organizator tekmovanja je bil nogometni klub Jezero Zbilje, pokrovitelj je bila občina Medvode, župan Stanislav Žagar pa je podelil pokale. Pokal in prvo mesto je osvojilo moštvo NK Trnovec Bartolovečki, drugo je bilo moštvo NK Medvode, tretje pa moštvo NK Jezero. Pomerili so se tudi veterani NK Jezero in NK Trnovec Bartolovečki. Poleg pokalov prvim trem moštvom so podelili tudi plaketo najboljšemu vrataju in najboljšemu strelcu. Srebrno plaketo pa je NK Jezero Zbirje podelil za zahvalo za pokroviteljstvo tudi županu Stanislavu Žagarju. • A. Ž. Vaščani Žej čestitali Ferjanovemu atu za 100 let Za dolgo življenje je treba prav živeti Veselje do življenja, iskrive misli, šegavi pogledi; to je Vinko Lap - Ferjanov ata iz Žej pri Mostah v občini Komenda, ki je v soboto skupaj s svojci in vaščani proslavil sto let. Žeje pri Mostah, 23. avgusta - Vinko Lap - Ferjanov ata je v soboto popoldne potrdil nadaljevanje že štiristoletne tradicije, kot mi je povedal komendski župnik in kamniški dekan Nikolaj Pavlic. V Zejah imajo namreč že štiri stoletja stoletnike. Letošnji, četrti v štiristo letih, je Vinko Lap - Ferjanov ata, ki se je v soboto popoldne najprej na zapravljivčku popeljal po Mostah, potem pa nazdravil z županom občine Komenda Tomažem Drolcem in številnimi vaščani ter prijatelji, ki so se udeležili praznovanja na njegovem domu. Pred leti, med obiskom Gorenjskega glasa v Mostah, sva se srečala. Obiskal sem ga kot najstarejšega krajana Žej v krajevni skupnosti Moste. Iskriv, živahen, šegav, kot še vedno pravi godec, kar je Ferjanov ata bil v mlajših letih. je bil tudi takrat. Ko sem odhajal, sem mu obljubil, da se čez 100 let, če ne prej, spet vidiva. Pa je rekel, naj le pazim, da bom prišel. In tako sva se ob 100-letnici spet srečala, ata še vedno šegav in dokaj pri močeh, jaz pa še V Najstarejša v fari je zdaj Tofova mama v Mostah, druga najstarejša pa je Balizeva Rozala v Suhadolah. Sicer pa sta v Zejah najstarejši za Vinkom Lapom Lvanka Šimenc in Marija Kavčič. Oh stoletnici so Vinku Lapu zaigrali in zapeli najmlajši krajani, čestitala sta mu posebej Marija Špehonja in Igor Stebe, zaigrale pa so mu harmonikarice Zupan iz Mengša. Zdravja in moči pa mu je oh župniku Nikolaju Pavlicu skupaj s člani občinskega sveta zaželel tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec. Vinko Lap - Ferjanov ata vedno pri delu kot pred leti. Ni se veliko spremenilo od takrat; tudi denacionalizacijski postopek v zvezi z zemljo, za katerega je upal, da bo končan morda do njegove stoletnice, še kar traja. Vinko Lap se je rodil 19. avgusta 1899. leta mami Katarini in očetu Janezu. Vedno je bil vesel, iskriv. Kadar je vzel v roke harmoniko, je raje zaigral veselo polko kot pa otožni valček. Žive! je v prepričanju, da za dežjem vedno posije sonce in — vse vU}- blem denar, pac pa v"~ ,-adnJ1 kako doseči sporazum o gr -6 z lastniki zemljišč. Za Pr,rnv0da bil omenjena gradnja daljno na Sovodnju, kjer se pogoja J ^ z enim od lastnikov zernljlbans-štirinajst let, za postavitev u ^ formatorske postaje j> Hotavljah (prav v centru va*^ zadružnem domu) pa cC10 rSt-najst let. Drug problem t( a, nih gradenj so dolgi adrmn ^ tivno - upravni postopki Z' ^ dobitev vseh potrebnih -a ljenj, saj celoten postope^ v približno dve leti. Trenutno^ gradnji transformator ^oW.\^t-Sovodnju, za letošnji četrr atjnj° tal pa se pripravljajo naag!,ašcv transformatorske postaje ^ Žirovskem vrhu, ki je tu štiri domačije nad nC..^»' rudnikom, zelo. težko Pr,tp0Stai na. Povprečna cena takmjL^gjJ s približno dvema k»ornezf,3Š* priključnega daljnovoda okoli 10 milijonov tolarjev-^ ^ Tradicionalna etnografska prireditev V Davči so spet trli lan Na prireditvi v nedeljo je bilo več tisoč obiskovalcev. Prikaz od semena do platna si je v spremstvu ZuParta Železnikov Mihe Prevca ogledal tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Do polnoči je obiskovalce zabaval ansambel Ptujskih 5. 23. avgusta - Nanovo ustanovljeno GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Davča, Turistično društvo Davča je uspešno prestalo Poskus. Po tem, ko je bilo nekdaj v Davči, Jajvečji slovenski vasi, veliki domala kot Dunaj, trinajst prireditev pod naslovom Dan ter>c, in ko jih kar sedemnajst let ni bilo. Je nanovo ustanovljeno Turistično društvo v nedeljo pripravilo drugo prireditev. pjedsednik društva Andrej Kejžar je pouda-% da je tokrat prireditev preizkusni kamen 2_delo društva in za nadaljevanje tradicije. domačinov, ki so morali uresničiti zares zahteven scenarij od sušenja lanu do trenja, mikanja, preje in tkanja, je bil seveda najbolj zaslužen za nazorno predstavitev prav Jože Logar, ki mu ob prizadevnih domačinih pripada levji delež za zares uspelo prireditev. Prihodnje leto bodo, kot je povedal predsednik TD Andrej Kejžar mlajši, bodo nadaljevali. Seveda pa bodo pripravili takšen program, da bo zanimiv za obiskovalce. Teh pa je bilo v nedeljo popoldne, tja do polnoči, ko je igral ansambel Ptujskih 5, kar nekaj tisoč. Skratka, bila je to prireditev, po kateri ti je lahko žal, če si jo zamudil. • A. Žalar No. Pranje povesma ce je šlo tokrat res za preizkus za ye JnJe delo, so ga člani nanovo ustanov stVae^ /urističnega društva in novega vod-Čerrv - Pavca s predsednikom Jernejem stal' apa.rjem zagotovo zares uspešno pre-• Priznanje in pohvalo so dobili z naj- Tkanje platna višjega državnega in občinskega vrha, saj sta si prireditev ogledala tako predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik kot župan občine Železniki Mihael Prevc. Prireditev so začeli člani godbe Alples v programu pa so nastopili še dekliški nonet Jubilante Železniki in mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerkna ter folklorna skupina Mali vrh Nemilje Podblica. Tako uvodni program kot v nadaljevanju prikaz predelave lanu na Vrhovčevi domačiji, kjer je doma tudi predsednik TD Andrej Kejžar, mlajšim, je povezoval dramski igralec Jože Logar. Ob organizacijskih pripravah in delu članov Turističnega društva oziroma Sukanje vrvi Prireditev dan teric so podprli iti pomagali: občini Železniki in Cerkno, Termo Škofja Loka, Močnik, d.o.o., Vesles Benedičič s.p.. Gaber, d.o.o.. Lesarstvo in prevozi Galej Darko s.p., Alples Se, Mesarstvo Simon Lotrič, Toplarna Železniki, Mladem Dopudja s.p. Cerkno, Radio glas Ljubljana, TV Slovenija, Radio Sara, Radio Cerkno, Gorenjski glas, Tarfila Lojze s.p., Tiskarna Derlink. Elektro akustika Tone Centa, Mizarstvo Božo, Prevozi Čerin Drago s.p., trgovina Davča Miran Jemee s.p., KS Davča, Loški oder Meta Petrač, Ansambel Ptujskih 5, Okrepčevalnica Baski hram Podbrdo, Etiketa Žiri, Via Mala, d.o.o.. Avtobusni prevozi Ivan Špik s.p., Avtobusni prevozi Rani Tone s.p., Okrepčevalnica Pfajfar, PGD Dražgoše, Pivovarna Union, Spira d.o.o.. Mercator Loka Škofja Loka, Prevozi Jernej Pcternelj s.p., založnik servis motornih žag, Miramar, Štamšpiljka Škofja Loka, VE Skopa Loka i i rac ner in Mu u k) ?PZ Peter Jereb Cerkno. Dekliški nonet Juhilate, Društvo rečno mladih fantov Radovljica., TeleTV Kranj, Radio Kranj, Vigrad d.o.o. Celje, Foklorna skupina Mali vrh Nemilje Podblica, Pihalna godba Alples, Jeram Angela Podlanišče, Mojster tkanja Tone Mlakar, KS Železniki, KS Skopa Loka mesto Kamnitnik. Primožič Vinko Novaki, PGD Davča, Kud dr. Janez Evangelist Krek Selca, Nastran Alojz Studeno. Zahvala gre tudi tajnici KS Davča in krajanom Davče. 40 let lovske družine Sorica Vedno skrb za naravo Čl an» lovske družine Sorica so minulo soboto pred domom v Sorici skupaj z lovskimi tovariši iz sosednjih družin proslavili delovni jubilej. v soboto Pred S*.?3' av8usta - Takrat, '»vcev !?.esetlmi leti' se Je 26 UvSk 0(Uoči,0> da ustanovijo Pred* °a družino Sorica. Prvi ^nes k ie bu Jane/ Go,ia' Pa so še štirje ustanovni pro- družine \_Franc Golja, ki ima anov, je na sobotni slavli' v mi"ulo soboto Start f^10^ Jubilej. J9n pra l?es 49 čl s'°vesr, drU/in SU P°udarik da so v v0 m 'vsa leta skrbeli za nara-del0 ;'v^0 osnovno in glavno darje vedno dobro gosposko j ln skrb za ravnovesje. Pozna tudi danes, ko so sicer akon.?' _trij~e Predlogi novega delajo po starem, kakršenkoli Pa X °na< gospodarijo i atSe. vedno '°vce h ° Počakali, dober za nalog 0 tlsti' ki bo kot glavno %nje ln skrb izpostavil ohra-narave." je rekel Franc Golja na slovesnosti popoldne v Sorici. Na proslavi, ko so v programu nastopili bohinjski rogisti, škofjeloški pevski zbor, učenci osnovne šole Sorica pod vodstvom mentorice prof. Tine Pintar in instrumentalistki Polona in Martina Golja, so razglasili in podelili priznanja lovske družine in Lovske zveze Slovenije. Medtem ko so družinska priznanja podelili takoj, jih bo Lovska zveza kasneje. Na prvem skupnem lovu bosta dobila priznanji tudi starešina Franc Golja in član Stane Peternelj. Zlato plaketo pa je na svečanosti dobil Stanko Kejžar. Ob čestitkah lovskih tovarišev iz sosednjih družin pa so lovci lovske družine Sorica potem proslavljali skupaj z ansamblom Blegoš. • A. Žalar Od ^^iževe"0^^ članov so danes v družini še Stanko Kejžar, Tomaž c> Janko Jensterle in Ciril Kokalj. Čestital jim je tudi starešina Franc Golja. Nova cesta skozi vas Jelendol, 24. avgusta - Krajani Jelendola se po vasi vozijo po lepi novi cesti, saj so prejšnji teden z asfaltom na novo preplastili okrog 400 metrov ceste, preplastitev pa je potrebna še v zgornjem in spodnjem delu vasi. Osnovna dela so se začela že julija, vendar so jih zaradi zapore ( ankarjeve ceste v Tržiču mora/i za nekaj časa prekiniti. Gre za nadaljevanje obnove ceste Iz Tržiča proti Jelendoht, ki šojo zopet začeli po osemletnem premoru. Dela bodo financirali občina Tržič, Gozdno gospodarstvo Kranj in Stanovanjska zadruga Gorenjske. Po predračunu naj hi občina iz proračuna namenila 9,6 mili/ona tolarjev. Gozdno gospodarstvo v obliki del 2,5 mili/ona tolarjev in Stanovanjska zadruga okoli milijona za kanalizaci-jo. V sklopu teh del naj bi še letos položili tudi telefonske kable na relaciji Jelendol - Dolina. Drugo leto naj bi dokončali še preostanek, približno 150 metrov, ki jih sedaj niso mogli na novo asfaltirati, prav tako pa naj bi nadaljevali z asfaltiranjem do Doline. Delo bo potekalo v dveh eia[)uh, in sicer najprej do Doline, nato [>a še po vasi Dolina, kjer bo delo zelo zahtevno. Enako velja tudi v zgornjem delu Jelendola. kjer se kažejo poškodbe zaradi vsakodnevnega prometa tovornjakov, ki v dolino prevažajo les iz okoliških gozdov. V pripravi je tudi obnova vodovoda v Dolini ter obnova šole v Dolini v okviru programa Phare, upajo pa, da se bodo dela začela letos ali vsaj drugo leto. • Besedilo. Joto: P. B. Vaški semenj v Seničnem Senično, 24. avgusta - V vasi Senično, ki leži na prisojnem pobočju Kriške gore, so v nedeljo pripravili 2. vaški semenj /. zelo pestrim in zanimivim programom. Prireditev seje začela ob 9. uri dopoldne in je trajala do poznih popoldanskih ur. Tako si je bilo mogoče med 9. in 18. uro na stojnicah ogledati spretnosti rokodelcev in različne domače izdelke. Ob 10. uri je sledila sveta maša v tamkajšnji cerkvi sv. Jerneja, ki predstavlja osrednji kulturni spomenik, prvič pa je bila omenjena že davnega leta 1340. Cerkev skupaj z lipo, ki šteje približno sto let, predstavlja središče vasi. Ob 11.30 se je pripeljal tudi zapravljivčck, s katerim so se obiskovalci lahko popeljali po vasi, pol ure kasneje pa je skupina mladih predstavila oblačila, ki so jih v začetku tega stoletja nosili na podeželju. Ob 12.30 so obiskovalci, pod vostvom Darje Zupan, izdelovali različne izdelke iz gline. Ob 13. uri je sledilo strokovno vodenje po cerkvi sv. Jerneja. Notranjost prezbiterija je še posebej vredna ogleda, saj je le-ta v celoti poslikan s freskami. Ob pol četrti uri popoldne so razveselili tudi najmlajše obiskovalce, saj sta jim Nadja Strajnar Zadnikar in Rastko Tepina uprizorila Pravljico o mezinčku. Prireditve pa so uro kasneje sklenili z nastopom mladih glasbenikov, ki so predstavili dela klasične glasbe. • Besedilo, foto: P. B. Gradnja šole v Tržiču še letos Tržič, 20. avgusta - Ker jc bilo prvotno rečeno, da bodo z gradnjo nove osnovne šole na nogometnem igrišču začeli v septembru, smo preverili, kako potekajo dela. Boris Tomašič. v. d. direktorja tržiške občinske uprave, je povedal, da so točno pred tednom dni izdali razpis za izbiro izvajalca gradnje. Zaradi vseh potrebnih postopkov ob razpisu in pridobitve vse potrebne dokumentacije z gradnjo šole ne bodo začeli septembra, ampak v sredini oktobra. Kljub temu se dela odvijajo po zastavljenem planu, saj bodo z gradnjo začeli še letos. Pri gradnji mostu se prav tako odvija vse po načrtih, trenutno pa postavljajo pilote. Novi most bo zgrajen prihodnji mesec. Dokončan mora biti namreč do začetka gradnje na nogometnem igrišču, da bo tako omogočen lažji dostop. • Besedilo, foto: P. B. Dnevi večno mladih fantov Radovljica - V radovljiški občini bodo program prireditev ob letošnjem prvem občinskem prazniku (5. avgustu) sklenili ta konec tedna s prireditvami pod skupnim naslovom Dnevi večno mladih fantov. Vse kulturne in zabavne prireditve bodo v šotoru pred hotelom Grajski dvor v Radovljici. Mladinski svet Radovljica bo v četrtek najprej predstavil mladinske organizacije, nato pa bosta v šotoru še koncerta skupine Urulu in The Drinkers (s predskupino Bad Law). V petek z začetkom ob osmih zvečer bo pod šotorom planinski ples z ansamblom Zasavci, na katerega vabi Planinsko društvo Radovljica. Osrednja prireditev bo v soboto, ko bo rekreacijski klub Večno mladih fantov Radovljica pripravil tradicionalni, jubilejni 25. pohod na Stol. Pohod bodo sklenili popoldne s povorko po Kajuhovi, Cankarjevi in Gorenjski cesti, v kateri se jim bodo pridružili tudi dijaki gostinske šole in mladi planinci s simboli vseh dosedanjih 25 pohodov, folklorna skupina Bohinjski fantje, mažoretke z Jesenic, dekliška plesna skupina Blejski plesni studio, konjeniki, motoristi, lastniki oz. vozniki starih vozil, gostje in drugi. Ko se bo povorka ustavila, bo koncert pihalnih orkestrov Kočevje, Ljubljana - Bežigrad, Lesce in Prosek (Italija) ter nastop plesalk in plesalcev Blejskega plesnega studia in Bohinjskih fantov. Ob osmih se bo začela veselica s Slovenskimi muzikanti, ob enajstih pa bo še ognjemet. Dnevi večno mladih se bodo končali v nedeljo, ko bo popoldne najprej koncert pihalnega orkestra Lesce, nato pa še veselica s skupino Malibu. • CZ. Kandidat za župana Žirovnice v HE Moste Žirovnica - Prejšnji četrtek sta se v hidroelektrarni Moste sešla kandidat ZLSD za župana občine Žirovnica Marjan Dobnikar in direktor HE Moste Anton Koselj. Slednji je kandidata za župana seznanil z obratovanjem in s predvideno doinštalacijo H F Moste, kije zgodovinskega pomena za obratovanje te hidroelektrarne. Marjan Dobnikar je zagotovil, da se bo - če bo izvoljen - v okviru svojih pristojnosti maksimalno vključeval v reševanje problematike, ki bi lahko nastajala pri sami rekonstrukciji hidroclekrarnc, so sporočili iz volilnega štaba ZLSD. • U. P. Na blejskem pokopališču Obnovili mrliške vežice Mrliške vežice na blejskem pokopališču so bile že krajevna sramota: v stavbi je zamakalo, zidovi so razpokah, odpadale so kamnite plošče... Ker tudi sanacija z ometom propadanja ni zaustavila, so se v občini lani odločili za temeljito obnovo. Čeprav so načrtovali, da jo bodo končali že do sredine decembra, se je zaradi zapletov in dodatnih del zavlekla do letošnjega junija. Stari poslovilni objekt so porušili in zgradili novega, del starih prostorov so preuredili za potrebe nove cvetličarne, obnovili so tudi prostor za svojce in kapelico, uredili parkirišče, neustrezno ravno streho so zamenjali s štirikapnico... Obnova jih je stala 59 milijonov tolarjev ali kar precej več, kot so načrtovali na začetku. Slaba poletna turistična sezona na Bledu Razbremenilne ceste Zasuk od južne k severni obvoznici Na Bledu so si sicer enotni, da bi za razbremenitev prometa skozi središče mesta bilo treba zgraditi severno in južno obvoznico, vendar so doslej vseskozi dajali prednost južni, v smeri proti Bohinju. Ker za gradnjo južne še ni vse pripravljeno, škoda pa bi bilo čakati in izgubljati dragoceni čas, je prišlo do nenadnega zasuka. Po nedavnih pogovorih na ministrstvu za promet in zveze dajejo prednost severni, v smeri proti Gorjam in Pokljuki, za katero je projekt že pripravljen in bi jo lahko zgradili do šahovske olimpiade leta 2002. Začela naj bi se v križišču pri Gozdnem gospodarstvu Bled, nato potekala za pokopališčem in odtod do Rečice. V občini razmišljajo, da bi na tem območju uredili tudi avtobusno postajo, tržnico in osrednje parkirišče za avtobuse. Podržavljenje kulturnih spomenikov Na spisku spet grad in otok Ko je državni zbor pred tremi leti sprejel zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini, na podlagi katerega je postal državna lastnina tudi Blejski grad, je občina dokazovala, da je grad občinska lastnina, pri kateri se je le vpis v zemljiško knjigo zapletel zaradi hipoteke Gorenjske banke. Občina Bled je tedaj podobno kot še nekatere občine, podjetja in ustanove dosegla, daje ustavno sodišče januarja letos zakon raz-. veljavilo in odločilo, da bo razveljavitev začela veljati v osmih mesecih od dneva objave odločbe v uradnem listu - to je približno sredi letošnjega oktobra. Vlada je zdaj že pripravila nov predlog zakona, tudi na tem spisku objektov za podržavljenje pa sta Blejski grad in otok, za katerega se v denacionalizacijskem postopku poteguje rimokatoliško župnijstvo. "Še bolj kot lastništvo se mi zdi pomembno, da prihodki od gradu ostanejo na Bledu," meni župan mag. Boris Malej in poudarja, da bi za celovito obnovo gradu in obogatitev muzejske zbirke potrebovali osem milijonov mark, kar je zalogaj, ki bi ga občina sama le težko zmogla do praznovanja tisočletnice leta 2004. Ker je Bled slovenski in tudi evropski simbol, pričakujejo, da se bo v uresničevanje načrtov poleg države vključila še Evropska skupnost. Podobno je z otokom, potreben je temeljite obnove: stopnice so v slabem stanju, obala je spodjedena, obzidje poškodovano... Občina je na ministrstvo za kulturo že naslovila vlogo za sredstva, ki bi jih namenili za izdelavo študije o potrebnih vlaganjih na otok. Obisk v Ročevnici Kranj, 24. avgusta - Komercialisti in novinarji Gorenjskega glasa bomo v tem tednu obiskali Ročevnico in se z domačini pogovarjali o tamkajšnjih zanimivostih, delu v kraju, težavah in načrtih za prihodnost. V Gorenjskem glasu, ki bo izšel v torek. 31. avgusta, bomo Ročevnici namenili celo stran. V prispevku boste lahko prebrali različne zanimivosti o kraju in o ljudeh ter tako spoznali Ročevnico in ljudi, ki tam živijo. • P. B. rJttgovina Bled, Cesta svobode 3, tel.: 064/743-562 Vse za šivanje, velik izbor volne in bombaža Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 12. in od 15. do 19. sobota: od 8. do 12. ure Domače "kapljice" v jezeru tujih turistov Julija je bilo na Bledu za petino manj nočitev kot v enakem lanskem mesecu, nočitev domačih gostov, ki sicer prispevajo k skupnemu številu le približno desetino, pa je bilo celo za 43 odstotkov več. Nizozemski gostje so povedali, da njihove zavarovalnice Slovenijo še vedno obravnavajo kot "rizično območje". Bled - Blejskemu turizmu je letos dobro kazalo, v prvih štirih mesecih leta je bilo nočitev celo več kot v enakem lanskem obdobju, z začetkom vojne v Srbiji je bilo dobrih izgledov za novo, še boljše turistično leto, hitro konec. Ker so bili najhujši spopadi v Srbiji prav v času, ko se večina turistov dokončno odloča za dopust, so se ustavile rezervacije, veliko pa je bilo tudi preklicev, po oceni turističnih delavcev kar za dvajset tisoč nočitev. Posledice so bile občutne: po majskem in junijskem "minusu" se je slaba turistična bera nadaljevala tudi julija, ko so v blejskih hotelih, penzionih in kampu beležili 46.714 nočitev ali petino manj kot v enakem lanskem mesecu. Nočitev tujih gostov je bilo celo za 24 odstotkov manj, nočitev domačih pa za 1.545 ali za 43 odstotkov več. Med tujimi gosti so prevladovali dobri poznavalci razmer v Sloveniji in gostje, ki so počitnice v Sloveniji rezervirali marca, že pred Natovimi napadi na Srbijo. Da bi bila "nesreča" še večja, je zaprtje turnskega predora od dopusta na Bledu odvrnilo predvsem kampiste. V kampu Zaka so julija lani beležili 14.897 nočitev, medtem ko so jih letos le 10.507 ali kar 29 odstotkov manj. Pa ne le to! Gostje iz srednje Evrope se zaradi zaprtja predora raje odločajo pot preko Gradca, s tem pa Bled izgublja še tiste, ki so se na ustavili le za noč ali dve. Med tujimi gostje je v kampu več kot polovica nizozemskih, od njih pa je slišati, da jim letos zavarovalnice ne zago- tavljajo polnega zavarovanja za Slovenijo, ker jo štejejo za "rizično območje". Seveda, poti nazaj ni, treba je razmišljati o prihodnosti! Na Bledu bodo Blejski župan mag. Boris Malej septembra začeli z dodatnimi tržnimi dejavnostmi za pridobitev gostov iz Anglije, na 25 tisoč naslovov nemških klubov in združenj bodo poslali letake za Avsenikovo obletnico, pričakujejo pa tudi obisk poslovnih partnerjev iz Litve... "Problem Bo država našla lastnike doma? Po mnenju blejskega župana mag. Borisa Maleja ni velikih možnosti, da bi slovenska podjetja v procesu lastninjenja pokupila državne lastniške deleže v največjih blejskih hotelih in da bo strateške partnerje bržkone treba iskati tudi zunaj slovenskih meja. Vztrajanje pri visokih cenah je nesmiselno, država bi zase in za Bled naredila več koristnega, če hi te deleže prodala po nizki ceni in kupce zavezala k vlaganjem, s tem pa tudi k ohranitvi delovnih mest. V občini bodo tudi izrabili vsa pravna sredstva, da bi preprečili spreminjanje hotelov v počitniška bivališča, kar se je že začelo v Jelovici. Kupci od občine po županovem zatrjevanju ne bodo dobili nobenih dovoljenj za morebitne posege oz. spremembe namembnosti. Ribno Bled tel., fax: 064/741-708 ŠTEFAN TOURS, TAXI VIKEND BiFE PRI SAVI SOBE, APARTM* ŠTEFAN JEREBIC Izletniška 7 DELOVNI ČAS 17.00-24.00 50 SEDEŽEV V RESTAVRACIJI 40 SEDEŽEV NA POKRITI TERASI DOMAČE JEDI Občina ne bo na čelu Ko smo župana mag. Borisa Maleja vprašali, ali je kaj novega pri prizadevanjih za izgradnjo toplic na Bledu, je povedal, da blejska občina z razliko od kranjskogorske ne želi biti "nosilka" projekta, ampak je pripravljena pri naložbi sodelovati le z zemljiščem. Že sedanji turistični infrastrukturni objekti predstavljajo za občino hudo breme, toplice bi to breme še povečale. Za izgradnjo toplic kot dodatne ponudbe mora po županovem mnenju pokazati zanimanje predvsem turistično gospodarstvo, ki pa se bo o tem lahko odločalo šele potlej, ko bodo znani lastniki. Prenova dvoran Na Bledu bo leta 2002 šahovska olimpiada. Do takrat bi radi v bližini hotela Krim zgradili parkirno hišo, odsek ceste ob jezeru spremenili v "cono za pešce" ter prenovili Ledeno in Festivalno dvorano. Ledeno dvorano naj bi preuredili tako, da bi jo lahko uporabljali ne samo za športne, ampak tudi za kulturne, zabavne in druge množične prireditve.. Na Bledu se letos kar veliko gradi. Kompas je temeljito obnovil hote občim in država sta za potrebe višje strokovne šole za gostinstvo in turl zem preuredili nekdanjo srednjo gostinsko šolo, Center Brdo gradi mene žersko šolo, z novim Vnionom (na sliki) ho prijaznejši tudi vstop v kraj- ni samo izpad nočitev, ampak tudi struktura gostov," ugotavlja blejski župan mag. Boris Malej in poudarja, da se Bled že razvija v sodobni kongresni center in prireditelja velikih športnih prireditev. Na Pokljuki bo leta 2001 svetovno prvenstvo v biatlonu, leto kasneje na Bledu šahovska olimpiada, svetovno veslaško prvenstvo leta 2003 se jim je za malo izmuznilo, potegujejo se tudi za olimpijske dneve mladih... Na Mlinem le na lastno odgovornost Na Bledu tudi v letošnji poletni turistični sezoni velja posebni obalni in prometni red. Parkirnino v prvi coni parkirišč so znižali za polovico, s tisoč na petsto tolarjev. Grajsko kopališče, ki je v občinski lasti in s katerim začasno upravlja zasebnik, je še obogatilo ponudbo, že do nove sezone pa bo občina za objekt razpisala koncesijo in kot pogoj postavila tudi nadaljnja vlaganja. Med obiskovalci Bleda je bilo letos precej vprašanj, ali je kopanje na Mlinem dovoljeno ali ne. Po odloku tam ni javno kopališče, ker za to tudi ne izpolnjuje pogojev (nima sanitarij ne organizirane reševalne službe, še večji problem so parkirišča), zato so tam tudi namestili table, daje kopanje le na lastno odgovornost. V občim se že pripravljajo na spremembe srednjeročnega in dolgoročnega družbenega načrta, v njem pa bodo tudi opredelili, ali bo na Mlinem možno kopanje ali ne. Vrhunec prireditev leta 2004 Ob tem, ko so na Bledu ohranili nekatere že uveljavljene poletne prireditve, so program dopolnili še z nekaterimi novimi, med drugim tudi z glasbenimi večeri in z Riklijevim poh°J dom in teniškim turnirjem katerima naj bi poživili duh riklijanstva" in poudarili pomen gibanja in zdravega prehranjevanja. "Prireditve smo letos se bolj komercializirali," je dejal župan mag. Boris Malej 'n izpostavil občinska prizadevanja, da bi bil vrhunec raznolikega in kakovostnega programa leta 2004, ko bo Bled praznoval 1000-letnico in 150-letnico P?' hoda Riklija na Bled. No, se prej bo leto 2000, na katero P? se že tudi pripravljajo! Že zdaj je znano, da bo na novoletnem gala koncertu nastopil Cape''* Istropolitana iz Bratislave, ^ sodi v sam svetovni vrh komornih orkestrov. • C. Zaplotn'* Riklijeva vila Vila žalostno propada Spomeniško zaščitena vila Rikli na izpostavljenem mestu ob Jeze^l nedaleč od skrbno urejene vile Prešeren, še naprej žalostno P|e{j da, na nekaterih mestih se podira že celo ograja in razkriva p°£ v notranji nered. 0 Občinski svet je sicer že pred dvema letoma sprejel odločb ugotovitvi splošnega interesa za razlastitev. Lastnik Nicho^ Oman, ki se zadržuje v tujini, se je na odločbo pritožil, postop na sodišču pa še ni končan in bržkone še nekaj časa ne bo. KOg povedal župan mag. Boris Malej, bo še pred razpletom na sodi treba nekaj ukreniti, sicer bo dokončno propadla. Če bi jo °a ■ pila občina, bi lahko v njej uredili fundacijo Rikli in z njo obog»l li turistično ponudbo. Na občini se sicer oglašajo razni pro vendar nihče nima Omanovega pooblastila. dajale' GOSPODARSTVO _____ ureja: Marija Volčjak Kranjsko trgovsko podjetje Trenča - ena največjih gorenjskih gospodarskih gazel Trenča tudi pod Živili ostaja Trenča Trenča je v zadnjih letih zabeležila tako hitro rast, da je postala zanimiva tudi za velike tekmece. Pred kratkim so njen 51-odstotni delež kupila Živila - "Živila nam bodo nudila ugodne nabavne pogoje, s čimer bomo lahko obdržali sedanjo politiko nizkih cen," pravi Samo Krč, eden od solastnikov Trenče. Krat nn*^ \^ranJsko zasebno podjetje Trenča, ki se ukvarja z diskont-Prodajo izdelkov. mladi ., so pred devetimi leti ustanovili trije podjetni . K,arijčani. Eden po poklicu elektrotehnik, drugi oblikovalec, ,rtl' pa vendarle trgovec. "Hoteli smo imeti trgovino in smo jo imajo pravijo danes, ko se je njihovo podjetje tako razširilo, da "ajetih te več kot petdeset zaposlenih, njihova diskontna prodajalna prostorih nekdanjega lnte\a v Kranju pa je velika dva tisoč '"i d^" " metrov- Podjetje je bilo lani med prvimi tremi gorenjskimi«!?!!. na 'estv'c' gospodarskih gazel. Zato ne preseneča, da je so v t P ki Je urad" So se rektor' in Rafael Pezdirc), |eta ^rgovino začeli ukvarjati vi/ii k brez kakšne posebne j Je- Nekako moderno je bilo natv!/r8ovino' Pravi Samo Krc oCr V ŠalL V Stražjšču so lokal prodaJalno z gostinskim metrih na 120 Jadralnih Post t,M pa so se tudi Prvih I99j Sov veleprodaje. Leta t0v So v prostorih nekdanje Proste! ,ntex v Kramu na-'e,i Pa v°re Za skladisče, leta 1996 najem vzeli še eno halo in °dprl do ter kjer rt dlskontno prodajalno, 'Zdelt8 nudijo preko 15 tisoč ga| 'ntOV' °d prehrambenih sezon true in steklenine l99 nskih ponudb. Prav po letu Prva SVe za Trenco' ki Je kot šk0 V ^ranJu imela računalni-hitra P°dprto prodajo, začela ni Drrast- V treh letih so prodaj-itTla;00stH0r Podvojili, tako da ga n'h m ■* že dva tisoč kvadrat-tisoo 5rov- Poleg tega pa še diše • adratnih metrov skla-(pro ln upravnih prostorov Tekst ?re imaJ° v najemu od Wk!ndusa v stečaju). Na nih d S° lmeli deset zaPoslc" steVjin° danes pa se Je nJihovo Povzpelo že na preko Trenča posluje v najetih prostorih, odkup doslej zaradi zapletov pri stečajnem postopku Tekstilindusa ni bil mogoč. V Trenči bodo že do konca tega meseca odprli tudi delikatesni oddelek, do konca leta pa razširili prodajalno s še dvema blagajnama in uredili vhod. Samo Krč petdeset. Lani so ustvarili že za 1,4 milijarde tolarjev prometa ter okrog 12 milijonov tolarjev dobička. Tudi na lestvici gospodarskih gazel, torej najhitreje rastočih podjetij, so naredili velik skok, lani so bili med prvimi tremi gazelami na Gorenjskem. Zato ni čudno, da so postali zanimivi tudi za večje tekmece. Živila, s katerimi so sodelovali že prej, saj so že od leta 1996 njihov dobavitelj, hkrati pa so jim vsaj cenovno tudi konkurirali, so pokazala konkreten interes po kapitalskem povezovanju. Sredi maja letos so Živila tudi postala solastnik Trenče, in sicer kar večinski, 51-odstotni. Kot pravi Samo Krč, so v povezavi z Živili uvideli možnost preživetja, saj bi sami na trgu dolgoročno težko obstali. Koliko so Živila morala odšteti za nakup 51 odstotkov Trenče, je poslovna skrivnost, ln kaj bo Trenča pridobila s prehodom v večinsko last Živil? "Živila nam bodo nudila ugodne nabavne pogoje," odgovarja Krč, "s čimer bomo lahko obdržali sedanjo politiko nizkih cen." Na drugi strani pa bodo pridobila tudi Živila; Trenča je v primerjavi z Živili res majhno podjetje (Trenča je imela lani 1,4 milijarde prometa. Živila 17 milijard), toda po Krčevih besedah je Trenča zanimiva kot potencial, imajo sveže ideje in mlad kader. Poleg Trenče so Živila postala solastnik še v treh srednje velikih zasebnih podjetjih - Farni iz Vipave, Orlu z Vrhnike in Mikomu iz Škofje Loke, ki so skupaj s Trenčo doslej tvorila nekakšen "četvorček" in združevala nabavne poti. S tem so Živila letno pridobila pet do šest milijard nabavnih količin pri proizvajalcih. Kot pravi Krč, Trenča kljub prehodu v večinsko last Živil ohranja precejšnjo samostojnost, in sicer tako pri poslovanju, zaposlovanju kot tudi pri cenovni politiki, "trenča ostaja diskont, ohranjamo nizke cene, ki so pet do deset odstotkov nižje kot pri konkurenci, prav tako pa bomo obdržali tudi veleprodajni del oskrbovanja gostincev," še pravi Samo Krč. • Urša Peternel Zahteve in pričakovanja slovenske industrije Malica pri nas še vedno delo ^e zaradi primerljivosti bi morali malico izločiti iz delovnega časa, vendar se plače zaradi tega ne bi zmanjšale. vei?J'. aVg" " GosP°darska zbornica Slo-fcorti ^ •'UmJa na posebni konferenci opoli s .. na težave slovenske industrije, strni-kfen V trinaJst zahtev, ki so jih pred krat-■vjj Poslali vladi, državnemu zboru in soci-te " ek°nomskemu svetu. Do konca sep- nod« -bl radi dobi,i od8°vor v,ade< ie na nikr"' tiskovni konferenci dejal predsed-Ve Jožko Čuk, ko je predstavil zahte-lost' Se nanašaj« predvsem na konkurenč-Pos >h'0Venske industrije. Natisnili so jih v ra/C hrošuri, ki vsebuje več zanimivih Prav in primerjav. nospstriJi bi morali posvetiti večjo pozor-v0: ' SiJJ Je generator gospodarskega raz-sko VZat° smo Jnnija pripravili industrij-s0cik0nrerenco, ki so se je udeležili vsi je hi' partncrji. V središču pozornosti Ua Predvsem leta 1996 izdelna strate- gu Poveće sti S|Qv'sevanja konkurenčne sposobno-kar lso • industriJe. ki jo je pripravilo Od v, Poznanih domačih strokovnjakov. *ažjVe| Pričakujejo odgovor, zakaj ni ^»m^' Saj so rešitve dovolj kakovostne o*. ,cMO klacw.r.;u __________ .. ________ proizvoda. Na drugo mesto so postavili zahtevo po depolitizaciji podjetij, saj bi morali predpisi veljati za vse, kaznovan pa tisti, ki jih ne spoštuje, saj bi tako preganjali nelojalno konkurenco, delo na črno, neplačevanje davkov in prispevkov, uvoz nekontrolirane kakovosti itd. Država je še vedno več kot četrtinski lastnik gospodarstva, delež zasebnega lastništa v industriji in celotnem bruto domačem proizvodu je bistveno nižji kot v primerljivih tranzicijskih državah. Zato politične odločitve dominirajo nad ekonomskimi, kar ogroža konkurenčnost celotne industrije. Po Čukovih besedah naj se država osredotoči na sistemska vprašanja in vzpostavitev enakopravnih pogojev na trgu, ne pa na upravljanje in vodenje podjetja, razen tam seveda, kjer opravlja lastniško vlogo. Še vedno namreč lahko vpliva prek obeh državnih bank in razvojne družbe. Vse manj mladih študira tehniko in naravoslovje, zato bi morali sprožiti široko akcijo, da bi jih bilo več. Denar, kije namenjen praktičnemu izobraževanju vajencev, dijakov in študentov, bi morali s šol preusmeriti k tistim delodajalcem, ki jih sprejmejo na prakso. M v. posegov v gospodar- klasičnih r Jey z"a'nrec Predlaga zagotavljanje pogo-Predsfvi ,e-'sl gospodarski razvoj, je dejal beanik zbornice Jožko Čuk. ržava četrtinski lastnik gospodarstva rasu a 2ahteva s 'nflac,^ d°mačih stroškov nad rastjo »rt, telpu Vel'a zlasti 7a energijo, trans-storitve se nanaša na preprečevanje Port0^' kar velja "n s^_.,ek°munikacije, takse za zemljišča •in, raza Ja.vnih institucij. Javna poraba stajati za rastjo bruto domačega Prijavnih naročilih bi morali uporabiti pristop, kakršnega so uporabile Slovenske železnice. Naročniki naj bi bili dolžni državne in javne nabave iz tujine izkoristiti za protidobave slovenskega blaga in storitev ter za pospeševanje kooperacij in drugih oblik sodelovanja, ki bi prinesla nova delovna mesta. Zlasti to velja pri nabavah za obrambne namene, nacionalno energetske, komunikacijske, okoljevarstvene in druge programe. Strah pred povečanjem plač v javnem sektorju Precej zahtev se nanaša na delovno pravno zakonodajo, ki naj bi bila prenovljena letos. V gospodarstvu sodijo, da bi morali še bolj liberalizirati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, prav tako nadurno delo. Že dolgo opozarjajo, da bi morali odmor izločiti iz delovnega časa, že zaradi primerljivosti z Evropsko unijo. Ker se zavedajo, da to ni preprosta stvar, pristajajo na kompromis, da zaradi tega ne bi znižali izhodiščnih plač. V novem zakonu o delovnih razmerjih je predvideno tudi povišanje najmanjšega letnega dopusta na dvajset dni, kar ne bi smelo povzročiti povišanja skupnega števila dopusta. Z drugimi besedami, dva dni več dopusta naj bi imeli le tisti, ki ga imajo zdaj osemnajst. Stvarna rast plač naj bi za dve odstotni točki zaostajala za rastjo domačega bruto proizvoda. V javnem sektorju nikakor ne bi smele rasti hitreje kot v gospodarstvu. Zahteva je vsekakor zelo aktualna, saj je v spomladanskem poročilu vlade zapisano, da bodo plače v javnem sektorju prihodnje leto naraščale. • Marija Volčjak GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ali vaše podjetje zaradi DDV-ja ne bo zvišalo cen? Živila, Merkur in Sava so cene celo znižali Cene so po uvedbi DDV-ja znižali celo bolj, kot je bilo pričakovati - Mercator pa je svojo besedo požrl in izdelke podražil Kranj - V okviru projekta uvedbe DDV oziroma kampanje za zaščito potrošnikov so sredi junija podjetja, ki s svojo prodajno mrežo pokrivajo velik del slovenskega prostora, vprašali, če bodo cene z uvedbo DDV-ja zvišali. Trinajst jih je odgovorilo negativno. Pa so svojo besedo držala? Kot ugotavlja Zveza potrošnikov Slovenije, je kar nekaj podjetij svojo besedo "požrlo". Med njimi je Poslovni sistem Mercator, ki je zagotovil, da cen ne bo zvišal, v resnici pa se je cena Mercatorjeve košarice (v njej je 22 izdelkov iz skupine "hrana in brezalkoholne pijače") zvišala za 2,5 odstotka. Stopnja davka se je s 5 zvišala za 8 odstotkov. Da cen ne bodo zvišali, so junija zagotovili tudi v Tobačni Ljubljana. A so se vendarle odločili drugače, cena cigaret (konkretno Boss clasic) seje zvišala za 7,5 odstotka. Da ne bodo zvišali veleprodajnih cen, so junija napovedali tudi v Ljubljanskih mlekarnah. A snemanje cen po prvem mesecu z novim davkom je pokazalo, da se je košarica Ljubljanskih mlekarn podražila za 3,66 odstotka. No, nekaj podjetij pa je vendarle svojo besedo držalo, med njimi tudi večina gorenjskih. V Živilih se je cena košarice znižala v povprečju za 1,35 odstotka. V Savi Kranj se je cena avtomobilskega plašča, zajetega v snemanje, znižala za 7,25 odstotka. Ker se je stopnja obdavčitve znižala z 20 na 19 odstotkov, so vzroki za pocenitev nedavčni. Tudi v Merkurju so držali obljubo in celo močno pocenili izdelke; cena Merkurjeve košarice (v njej je talni sesalnik, navadna žarnica in detergent za strojno pranje perila) se je znižala za 10,5 odstotka, kar je več, kot bi narekovala sama sprememba obdavčitve (prej 20, zdaj 19 odstotkov). Besedo so držali tudi v Perutnini Ptuj, cena očiščenega piščanca se ni spremenila, še ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. • U. P. I Kako informacijsko razvita država je Slovenija I j Slovenija informacijsko j za Estonijo Po številu telefonskih priključkov, mobilnih telefonov, j i računalnikov in internet priključkov se z našo državo J lahko kosajo mnoge manj razvite države, kot denimo Poljska, Estonija, Litva in Latvija Kranj - Kot kaže evropska raziskava o informacijski razvitosti držav v srednji in vzhodni Evropi, Slovenija po mnogih kazalnikih zaostaja za nekaterimi državami, ki naj bi bile po mnenju povprečnega Slovenca mnogo manj razvite od naše države. Tako po številu telefonskih priključkov, mobilnih telefonov kot po številu računalnikov, priključenih na internet, nas denimo dohiteva kar nekaj držav, še zlasti baltiški "tigri", med njimi najbolj očitno Estonija. Po podatkih raziskave, ki jo opravlja Urad za promocijo informacijske družbe pri Evropski komisiji, je bilo lani v srednje- in vzhodnoevropskih državah na sto prebivalcev v povprečju 25,2 vseh telefonskih priključkov (tako klasičnih kot mobilnih). Slovenija se je z 48,1 vseh priključkov na sto prebivalcev uvrstila za Estonijo, kjer so imeli 51,7 priključkov. Hkrati pa je naša država prehitela Latvijo, kjer so imeli 39,4, in Litvo z 38,9 priključki na sto prebivalcev. V letih med 1996 in 1998 je bila letna rast števila vseh telefonskih priključkov v Sloveniji 20,2-odstotna, v Estoniji 23,9-odstotna, največja pa je bila v Latviji, kjer je znašala skoraj 58 odstotkov. Kakšno pa je bilo lani stanje na področju mobilnih telekomunikacij? Podatki so zastareli, saj je v letošnjem letu v naši državi prišlo do pravega "booma" mobilnih telefonov. No, lani je bila vodilna država Estonija, saj je imela kar 17,2 mobilnih priključkov na sto prebivalcev, s čimer je dosegala povprečje držav Evropske unije. Slovenija je lani imela še 9,8 mobilnih priključkov na sto prebivalcev, podobno kot Latvija in Litva. No, letos ima pri nas mobilni telefon samo pri največjem operaterju Mobitelu že več kot 400 tisoč ljudi oziroma vsak peti Slovenec. V eni kategoriji pa je bila lani Slovenija (skupaj s Poljsko) vendarle vodilna država - po številu osebnih računalnikov na sto prebivalcev. Druge država so zaostajale, vendar pa ju hitro dohitevajo. Rast števila računalnikov v Litvi je bila kar 63-odstotna, v Estoniji pa celo 93-odstotna. Estonija je bila lani tudi najbolj "internetna" država, saj je imela na tisoč prebivalcev kar 15,7 internetnih priključkov. Sledila ji je Slovenija z 11,4 priključka. Toda internet se zelo hitro razvoja, lani je rast števila domen (elektronskih naslovov) v Latviji in Litvi presegla sto odstotkov, v Estoniji pa dosegla 43 odstotkov. Internet se hitro razvija tudi na Madžarskem in Češkem, ki bosta ob sedanjem tempu kmalu dohiteli Slovenijo, kjer je bila rast števila domen lani le 18-odstotna. Kot ugotavlja dr. Dušan Caf, vodja projekta v Sloveniji (za izvajalca je bila v naši državi izbrana Gospodarska zbornica Slovenije), se Poljska ter baltiški "tigri" (Estonija, Litva in latvija) na področju razvitosti telekomunikacijske in informacijske infrastrukture uspešno lahko primerjajo s Slovenijo. In to ob dejstvu, da ima Slovenija trikrat višji bruto domači proizvod. Podatki torej, ob katerih se velja zamisliti. • U. P. Modna revija Murinih kolekcij Od tod in naprej v novo tisočletje Predstavili so že uveljavljene blagovne znamke LeOna, Carniolus, IVI ura, Saccardi in Classic, Murino modno revijo novega tisočletja pa je popestril nenavaden ples planetov. Ljubljana, 24. avgusta -"Moda je samosvoja dama mnogih obrazov. Ne pozna obstanka, vedno hoće naprej," so nekoliko poetsko zapisali ob predstavitvi Murine kolekcije za pomlad in poletje 2000. Noč je počasi padala nad ljubljanske Križanke, kjer so odmevali ritmi vesoljskih melodij. Glasba je obetala, da se bodo manekenke in manekeni sprehajali v oblačilih novega tisočletja. Na modni reviji Od tod in naprej so predstavili tri že uveljavljene Murine znamke: LeOno, Carniolusa in Muro. LeOna za pomlad in poletje 2000 je odeta v elegantno peščeno barvo, ki jo sem in tja razgibajo mrzlo rdeči dodatki. Oblikovalki kolekcije Darja Kerčmar in Zvezdana Serec sta se poigrali z ducatom različnih modelov oblačil. Med drugim sta ustvarili slovesne obleke iz svilene tkanine, spomladanske plašče, modne komplete in dnevne kostime. Kolekcijo Carniolus by Mura je oblikovala Slavica Rauter. Poigrala se je tako z elegantnimi oblačili, namenjenimi uglajenemu moškemu novega tisoč- POVABI ME NA ZMENEK letja, kot tudi z lanenimi poletnimi oblačili. Pozornost je ukradla predvsem paleta sivih pomladanskih oblačil, nareje- 090 4322 NAKLJUČNI STIK ► Q90 9009 Jk PRISLUHNI POMONtCI 090 7525 PUSTI SE PRESENETITI Uspešnica Končajte v bankrotu dobila nadaljevanje Želite živeti bogato? Vse, kar morate vedeti, da hi postali sam svoj gospodar - tudi če delate za druge. Kranj - Pri založbi ORBIS iz Ljubljane je izšla knjiga Stephena M. Pol lana in Marka Levi na z naslovom Živeti bogato. Avtor Stephen M. Pollan je eden najbolj znanih in priznanih ameriških svetovalcev za osebne finance. Napisal je celo vrsto knjig s področja osebnih financ, poslovnih pogajanj in upravljanja z osebno kariero, tudi uspešnico Končajte v bankrotu, ki jo berejo milijoni po svetu. Mark Levine pa je njegov dolgoletni sodelavec. Knjižna uspešnica Končajte v bankrotu je bila knjiga o upravljanju z osebnim premoženjem: o trošenju, varčevanju in o naložbah. Knjiga Živeti bogato pa se ukvarja z drugim delom enačbe - s tem, kako čim več zaslužiti. Avtor znova ponuja svoj izzivalen in nevsakdanji pogled na stvari, toda ko ga prebiramo, nas spreleti podobna misel kot ob prejšnji uspešnici: Kako preprosto in logično, le kako, da se tega nismo sami domislili? Za bogato življenje ni toliko pomembna višina naših bančnih računov, pomembnejša je finančna svoboda. Svobodni smo, kadar delamo zase, ne glede na to, kdo je naš nadrejeni. Živeti bogato je knjiga o koristoljubju - takšnem, ki vas ne bo obremenilo s slabo vestjo. Denar ni umazan, če ga pošteno zaslužite. In čeprav niste materialist, brez njega v današnjem svetu ne boste uresničili svojih sanj. Zato mirno poglejte svojemu šefu v oči in mu povejte, da si zaslužite boljšo plačo. Pogajajte se, če pa ne gre, si poiščite boljšo priložnost za zaslužek. Morda jo boste našli v samostojnem podjetništvu. Toda bodite previdni, lastno podjetje vas lahko zasužnji še veliko bolj kot kateri koli delodajalec. Ustanovile torej podjetje, toda naj vam ne zraste čez glavo. Podjetje mora delati za vas, ne pa vi zanj. Knjiga ima štiri preprosta načela. Prvi je zaslužite čim več - vedno so nam namreč govorili, da delo krepi človeka, denarja pa pri tem niso omenjali; to pove/te tistim, ki vam vsak mesec pošiljajo položnice. Drugo načelo je odločajte se za spremembe - svet se še nikoli ni toliko in tako hitro spreminjal, vi pa se morate spreminjati z njim; zamenjajte službo v tistem hipu, ko vam ne prinaša dovolj, začnite nove poslovne projekte, še preden so stari dosegli svoj vrh, bodite pripravljeni vsaj nekajkrat v življenju spremeniti svojo kariero. Tretje načelo se glasi vzemite stvari v svoje roke - v novem gospodarskem okolju ne morete čakati in se zgolj odzivati na tisto, kar bodo naredili drugi; prehitite jih in poberite smetano. Zadnje, četrto načelo pa je postanite koristoljubni - ko delate, delajte tisto, kar vam prinaša največje zaslužke; čustva pa prihranite za tiste, kijih imate radi, in za tisti, kar radi počnete v prostem času. Da bi kako filozofijo spravili v življenje, ponavadi potrebujemo natančen načrt, koncept le knjige pa je izjema, ki potrjuje pravilo. Če boste temeljito premislili, kakšne so vaše resnične delovne potrebe, in če boste potem tako tudi delali, se boste počutili bolje. Prevzel vas bo občutek svobode in osebne moči. Skratka, zapomnite si: da bi bili svobodni, morate živeti bogato, in da bi živeli bogato, morale biti svobodni. Tako knjigo Živeti bogato, kot tudi predhodnjo uspešnico Končajte v bankrotu lahko naročile pri založbi Orbis. • P. B. nih iz čiste volne in mešanice z viskozo. Manekeni pa so napovedali, da se bodo naslednje poletje ob nas sprehajali v bele poletne barve odeti moški. Že letošnja kolekcija pom-ladansko-poletnih moških oblačil nam je postregla s spremembami v notranji izdelavi suknjiča in hlač. Izboljšave, kot so ročno pošivanje ramen, piki-.rana fazona ali sodobnejša izdelava podloge, bo podedoval tudi Carniolus nove dobe. Tega predstavljajo trije obrazi: Day by day, Travel classicin Happening. Tretjo Murina blagovna znamka, ki preprosto nosi ime Mura, je izdelalo kar pet modnih oblikovalk. Obleke za moške in ženske so bile tako v umirjenih bež tonih, kakor tudi v modni sivi barvi. Oblikovalke so se poigrale še s prosojno tkanino in rahlo obarvale poletna oblačila z rumeno barvo. Ženska kolekcija je postregla z dvema novima elementoma: v sivo-modrih oblačilih so se skrivale nove H-linije lahkega nepo-dloženega blejzerja in nove ravne linije hlač. Ženski kompleti pa so bili skrojeni iz nove sanžan tkanine v zanimivi mešanici svile in moherja. Ndvosti niso mogle niti mimo moške kolekcije Mura, kjer so modne casual kombinacije postregle z novimi strukturami tkanin, narejenih iz bombaža, volne in svile. Predstavili so tudi - prvič v Sloveniji - del kolekcij Murinih podjetij iz Nemčije. Podjetje VVstmur je tako prestavilo delček moške kolekcije Saccardi, podjetje Trendline pa je na oder postavilo nekaj ženskih plaščev in jaken, ki nosijo blagovno znamko Classic. Slednjo so odlikovali predvsem srebrnkasto-sive in svetleče-bež jakne, ki so jih na koncu pospremili še elegantni črni jopiči. Modna revija se je zaključila tako, kakor se za pričakovanje novega tisočletja spodobi. Zdenka Ščančar je navdih za enajst oblek našla v nedavnem sončnem mrku in plesu planetov. Materiale za izdelavo dolgih oblek so iskali po vsem svetu, saj je oblikovalka želela najti pravi stik med obleko in planeti. Trud se je poplačal, futuristično kolekcijo pa je dopolnila še zasanjana koreografija. Združitev visoke mode in uporabnosti, ki jo narekuje prehod tisočletja. • Špela Žabkar, foto: Mura GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v tokratni številki Gorenjskega glasa Vas spet želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s skenerjem, miško in računalnikom - obkrožila eno udeleženko prireditve. Če nas "oseba v krogcu" SAMA pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne ekskluzivne izlete. Enega izmed njih bo lahko tista, ki je obkrožena, realizirala kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001, ko ji bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 27. avgusta, do 13.30 ure. Naša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 • izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočile na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarji za kilogram): * ameriške borovnice 500- 550 kumare * belo grozdje 150- 300 * korenje * črno grozdje 250- 350 * koleraba * hruške 130- 280 * nadzemna koleraba * jabolka 100 - 200 * mladi krompir * jagode 750- 900 * jajčevci * lubenica 30 -70 * ohrovt * marelica 200- 300 * peteršilj * nektarina 140- 200 * por * sliva 150- 200 * paprika * breskev 100- 150 * paradižnik * bučke 80- 160 * radič * brokoli 180- 230 * rdeča pesa * blitva 100 * endivija * cvetača 140- 250 * solata, domača * čebula 60 - 80 * zelje * mlada čebula 100- 180 * kislo zelje * česen 220- 280 * zelena 60 70 120 130 50 30 130-180 110-180 250- 330 250- 350 100-180 130-200 150- 280 80 100-180 140- 200 30-60 100-130 200- 330 Štirideset let prašičerejske farme Ihan Letos mineva štirideset let, odkar so v Ihanu na zahtevo takratne republiške poslovne zveze zgradili prašičjo farmo, ki J\ 0 tev vpisa na univerzo, za povrh pa ji je radovljiški poštar že p' 'Pismo sreče Gorenjskega glasa'. . ^ Za sodelovanje v nagradni igri sta si Jana in Tinkara l1 jftp vsaka svojo nagrado: izlet po izbiri z enim od gorenjskih ofgQ' ^ torjev turističnih potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega 8 ^ kije na teh izletih medijski pokrovitelj. Kdaj bosta nagradi iz ^ tili, se bosta Jana in Tinkara sami odločili. Časa pa imata w ^ do 6. januarja 2001. leta. Iskrene čestitke za nagrado obe hvala za sodelovanje. DOBER IZLET Španija ■ 10 dni za 56.000 SIT! Dopustniško presenečenje za september: v sodelovanju zALPETOURJFM (, VALNO AGENCIJO vabimo na prijeten desetdnevni oddih v ŠPANIJO po W j. ugodni ceni 59.000 tolarjev za osem dni v terminu od 10. do 19. septembra. to'n~po\j njo dni koledarskega poletja. Tedaj je v deželi sangrije, Jiamenca in bih'"or., „,j tlt' prijetno, ker ni več tako zelo vroče. Nastanitev s polnim penzionom v hotelu v h ]0 Mam, v ceni je poleg prevoza tudi SEDEM POLNIH penzionov in ®*g0 zavarovanje; v ceno je vključen tudi celodnevni izlet v Barcelono. In »bitk do Monaco. Možni so tudi izleti v zabaviščni park Marinelund in na goro Monts francoske vasice Eze z znamenito parfumerijo, itd. m*t> Ampak to še ni vse: NAROČNICAM in NAROČNIKOM Gorenjske^ «^ omogoča Alpetour Potovalna agencija, d.d. desetdnevni imeniten septembra ^ na španski obali po neverjetni ceni 56.000 S/T. Ob prijavi je potrebno imeti naslovljeni izvod Gorenjskega glasa. •« ^ Odhod v petek, 10. septembra, ob 8.30 uri z Bleda Alpetourjev najudt^ bus boste lahko počakali v Radovljici, Tržiču, Kranju, Škofji Loki ali Li*11-' 1 dodatne informacije, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične bosl ,^1 Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu (na avtobusnih postajah-h ^.// / v Kranju, tele'"' ncij" v malooglusni službi Gorenjskega glasa, v pritličju Zoisove I v Kranju, ><->y" rf„//if< 223-444 - do zasedbe prostih mest v avtobusu! Alpetour Potovalna "^'"^"^hroi1 sporoča, da je prostora za septembrski termin le še nekaj. Odhod 10. xe" zanesljivo zagotovljen. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak KAST PIDOV NE POJENJA Nakupna mrzlica na trgu pooblaščenih investicijskih družb se jevpre-'f*'«n tednu nadaljevala. Oči borzni-wsb bile še naprej uprte v Nacionalno finančno družbo, katere delnice so krep-ko porasle. Tečaj delnic se je iz dneva v m povećavat, večji nakupi pa so bili Medica branjenja delnice s strani pod-M. ki so povezane s pooblaščeno :n^tkijsko družbo, pred drugimi Ankami. V petek se je tečaj pred kon-0B" trgovanja sicer nekoliko znižal, vendar je teaenska rast še vedno prese-g'a 20 odstotkov. Enotni tečaj se je močno približal Triglavu steber I in :>ja~sa skoraj 86 tolarjev. Dogodki okoli delnice Nacionalne finančne družbe foitivno vplivajo tudi na vse ostale FIDe. Zlata moneta I je prav tako na "hnt posameznih močnejših kupcev, ka' Je povišalo njeno vrednost za 25 stoikov na 68,2 tolarja. Podobno rast J fativeli tudi ostale polne poo-""»čene investicijske družbe. Val naku-mJe poplavil tudi trg praznih in polaznih investicijskih družb. Med njimi s° največjo rast beležile delnice Atene, bnečke družbe in Infonda zlata, ^ečka družba se je dvignila na 44 JjBto za delnico, kar pomeni 20 odstotkov v enem tednu. In fond zlat seje mižal 50 tolarjem, Atena I pa je »rnsfa za dobrih štirinajst odstotkov na 'Iv«;; ju enem tednu pridobil kar 20 ,olarjev. Celoten trg pooblaščenih fifr lc,Jsk'h družb, ki ga meri indek °*to;[ ! e"m tednu Pridohil kar 2i del„il0V: Lepe ras,i so dosegale tudi ha ■ ponienwneJših podjetij prostega Poobl e^aV S0 ^e mn°S° nižje kot pri HajJ/Cenih investicijskih družbah. Oorenr'1?. mt Je dosegla delnica 1nmo eno'"' tečaj se je dvignil Posli" Pre>C0 200() tolarfev> najvišji ^ So se v petek odvijali ceh pri '00 to/ .0 tolarjev, kar je približno Mi°d,rjev več kot Pred tednom dni. H0st ^l'lica Heliosa je preskočila vred-' c°Pln tolarJev- Kupci so za delni- Ve-lJdi -e okoli 34.500 tolarjev. iVlmr dnost in močnejši kupci so raj0 ' '"di Uradni borzni trg, kjer koti-Kn'!č'h?IJia dovenska podjetja. (neni, , b()^ni indeks je pridobil v je v ' nu 2 odstotka, njegova vrednost Z"Uiala 1866 "'desnih točk. Prip0nVrednosti indeksa je zopet močno Vrednn delnica Mercatorja. Njena ■ sl se je dvignila preko 11.000 DOBER IZLET Naslednjo soboto v ^rdaknd+Aqualand ten r'lhriki DOBER IZLET imeni-VnJ„°8 za super izlet: v sodelo- vAJALpetourjem poto- fatt £ renčijo vabimo na 49ua/ ZahaW) V (,"nl"hi"d aH v GQria,ncl' zabaviščna parka ob 'zjemn JeZeru v Itali1i- l,n Jev. T Ufi°dni ceni 4.700 tolar- bo ^'toiirjev izlet v Gardaland br„ ayednJo soboto, 4. septem- 4q'iiQlva v Gardalandu ali d0 2 "nd" h" dajala cel dan, tja urQ/]"■ Ure' kaJti prav v večernih ooljšg'^di avgusta zabava naj-bi,SQ ' °dhoa[ Alpetourjevega avto-Hamre\ Parkirnega prostora je zveče,.1, m'dviden šele ob enajstih PreVoz y"a 4.700 SIT zajema SOftj. ,.2 aajudohnejšim avtobu-najupoJ ZQ na,<"P vstopnice (po l*ba JŠi ceni za skupine!) ho '*ZTsseboj- PfVega res "godna cena tega 1Wzqi> ce,°dnevnega "tzle-nj - ttve v mesecu septembru še Wja a Afc Goren/skega glasa % ' SfPtembm EKSKLUZ1V-kleta v r cena Alpetourjevega d ^'"daland + Agualand: ^bnoi SIT- °b priJavi Je 'Zvod hA»'!'"-" s se0°/ naslovljeni *h*aTNASMEGA Gorenjskega lednj0 la yas bo zabava nas- 4%QlUl,° v C,ardalandu (ali °dhod Cenejša- lrQhBh7'°husa: ob 4A5 "ri zi"-^žič,, j! s Po^nki v Radovljici. M<>dahnJ''' Šk0fji l0ki' 'deta nj0rm^'ije o programu 4lPetoUriPnjave 'n vplačila: ce »- turistične poslovalni- '" v Ljubljani. Vse i n" vse/, i"l' l>"!i'i,vu"*'- >'/in nih gonnjshih avto-S'. TVah = v Kra">u< Škof]; »fe4 R«d^Hei, Tržiču in L se prijavite tudi \ lebe n/ynju v Pritličju poslovne ^ilki- nffJT1 L Naši telefonski "°64/223-444 in 223-111. tolarjev, kupci pa so "pobirali" delnice celo pri vrednostih okoli 12.000 tolarjev. Vendar se cena ni uspela obdržati na tako visoki ravni, enojni tečaj se je ustalil okoli vrednosti 11.200 tolarjev za delnico. Podobno rast je dosegla tudi delnica drugega trgovca Emone obale Koper. Vrednost je poskočila kar za debelih 6 odstotkov in se je v petek oblikovala pri 2279 tolarjih. Optimistično razpoloženje na trgu je vplivalo tudi nu delnice farmacevtskih podjetij. V enem tednu seje delnici Leka vrednost povišala kar za 5,4 odstotka, trgovanje je potekalo pri vrednostih malo pod 39.000 tolarjev. 4 odstoke manj je zrasla Krka, katere vrednost seje dolgo gibala okoli 27.500 tolarjev. Pretekli teden je delnica končno preskočila 28.000 tolarjev, enotni tečaj seje v petek oblikoval pri 28.072 tolarjih. Več kot odstotek je na svoji vrednosti pridobila tudi Intereuropa. Vrednost delnice se je v tednu dni povzpela na 2336 tolarjev. Rastje beležil tudi drugi primorski velikan. Luka Koper se je dvignila za 0,2 odstotka na 3315 tolarjev. Negativno sta pretekli teden končali le delnici naftnih podjetij. Petrolu seje vrednost znižala za 0,2 odstotka, lstrabenz pa je padel za 0,7 odstotka na 3006 tolarjev. Najvišjo rast je na uradnem trgu pretekli teden dosegla prednostna delnica Kvinotehne. Napoved prevzema podjetja s strani Merkurja je še nekoliko dvignila njeno ceno. Obe delnici, redna in prednostna, sta se v petek ustavili pri 920 tolarjih. Merkur v prevzemni ponudbi obljublja 750 tolarjev za delnico, kar je mnogo manj kot znaša trenutna tržna cena, zato lahko sklepamo, da je visoka cena delnice na borzi verjetno posledica branjenja podjetja pred prevzemom. @Body:Visoke stopnje rasti pooblaščenih investicijskih družb se še vedno niso umirile. Petkov popravek vrednosti nam je že pokazal, da je rast nekoliko pretirana, vendar to še ne pomeni, da se bodo delnice ustalile. V naslednjih tednih lahko še vedno pričakujemo dviganje tečajev, saj v ozadju rasti poteka lastniška bitka. Prav tako je na uradnem borznem trgu prisotno optimistično razpoloženje, ki bo po vsej verjetnost potisnilo tečaje delnic pomeni-benjših podjetij še nekoliko navzgor. Matjaž Bernik Ilirika BPH DOBER IZLET Mirabilandija, Riminij San Marino V rubriki DOBER IZLET tokrat v zadnjem lupu prvovrsten predlog za lep, prijeten in cenovno najugodnejši dvodnevni izlet: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi v dve državi, Italijo in San Marino, natančneje Mirahilandijo, Rimini in San Marino po izjemno ugodni ceni 14.800 tolarjev to soboto in nedeljo, 28. in 29. avgusta. Kaj vse je v programu? Turistični ogledi državice San Marino, cel dan zabave v Mirabilandiji, polpenzion v hotelu s tremi zvezdicami v Riminiju. Ampak res ugodna cena tega dvodnevnega izleta v Italijo niti slučajno še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena zgolj 14.100 SIT. Ob prijavije potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaš izlet zadnji avgustovski vikend bo precej cenejši. Odhod "sredi noči", ob 2.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Na/udobnejši Alpetourjev klimatiziran avtobus, s katerim ho sicer dolga vožnja krepko bolj udobna kot bi bila z osebnim avtom, boste na relaciji Gorenjska - San Marino' lahko počakali tudi v' Škofji Loki, Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: pet Alpetourjevih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Liki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglusni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi I, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Naši telefonski številki sta: 064/ 223-444 in 064/223-111. ALPETOUR ■i potovalna agoncijt *AWjjjfMM V Kranju so zaprli sejem Izpolnjena pričakovanja Kranj, 23. avgusta - Sinoči so v Kranju zaprli 49. Mednarodni avgustovski Gorenjski sejem, na katerem je letos sodelovalo blizu 600 razstavljavcev. Prireditelji so zabeležili tudi več kot pričakovani obisk, saj si je sejem in večerni zabavni program, po katerem je postala prireditev poznana po vsej državi, ogledalo več kot 100.000 obiskovalcev. Zadovoljni so bili tudi razstavljavci in gostinci. Sejem bil odmeven tudi zaradi posvetovanja o lovski zakonodaji, mednarodnega tekmovanja koscev in kosic, aktualiziral pa ga je tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ko se je med obiskom pogovarjal z direktorji Živil, Jelovice, KZ Sloga, Agromehanike, Agrotehnike in s še nekaterimi. "Po zaslugi Gorenjskega glasa in Radia Kranj je bil sejem tudi izredno medijsko odmeven. Zahvala in pohvala gresta vsem službam (varnost, redarska, policija), opravičilo pa sosedom zaradi hrupa. Za naprej pripravljamo projekt, da sejem z večernim programom ne bo motil okolice. Ob zaključku 49. sejma pa že pripravljamo tradicionalno prireditev SQ, ki bo prihodnji teden," je povedal direktor sejma mag. Franc Ekar. • A. Ž. Intesport tudi v Sloveniji Kranj - Poslovni sistem Mercator je podpisal ekskluzivno pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo Intersport International Corparation, s čimer je pridobil generalno ekskluzivno licenco in izključno pravico za odpiranje Intersportovih trgovin ter trženje blagovne znamke pri nas. Po pogodbi bo Mercator v prihodnjih dveh letih odprl vsaj pet Intersportovih trgovin v Sloveniji, prvo bodo odprli že ta četrtek v Mercator Centru Ljubljana v Zgornji Šiški. Intersport je sicer največja svetovna športna trgovska hiša, v 25 državah sveta ima več kot štiri tisoč trgovin, ki jih dnevno obišče več kot 150 tisoč kupcev, letni promet pa znaša 5,4 milijarde evrov. • U. P. Pivovarna Laško jeseni na borzo Kranj - Pivovarna Laško bo septembra ali oktobra svoje delnice uvrstila na borzo, in sicer v borzno kotacijo A. Prvi korak - prenos delniške knjige na Klirinško-depotno družbo so že naredili. Sicer pa je družba v prvem polletju letos uspešno poslovala, prodali so 54 milijonov litrov piva in 700 tisoč litrov ustekleničene pitne vode. Po podatkih Pivovarne Laško se je njihov tržni delež na domačem trgu povečal na 56,1 odstotka. Zaradi manjše porabe piva pa naj bi bili prihodki oziroma dobiček letos enak ali nekoliko manjši kot lani. • U. P. Privatizacija NLB je stekla Kranj -V Novi Ljubljanski banki (NLB) se nadaljujejo postopki privatizacije, prvo fazo, ki predvideva znižanje lastništva države za 30 odstotkov, bodo zaključili do konca leta, sporočajo iz NLB. Privatizacija NLB seje začela s sklepom vlade aprila letos. V prvem delu bo država prenesla 10 odstotkov delnic na sklade, dokapitalizirala banko preko ponudbe novih delnic na domačem trgu in prodala del delnic v državni lasti na tujih trgih. V NLB so že opravili izbor cenilcev in finančnih svetovalcev, ki bodo sodelovali v privatizaciji. Za to nalogo (cenitev in prodajo delnic na tujih trgih, pa tudi na domačem trgu) so izbrali londonsko investicijsko banko Salomon, Smith&Barnev. Kot sporočajo iz NLB, bosta uprava in nadzorni svet banke vladi v kratkem predložila konkretne predloge za privatizacijo. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Dopolnitev k javnemu razpisu, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 20. 8. 199: Na podlagi Poslovnega načrta Garancijskega sklada za Gorenjsko, pravil o dodeljevanju Garancijskega sklada za Gorenjsko ter sklepa nadzornega sveta objavlja BSC - Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Garancijski sklad za Gorenjsko (v nadaljevanju BSC GS) v sodelovanju za naslednjimi bankami, ki poslujejo na Gorenjskem: Abanka, d.d., Gorenjska banka, d.d., SKB banka, d.d., Slovenska hranilnica in posojilnica, p.o., Nova Ljubljanska banka, d.d., Krekova banka, d.d. Javni razpis za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte malega gospodarstva na področju naslednjih gorenjskih občin: Mestna občina Kranj, Škofja Loka, občina Železniki, občina Gorenja vas - Poljane, občina Žiri, občina Naklo, občina Radovljica, občina Bled Točka 1. Predmet razpisa se dopolni, tako da se glasi: Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 285.000.000 SIT in garancij v skupni višini 665.000.000 SIT, ki jih bo BSC GS dodeljeval lahko v višini 50 % od celotne vrednosti posameznega kredita. Sredstva, s katerimi razpolagajo posamezne gorenjske občine so naslednja: Partnor v projektu kvota kreditov kvota garancij Skupaj ugodnejši kreditni potencial Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem Vložek v projekt 80.000.000 SIT Mestna občina Kranj 84 000 000 190 000.000 280.000.000 Medobčinski sklad za razvoj obrti in podjetništva škofja Loka(Ob6ine Školja Loko. Žln. Železniki, Gorenia vas Poljano) 120.000 000 280 000 000 400 000.000 Občina Naklo Združenje podjetnikov Naklo Občina Radovljica 18.000.000 42.000.000 60.000.000 3.000 000 7.000 000 10.000.000 Občina Bled 3.000 000 7.000.000 10.000.000 Občina Ziri 30.000.000 70.000 000 100.000.000 Območna obrtna zbornica Kranj 6.000.000 14.000.000j 20 000.000 Območna obrtna zbornica Tržič 3.000 000 7.000.000 10.000.000 i h' M it .'.'l|k . 3.000.000 7.000.000 10.000.000 Območna obrtna zbornica Jesenice 3.000 000 7.000.000 10.000.000 GZS -Območna zbornica za Gorenjsko Kranj 12.000.000 28.000.000 40.000.000 SKUPAJ 285.000.000 665.000.000 950.000.000 Točka 6: Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije se v drugem odstavku dopolni z: Zbirnim mestom: GZS - Območna zbornica za Gorenjsko Kranj, Bleivveisova c. 16, Kranj (ga. Jadranka Švarc, tel.: 064 362 320) BSC - Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Garancijski sklad Gorenjske KOLIKO JE VREDEN TOLAR BCRANJ, 23.8.1999 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakiipnt/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Jržif., Kranj. Jesenice) 100,62 101,10 14,26 14,38 10,13 10,22 EROS (Star Mayr) Kanj 100,70 101,00 14,28 14,34 10,15 10,20 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,26 101,03 14,25 14,36 10,13 10,21 HRAN LN CA LON, d d Kranj H DA-tinica Ljubljana 100,50 100,65 101,00 100,85 14,28 14,26 14,36 10,08 10,18 14,32 10,14 10,18 HRAM R0ŽCE Mengeš 100,60 100,95 14,25 14,35 10,13 10,19 L RIKA Jesenice 100,60 101,00 14,26 14,36 10,12 10,20 L RIKA Kranj 221-722 L RIKA Medvode 100,30 101,00 14,23 14,36 10,12 10,21 NVEST Skorja Loka 100,80 101,20 14,30 14,35 10,14 10,20 KREKOVA BANKA Kanj Šk Loka 100,20 101,00 14,24 14,36 10,12 10,20 LEMA Kranj 100,70 100,90 14,30 14,35 10,12 10,20 VDLKS BANK-UUD BANKAdcLlj. NEP0S (Šle Loka, Trato) 100,2 5 100,45 100,85 101,00 14,22 14,24 14,33 10,11 10,24 14,31 10,14 10,19 NOVA LB Kamnit Kranj Medvode, i. tete 100,25 101,05 14,24 14,36 10,12 10,20 R0BS0N Mengeš 100,60 101,10 14,25 14,35 10,13 10,21 PBS d d (no vseh poŠtah) PRIMUS Medvode 99,50 100,70 100,80 101,00 13,29 14,28 14,29 9,60 10,16 14,34 10,15 10,20 PUBUKUM Ljubjana 100,62 100,99 14,24 14,33 10,12 10,18 PUBUKUM Kamnik 100,30 101,15 14,24 14,36 10,12 10,21 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 100,40 101,00 14,25 14,38 10,10 10,20 SKB (Kranj, Radovlj ca, Šk. Loka) SUDVTNJATURfSTBoh Bistrico 100,59 100,26 101,11 14,27 14,25 14,40 10,14 10,23 - 10,13 SL0VEN JATURIST Jesenice 100,60 101,00 14,26 14,35 10,12 10,20 SZKB B ag. mesto Žiri 100,50 101,19 14,30 14,38 10,15 10,25 ŠUM Kanj 362-600 TAL0N Skorja Loka 100,60 14,22 14,32 10,13 10,23 TENT0URS Domžale TRG Bed 100,60 100,60 101,00 14,22 14,27 14,42 10,20 10,28 14,37 10,15 10,27 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 100,75 100,90 14,27 14,32 10,15 10,19 VVILFAN Jesenice supermarket UN ON 062-606 VVILFAN Kranj 360-260 WIUAN Radovlj ca Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8Ji.13Ji, 13.45h-18.h} 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,48 101,01 14,22 14,35 10 11 10,20 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev gede na ponudbo ;n povpraševanje po tujih va utah "Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. TOP, regionalni izobraževalni center, d.o.o. Zasebna šola 4240 Radovljica, Šercerjeva 22 Telefon/faks: 064/714-403 VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME voznik (četrta stopnja) prometni tehnik - 3. letnik (peta stopnja) trgovec (četrta stopnja) prekvalifikacija trgovec (četrta stopnja) ekonomsko-komercialni tehnik - 3. letnik (peta stopnja) v program priprav na strokovni izpit za trgovinske poslovodje - pogoj za vključitev v program je dokončana srednja šola. Pokličite nas na številko 714-403 ali 041/667-990. Poslali vam bomo program. KREKOVA BANKA ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠ]E OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, •www. krekova-ban ka.si Teb (064) 380-70-11 Tel: (064) 624-540 IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ --GLAS m ■v __ Z NOČNIM KLUBOM ŠKORPION NA GORENJSKEM VAM NUDI: kotleti na žaru pleskavica na kajmaku leskovački čevapčiči čulbastija mučkalica domače klobase mešano meso na žaru odojek na ražnju jagnjetina na žaru ve šalica piščanec na žaru plošča Posavec (2 osebi) vse vrste zrezkov sveže postrvi žabji kraki dnevne malice dnevni menu turist menu juhe, priloge in solate po želji fižolja specialiteta: pečeni prebranac pršut, domača salama razni siri POSEBNOST; Ob gostišču možnost ribolova v reki Savi; prodaja ribolovnih kart v gostišču. Organiziramo rafting po reki Savi s piknikom. Prostor za balinanje Vožnja z gorskimi kolesi Delovni čas: Gostišče od 10. do 23. ure Nočni klub od 21. do 4. ure Vsak večer nočni attistični program Se priporočamo... GSM; 041/685-016 tel,/fax: 064/730-212 Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Večji vpliv na zakone in odločitve Kranj - V Sloveniji so lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč še slabo organizirani. Vrzel vsaj deloma poskuša zapolniti maja registrirano Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije, ki je že sprejelo programska izhodišča za svoje delovanje. Med prednostne naloge postavlja sprejetje takega lovskega zakona, ki bo zagotovil restitucijo lovišč na podlagi stanja iz 1946. leta, uzakonil lovsko pravico, ki bo izhajala iz lastrtinske, in omogočil ustanovitev lastnih lovišč ter občinskih lovišč, v katera bi se združevali lastniki z manjšimi površinami kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker so nekateri členi sedanjega zakona o gozdovih po mnenju združenja v nasprotju z ustavo, bodo zahtevali ustavno presojo, prav tako pa tudi ažuriranje katastra in pravilno kategorizacijo gozdnih parcel, ki je pomembna za izračun katastrskega dohodka. Združenje želi postati resen sogovornik ministrstvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor pri pripravi strokovnih odločitev in zakonodaje, se povezati s sorodnimi mednarodnimi organizaciji, se včlaniti v Evropsko konfederacijo lastnikov gozdov in kot organizacija civilne družbe zastopati interese lastnikov gozdov v pogajanjih z Evropsko unijo. Ker je v Sloveniji več kot 250 tisoč lastnikov gozdov, je pričakovati, da bo združenje (s sedežem v Ljubljani) kmalu postalo številčno močna organizacija. • CZ GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zaraščanje kmetijskih zemljišč Vsem le ni vseeno Zaraščanje kmetijskih zemljišč, spreminjanje kulturne krajine in podobe podeželja je resen slovenski in tudi gorenjski problem. Ce seje še pred leti o njem le govorilo in pisalo, je zadnje čase vendarle zaslediti tudi nekatere povsem konkretne ukrepe, s katerimi naj bi vsaj poskušali zaustavili "pohod" gozda na košenice, senožeti, strme pašnike... V občini Cerknica, na primer, so pred nedavnim objavili javni razpis za sofinanciranje sanacije kmetijskih površin v zaraščanju in za to iz proračuna namenili milijon tolarjev. Po tem razpisu bo vsak lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča za košnjo površin, ki že tri leta niso bile pokošene in so se že začele zaraščati z grmovno zarastjo, dobil od 15 do 25 tisoč tolarjev na hektar. Ni veliko, nekaj pa je vendarle. Podobni primeri so tudi na Gorenjskem. V bohinjski občini imajo v programu javnih del (za brezposelne) tudi čiščenje zarasti na planinah, v blejski občini so v letošnje finančne intervencije vključili sofinanciranje ročne košnje v težjih obdelovalnih razmerah, v preddvorski občini resno razmišljajo o tem, kako bi preprečili nadaljnje zaraščanje Zaplate in s tem tudi ohranili njeno značilnost - Hudičev boršt... • CZ. Po dveh gorenjskih zmagah Kdo bo mladi gospodar leta Kranj - Zveza slovenske podeželske mladine in Društvo podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici sta ob pomoči Kmečkega glasa tudi letos razpisala natečaj za izbor mladega gospodarja leta 1999. Vsaka regija bo za izbor predlagala po enega kandidata. Pogoj je, da je star od 18 do 32 let in da je že gospodar kmetije ali vsaj predviden za prevzemnika. Končni izbor bo 18. septembra na Stari Gorici nad Sv. Jurijem ob Ščavnici. Kandidati bodo najprej odgovarjali na strokovna vprašanja iz dejavnosti, s katero se ukvarjajo na kmetiji, na sklepni prireditvi pa bodo še dodatno na preizkušnji iz znanja in ročnih spretnosti. Lani je naslov mladi gospodar leta osvojil Jože Zlate iz Praš pri Mavčičah, leto prej pa Janko Jeglič iz Podbrezij. • CZ. Prireja mleka po vstopu v EU Spremembe vplivajo na ceno Kranj - Odkar se je Slovenija začela pripravljati na vstop v Evropsko unijo, so govedorejci, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in so od nje tudi dohodkovno odvisni, želeli zvedeti, kaj bo potem z odkupno ceno mleka: se bo zvišala ali znižala. Zdaj so ta odgovor dočakali, pripravili so ga na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer o tem tudi največ vedo in so za takšna pojasnila najbolj pristojni. Na ministrstvu ugotavljajo, da odkupne cene mleka v Sloveniji zaradi razlik v načinu plačevanja in kakovosti niso v celoti primerljive s cenami v Evropski uniji, vendar pa je nesporno, da so bile doslej v primerjavi z EU nizke in da v nobenem letu niso dosegle niti ravni najnižjih cen v EU, kjer se v cenah izražala predvsem visoka stopnja zaščite trga z mlekom in mlečnimi izdelki ter omejevanje prireje s kvotami. Ce bi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije pred predvidenimi reformami slovenske kmetijske politike, ki jih v Evropski uniji načrtujejo z Agendo 2000, bi s prevzemom skupne kmetijske politike in evropske tržne ureditve za mleko bila odkupna cena mleka tudi pri nas višja. Vstop Slovenije v EU bi po oceni kmetijskega ministrstva povzročil večjo konkurenco mlečnih izdelkov na domačem trgu, verjetno pa bi vplival tudi na cene mleka. Agenda 2000 predvideva v letih od 2000 do 2003 postopno, 15-odstotno znižanje intervencijskih cen masla in posnetega mleka v prahu, to pa bo. posredno vplivalo tudi na znižanje cen surovega mleka v državah, članicah EU. Izpad dohodka rejcev nameravajo nadomestiti z*i ved bo mlečnih premij (pod določenimi pogoji) ter z ohranitvijo oz. dvaodstotnim zvišanjem proizvodnih kvot, ki sicer omejujejo povečevanje in produktivnost prireje. Dokler bo v EU veljal sistem kvot, v Sloveniji ni pričakovati velikih sprememb pri cenah mleka, menijo na kmetijskem ministrstvu, kjer tudi poudarjajo, daje bolj kot sama cena pomemben dohodkovni položaj rejcev, ki pa bo največ odvisen od tega, kako se bo v prihodnje razvijala skupna evropska kmetijska politika. • CZ. Socialno varnih kmetij je bolj malo "Ker je socialna varnost kmetov bolj slaba, mladi ne kažejo zanimanja za prevzem kmetij, še posebej, če morajo ob tem izplačati tudi dediče," ugotavlja kmet Janez Šebat iz Smokuča, sicer predsednik komisije za socialno varnost kmetov pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije. * Kakšna je po vašem mnenju socialna varnost kmetov? "Največ nam pove podatek, da se število zavarovancev za zdravstveno zavarovanje zmanjšuje, in sicer vsako leto približno za tisoč. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo ob koncu 1995. leta zavarovanih 27.450 kmetov in članov kmečkega gospodarstva, ob koncu lanskega leta jih je bilo samo še 22.568. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je delež zavarovanih kmetov od celotnega števila zavarovancev v času od 1984. do 1997. leta zmanjšal s 5,4 na 3,1 odstotka." * Zadnje čase je v javnosti slišati osupljive podatke, ki kažejo na to, da so kmetje tudi veliki dolžniki pri plačevanju prispevkov za socialno varnost. Največkrat se omenja Prekmurje, Gorenjske skorajda nikoli... "Problemi so tudi na Gorenjskem. Razpolagamo s podatki, da so gorenjski zavezanci iz kmetijske dejavnosti ob koncu lanskega novembra dolgovali državi za dober milijon tolarjev davka in za več kot sto milijonov tolarjev prispevkov od dohodka iz kmetijske dejavnosti." * Eden od razlogov, da kmetje ne plačujejo prispevkov, naj bi bilo tudi prenizko postavljena višina katastrskega dohodka... "Kmet, ki je imel višji KD kot 104.000 tolarjev, se je od 1996. leta dalje moral obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati. Ta KD ustreza majhni kmetiji in tudi skromnemu dohodku kmetije, obveznosti, ki izhajajo, iz obveznega zavarovanja, pa so kar velike. Naša komisija za socialno varnost kmetov je že predlagala, da bi ta "prag" kot pogoj za obvezno zavarovanje povečali. Upam, da bomo v tem uspeli." (Pred kratkim je vlada mejo že dvignila na 279.617 tolarjev. - op. p.) * Tudi poslancem iz "vaše" stranke (SLS) ste malo zamerili, ko so pred dobrim letom dvignili roke za odločitev, da se kmetom, dolžnikom, za poravnavo dolga vzame denar z računov, kamor dobivajo plačila za kmetijske pridelke... "Posledice najbolj občutijo v Prekmurju. Ko so kmetje letos oddali pridelek pšenice, so jim zasegli denar z računov in nekateri so, kot sem slišal, ostali brez sredstev za preživljanje. Tudi na Gorenjskem vem za primer, ko so kmeta opozorili, da bodo njegov račun izpraznili za poravnavo obveznosti. Je pa res, da po sedanji zakonodaji nihče nima pravice tega dolga odpisati. Za to bo treba sprejeti poseben zakon, pri tem pa bo zaradi peščice špekulantov treba ločiti zrnje od plevela. V Sloveniji je tega dolga social- nih prispevkov približno za dve milijardi tolarjev, od tega je 1,2 milijarde tolarjev samo zamudnih obresti." * Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naročilo izdelavo ocene (študije) dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji. Kaj je pokazala? "Študija je na podlagi modelnega pristopa pokazala, da je v Sloveniji socialno varnih kmetij, katerih dohodek iz kmetijstva omogoča pokrftje povprečnih življenjskih stroškov in jim ostane še denar za amortizacijo, 19 odstotkov. Socialno ogroženih kmetij, ki nimajo denarja za pokritje minimalnih življenjskih stroškov niti za amortizacijo, naj bi bilo 37 odstotkov, ostalo pa naj bi bile socialno šibke kmetije, ki še zagotavljajo m'nl' malno socialno varnost, vendar na račun zajedanja v kmetijo (odprodaja premoženja* zmanjšanje števila živine-)' Po nekaterih drugih analiz^ je kmetij, ki so sposobne pokrivati vse stroške in vlag^1 v razvoj, še bistveno manj vsega 3,5 odstotka. Za pri^ so vzeli "mlečno kmetijo", na rečno na cen" liter kateri 22 molznic s povp mlečnostjo 6.000 litrov kravo in z odkupno mleka 54 tolarjev za ( zagotavlja socialno varn enemu družinskemu članu' 0 C. Zapl° V sadovnjaku Resje pri Podvinu Nova hladilnica in povprečna letina Letošnja letina sadja bo vsaj v primerjavi z lansko količinsko precej slabša. Del sadja bod° dali v hladilnico, ki jo že urejajo in ki bo omogočila prodajo čez vse leto. Mošnje - V sadovnjaku Resje, ki je eden od obratov Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, so že začeli z obiranjem in s prodajo zgodnjega sadja. Za zdaj ga prodajajo le v sredah in petkih (od 9. do 16. ure), že ob koncu meseca pa bodo bržkone prešli na vsakodnevno prodajo. Kot je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, je pridelek zgodnjih jabolk količinsko dober in tudi kakovosten. Pridelali jih bodo krog petdeset ton. Že prejšnji teden so začeli obirati in prodajati sorte summered, james grive in del-bar estival, ob koncu tega tedna bodo verjetno že tudi sorti alkmene in lord lambo-urne. Cene so, odvisne od razmer na trgu, od 40 do 140 tolarjev za kilogram. Pridelek poznega sadja (za ozimnico) bo v Resju podobno kot v zasebnih Konjerejsko društvo Rož Povabilo na Dan konjev Spodnje Gorice - JConjerejsko društvo Rož K - 30 z avstrijske Koroške bo v nedeljo pripravilo v Spodnjih Goricah (ob cesti iz Št. Jakoba v Rožek) prireditev Dan konjev. Sodelovalo bo več kot sto konj. Predstavili bodo plemenske žrebce in njihov naraščaj, italijanske toplokrvne in težke hladnokrvne konje, koroškega "toplokrvnika", noričane (kot delovne konje), lisce ter preizkušene noriške in haf-linške žrebce. Prireditev bodo popestrili s prodajno razstavo žrebičkov, vožnjo s kočijo in jahanjem za otroke ter s srečelovom, na katerem bosta glavna dobitka žrebički noriške in haflinške pasme. Društvo, ki šteje 250 članov, je v okviru olimpijskega gibanja "Brez meja" tokrat prvič izdalo vabila v nemščini, slovenščini in italijanščini in na prireditev povabilo tudi ljubitelje konj iz Slovenije. • CZ. dobro cvetele, venda^ bila zaradi slabega vrem ^ slabša oploditev. **„'f denimo, cvetel j°natjđ# bilo skoraj en mesec Jablane so sicer spo-^ ^ no ali oblačno vreme- Ker bo letošnja 'et j. jabolk slabša kot lani. D kone ne bo težav s pr°c' in tudi maloprodajne & določili jih bodo v za«* , septembra - naj bi bile J-no vsaj takšne kot kot i ko je bilo sadja na "No, težave bodo v to" j ker so bili naši kupe j zadovoljni in bi sadje tudi letos," je povej^ Tatjana Zupan in da bodo letos del P sadovnjakih in pri ljubiteljskih sadjarjih dali tudi v hladilnico (z zmogljivostjo občutno manjši kot lani. Ce so ga lani skupaj z zgodnjim pridelali okrog 900 ton, ga bodo letos letos le približno 550 ton, pri čemer bo največji izpad pri sorti idared. sto ton), ki jo že urejajo in '*» "..ei(f morajo pridobiti še uporabno dovoJ^i Hladilnica jim bo omogočila, oa ^ sadje lahko prodajali čez vse leto Predlog za spremembo zakona o zadrugah Na občnem zboru tudi notar? Ljubljana - Dvanajst poslancev predlaga državnemu zboru spremembe in dopolnitve zakona o zadrugah, s katerimi naj bi povečali zakonitost delovanja zadrug. Če bo državni zbor soglašal z njihovim predlogom, bo na občnih zborih, na katerih bodo sprejemali ali spreminjali zadružna pravila ali volili organe zadruge, vedno sodeloval tudi notar. Ta bo sodeloval tudi pri drugih točkah dnevnega reda, če bo v treh dneh po sklicu občnega zbora to zahtevala tretjina članov zadruge oz. njihovih predstavni- kov. V primeru, da bo občni zbor bo P oropal tudi o revizijskem poročilu, v» r ^ čilo vsakemu članu na vpogled na ^ žeu zadruge od dneva objavljenem ^ poslanega vabila na zbor. Zadrug^ ^ plačala milijon tolarjev kazni, ce .^ izvajala zakonskih določb o revi/U ^ ne bo vodila članskega imenika[ ^ nom omogočila vpogleda vanj. * jahk° njem zakonu je direktor zadrug izvoljen brez javnega razpisa, s Pr^ yjjj ni mi spremembami pa bo obvez razpis. • CZ. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc__ Gasilsko tekmovanje za pokal Kranja Predosljani ukanili čas in zmagali Praznovanje 120-Ietnice kranjskega gasilstva se je začelo že spomladi - Sobotno tekmovanje tel prireditev - Nastopilo sedemnajst gorenjskih gasilskih ekip - Najhitrejši Predosljani - Prejeli pokal mesta Kranja - Konec tedna osrednja slovesnost ob častitljivi obletnici. friniskovo, 24. avgusta Letošnje leto je za kranjske gasilce Praznično, saj kranjsko gasilstvo praznuje častitljivo 120-let-nico. Njej primeren je tudi obsežen program prireditev, ki so Se začele z majskim tekmovanjem gasilske zveze Mestne obči-ne Kranj ter nadaljevale z junijskim srečanjem gasilk gorenjske Gasilske zveze. Minulo soboto pa je Prostovoljno gasilsko društvo Kranj-Primskovo pripravilo gasilsko tekmovanje za Pokal mesta Kranja. v komunalni coni na Primskovem se je zbralo 250 tekmovalcev in ostalih udeležencev, tekmovanja pa se je udeležilo ^demnajst gorenjskih gasilskih ekip, med katerimi jih je bilo največ iz Gasilske Zyeze Mestne občine Kranj. Pomerili so ^v hitri mokri vaji ter v zbijanju tarče. ^a današnjem tekmovanju je pomemben lečas, tekmovalci morajo nalogo kar naj-hltreje opraviti, zato kategorij ni," je Pojasnil Cveto Lebar, predsednik GZ Mestne občine Kranj. Na dobro pripravljenem tekmovanju je zmagala ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Predoslje, ki Je Prejela tudi pokal mesta Kranja, drugi So bili podbreški gasilci, tretja ekipa orga-mzatorja PGD Kranj-Primskovo, med 2enskimi ekipami pa so bile najboljše Sasilke PGD Mavčiče. Pokale je zmago- valcem podelil Sašo Govekar, načelnik štaba Civilne zaščite MO Kranj, ostali tekmovalci pa so prejeli spominska priznanja. Sobotnega tekmovanja so se med drugimi udeležili Vili Tomat, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, Ciril Tomše, republiški požarni inšpektor - izpostava Kranj ter gasilski veterani. Glavnina praznovanj bo konec tedna. V petek bodo gasilci PGD Kranj-Primskovo na Planini prikazali gasilsko reševalno vajo, ki ji bo sledila slavnostna seja v Domu krajanov Primskovo, v soboto pa bo v omenjenem domu slovesnost ob pre- Ekipa bitenjskih gasilcev med tekmovanjem za pokal Kranja. vzemu motorne brizgalne naprave in razvitju gasilskih praporov. Na njej se bodo spomnili začetkov kranjskega organiziranega gasilstva, ki ga je med drugim spodbudil tudi velik požar leta 1878, ki je uničil veliko gospodarskih hiš ter poslopij in je bil zadnji povod za ustanovitev prostovoljne požarne hrambe Kranj, ki je leto pozneje imela tudi svoj prvi občni zbor. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Rally starodobnih motociklov v Naklem Udeleženci iz Slovenije in Avstrije ^starejši motor na tekmovanju je bil iz leta 1933 - Sodelovala sta tudi Jurij Košir s kolesom iz leta 1910 ter tekmovalka nežnejšega spola. 24. avgusta - V soboto se je v Naklem zbralo 33 moto- Naklo, jjie'0^ častitljive starosti, med njimi sta bila tudi dva iz sosedni iVVs*r'ie- Po preizkusu spretnostne vožnje so se podali na . kilometrov dolgo pot, start in cilj pa je bil pred Kulturnim omom v Naklem. Namen sobotne prireditve je bilo druženje ljubiteljev in lastnikov starih klasičnih motociklov, izmenjava izkušenj, spoznavanje krajev, skozi katere je potekalo tekmovanje, skrb za tehnično dediščino in dvig vozniške kulture. Sodelovali so člani društev iz vse Slovenije s svojimi lepo ohranjenimi motornimi kolesi, ki so že muzejske vrednosti, in so morala biti v brezhibnem tehničnem stanju. Udeležba pa je bila prav gotovo zaradi slabšega vremena malce okrnjena. Zbralo se je 25 različnih motociklov, osem prikoličarjev in celo kolo iz leta 1910, last Jurija Koširja iz Kovorja. Tekmovanje so razdelili na tri kategorije, in sicer: predvojna motorna kolesa do letnika 1947, povojna motorna kolesa od letnika 1948 do 1967 ter klasične prikolice. Udeležence pa je pot vodila iz Naklega preko Strahinja, Podbrezij, Podtabora, Police, Goric, Tenetiš, Čadovelj, Žabelj, Spodnje Bele, Preddvora, Hotemaž, Visokega, Luž, Velesovega, Trate, Srednje vasi pri Šenčurju, Britofa, Kokrice, Police do cilja v Naklem. Najboljši trije v kategoriji so prejeli pokale, vsi udeleženci pa so prejeli medalje. Pokale pa so podelili tudi najstarejšemu udeležencu, ki je štel 83 let, za najstarejše motorno kolo, letnice 1933, ter edini ženski udeleženki tekmovanja. Besedilo, foto: P. Balam Usadi V tržiški občini ostajajo Kdaj je cesta potrebna popravila? jj^eyje pri Tržiču, 24. avgusta - Regionalno cesto Tržič -»noSUnJe že več kot leto dni tik pred opuščenim kamnoloma t "krasi" usad. Tržiška občina je letos že vsaj šestkrat rj 0 opozorila pristojne v Ljubljani, v čigar lasti je cesta, v D .° s* k ogledal tudi inšpektor, ki pa je menil, da je cesta imernem stanju in da popravilo ni nujno potrebno. bjj,s,a tudi pred usadom ni stva, ki bodo potrebna za ter v °dličnem stanju, saj je temeljito adaptacijo. Gregor Poč/1 ZC'° tezaven< ker ravno Kos, predstavnik za stike z vod CestoV teče večja količina javnostmi u so nam P°vedaiVVbČini vedo Pristojni dobro dar Iv 8re za ProD'ern- ven" svoiP jub temu ne pošljejo JL8a odgovora je delo0" wug°vora. Temu nii ma kriva težavnost tere ln v^lika finančna sred na Družbi za državne ceste pa nam je povedal, da je popravilo ceste v načrtu za prihodnje leto, letos pa je nemogoče zato, ker je bil proračun za letošnje leto oblikovan že lani. • P. B. Zbiljski ragby turnir Ragby na mivki Zbilje, 23. avgusta - Na igrišču z mivko ob jezeru v Zbil-jah, je bil v soboto ragby turnir, ki ga je za spoznavanje tega športa in pridobitev novih ljubiteljev organiziral Ragby klub Ris iz Ljubljane. Član tega kluba Nikola Popadič je v soboto na turnirju v Zbiljah povedal, da je v Sloveniji pet klubov (štirje v Ljubljani, eden pa v Ribnici) z okrog 100 igralci. So pa slovenski klubi in igralci ragbvja boljši od Avstrijcev. Sobotni prvi tovrstni ragby turnir na mivki v Sloveniji je med mladimi in starejšimi vzbudil precejšnje zanimanje. • A. Ž. Ekskluzivni izleti z Integralom Tržič, Viljemihristom in Alpetour je m Potovalno agencijo Na kavko k Obrščaku Najboljši gorenjski organizatorji turističnih potovanj so posebej za Vas pripravili ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivi/ni programi po cenah, ki so za naročnike Gorenjskega glasa vsaj eno petino nižje kot za ne naročnike! ****** Nakupi v Alpe Adrii 4. septembra Turistična agencija Integral Tržič, po poletnem premoru, že prvo soboto v naslednjem mesecu, 4. septembra, pripravlja nov izlet v Furlanijo Julijsko krajino, do Vidma/Udin v nakupovalni center Alpe Adria. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Medvode-Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Lesce-Zirovnica- Jesen ice-Kranjska Gora-Udine/Videm. V centru Alpe Adria je več kot 40 trgovin z najširšo ponudbo. Dovolj časa bo tudi za 'skok' z nakupovalnim vozičkom 'čez cesto' v market L1DL. Poleg tega bo Integralov avtobus zapeljal še do novega LD marketa, ki se hitro u velja kot cenovno izjemno ugoden ponudnik špecerije (samo en primer: kilogram morske soli slane J5.- tolarjev). Cena Integralovega izleta 4. septembra je 2.800 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 2.100 tolarjev. V sodelovanju s Pekarno Magušar Lesce in Pivovarno Union bo poskrbljeno za slastno popotnico. Medijski pokrovitelji izleta: Gorenjski glas. Radio Sora in Radio Tržič. Majhni vlakci v maketi - velikanki Turistična agencija Integral Tržič Vas to soboto, 28. avgusta, vabi tudi na zelo zanimiv izlet do Gostišča Pirnat v Letušu, kjer imajo prvorazredno turistično privlačnost: največjo železniško maketo v Sloveniji. Miniaturna železnica je tako zanimiva, da bi drveče vlakce lahko gledali cel dan,- a v programu izleta je 28. avgusta ni le obisk Gostišča Pirnat. Nadaljevanje in zaključek bosta v Perma h Topolšica: v dveh pokritih bazenih s termalno vodo različnih temperatur, z ogledom zdravilišča, večerjo v hotelu Vesna in zabavo s plesom ob glasbi ansambla Vesna. Cena izleta je 4.900 tolarjev: za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.400 SIT. Za otroke do 15 let tokrat le dvatisoč tolarjev, kajti sobota z datumom 28. avgust je nepreklicno zadnja v letošnjih šolskih počitnicah za osnovnošolce oin srednješolce. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-Kranj-Žahnica-Škofja Loka-Vodice-Moste pri Komendi-Mengeš-Letuš-Topolšica (in pozno zvečer v obratni smeri). Medijski pokrovitelji izleta so Gorenjski glas, Radio Sora in Radio Tržič. Čofotanje v Fiesi Vremensko poletje se zelo očitno izteka, a za 'slano morsko' povabilo turistične agencije V/lJEMturist je še čas: to soboto, 28. avgusta, ste mbljeni na kopanje v Fieso, na obisk Tartini-jevega mesta Piran ter na degustacijo odlične kave lunonec v koprski pražarni, z možnostjo ugodnega nakupa odlične kare. Možnosti za kopanje sta obe: če bo v soboto lepo vreme, Vas pričakuje skrbno urejena morska plaža; če se bo vreme slučajno spet skisalo, pa pokriti bazen v hotelu Barbara. Tudi za malico bo poskrbljeno ter seveda za dobro večerjo v hotelski restavraciji. Po večerji bo zabava s plesom, organizirali bodo nagradne igre in še kaj. Vožnja z najmodernejšim klimatiziranim avtobusom se bo zjutraj začela v Radovljici, s postanki v Kranju, Zobnici, Škojji Loki in Medvodah. Cena izleta je samo 3.000 tolarjev, vendar ekskluzivno zgolj za naročnike Gorenjskega glasa, za ostale 3,900 SIT, Za mlajše od 15 lel bo izlet z VllJEMturistom zadnjo počitniško soboto v Fieso za samo 2.000 tolarjev - za lep zaključek šolskih počitnic! Medijska sponzorja izleta sta Radio Sora in Gorenjski glas. Grofovski piknik na Grofiji Z Alpeiourjem potovalno agencijo Kranj bo v soboto, 11. septembra, grofovski piknik na turistični kmetiji Grofija na Viru pri Stični. Izlet se bo začel sredi dopoldneva, najprej s postankom na Muljavi (Jurčičeva rojstna hiša,- z dopoldansko kavico v znameniti Gostilni pri Obrščaku; pol urice bo za nakupe v blagovni hiši Bomax, ekskluzivnem zastopniku blagovne znamke Cassucei). Naslednji postanek bo v Stični, z ogledom samostana in zbirke patra Ašiča. Popoldne in pozno v večer bo grofovski piknik na turistični kmeti/i Grofija z domačimi suhomesnatimi izdelki, pečenim odojkom in velikim sodom vrhunskega cvička pri družini Vrhovec. Ce bo komu dolgčas, se bo vmes lahko popeljal z Janezovim zapravljivčkom. Za zabavne igre bo tudi poskrbljeno, za ples bo igra Ansambel Planet. Alpetourjev avtobus bo peljal na relaciji Jesen ice-Zirovnica-Lesce- Radovijica-Kranj-Skofja Loka-Medvode-Muljava. Cena izleta je 4.200 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 3.300 SIT! O tem. kako bo na grofovskem pikniku na Grofiji, boste lahko slišali na Radiu Triglav in Radiu Sora, oziroma brali v Gorenjskem glasu - zato bosta na pikniku zanesljivo tudi Bazena Avsec in Tomaž Gruden. Najbolje pa bo 11. septembra biti kar zraven na Grofiji. ****** Ostale informacije za vse IZLETE, pri katerih Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v ntaiooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave. KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotarja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V Cafe restaurantu Yasmin nagrajene fotografije razstavlja Peter Kozjek. V Galeriji cafe Pungert koncertne fotografije pod naslovom "Barva idola" razstavlja fotograf Gorazd Kavčič. JESENICE - V avli Občine Jesenice je na ogled razstava ob 10-let-nici Fotokluba Jesenice in ob 70-letnici mesta Jesenice. V razstavnem salonu Dolik fotografije razstavlja IVolfgang Bogner iz Beljaka. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na sleklo Anica Zaletel iz Radovljice. Razstava je podaljšana do konca avgusta. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 40-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. Čebelarski muzej bo zaprt julija in avgusta. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V prostorih Gorenjske banke je na ogled razstava baravnih fotografij Marijanke Globočnik z naslovom Slike s separacije. V galeriji Pasaža si lahko ogledate fotografsko razstavo Naj mesto zaživi s Festivalom Radovljica, avtorja Mateja Rupla. BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V Galeriji TRG Bled razstavljata slikarka Dram Soklič in akad. kipar Stane Kolman. V hotelu Astoria je na ogled razstava grafik na temo Lepote Slovenije avtorja Jožeta Žlavsa iz Vojnika. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja pod naslovom "Belle Terre Istriane" razstavlja Milan Marin. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokorn. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka risbe z rotringom z naslovom "Poezija gibov" razstavlja Nina Milanovič iz Ljubljane. TRŽIČ - V Galeriji Ferda Maverja je na ogled razstava kiparskih del "Prebujenje v lesu" Milana Mandiča iz Tržiča. KAMNIK - V Kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Petra Kovača z naslovom Živi svet Falklandskega otočja. LJUBLIANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. V galeriji KUD France Prešeren je na ogled fotografska razstava Nude, avtorja Boštjana Gunčarja. Novo v kinu SIMON BIRCH Film z drugačnim pogledom na drugačno življenje; film, ki so ga Američani ignorirali, ima pa vse možnosti, da ga Slovenci ne bodo. Zgodba o Simonu Birchu, s katerim ima bog velike načrte, usoda pa krute preizkušnje... Simon Bircb je bil najmanjši dojenček, ki seje kdajkoli rodil v okrajni bolnišnici malega mesta. Zdravniki so ga razglasili za čudež in Simon je bil prepričan, da ima bog z njim velike načrte. Bistro in prodorno dojema okolje in ljudi, s katerimi deli svojo usodo, pa naj bodo to omejeni someščani, ki ga v nevednosti dražijo in žalijo, ali pa njemu zeljo ljuba prijatelj Joe in njegova mama Rebeca. Usoda se nepričakovano obrne, ko dobi Simon priložnost: svoj prvi udarec na šolski tekmi baseballa, ki pa ima tragične posledice. Prav ta dogodek Simona in Joea še tesneje poveže, saj se oba trudita najti tisto, kar pograšata: Joe se trdno odloči razkriti identiteto svojega očeta, Simon pa mora ugotoviti, kakšne namene pravzaprav ima bog s tako "majhnim čudežem", kot je on... Film je nastal po motivih iz romana A praver for Owen Meany Johna Irvinga. Režija Mark Steven Johnson, igrajo lan M. Smith, Joseph Mazzello, Ashley Judd, Oliver Plat, David Strarhairn, Dana Ivey, Jan Hooks in Jim Carrey kot odrasli Joe. Film sodi med bisere lanskega leta in čeprav se ne postavlja s spektakularnostjo si prav gotovo zasluži pozornost. • M.A. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ŽELITE, DA VAŠI OTROCI VZLJUBIJO ZDRAVO IN SLASTNO HRANO? Potrebujete praktične napotke in recepte za enostavne, privlačne ter hranljive obroke za vašega otroka od četrtega meseca do petih let starosti? Nimate časa za neskončno pripravljanje jedi? Potem je ZDRAVA PREHRANA ZA DOJENČKE IN MALČKE knjiga, ki jo iščete. V njej boste našli več kot 100 preprostih receptov in zamisli, kako pripraviti dobro in okusno hrano. Avtorici knjige sta upoštevali, da starši otroku ne moremo pripravljati zapletnih jedi, ki zahtevajo dolgotrajno pripravo, hočemo pa otroku ponuditi kar najboljše. Glede na otrokovo starost je knjiga razdeljena na pet poglavij. Ob vsakem receptu so podatki, koliko časa zahteva priprava in kuhanje posamezne jedi, dodani pa so tudi podatki o njeni hranilni vrednosti. Obroki so predstavljeni z izvrstnimi fotografijami. V pomoč vam bodo koristne opombe (ali je recept primeren za vegetarijance ali jed lahko shranimo v zamrzovalniku, katere hranljive snovi vsebuje...) in ideje, kako obrok prilagodimo otrokovemu okusu in željam. S to knjigo vam zlepa ne bo zmanjkalo idej, kuhanje za najmlajšega družinskega člana pa vam bo v veselje in zabavo! * 125 strani z barvnimi fotografijami slastnih obrokov * trda vezava Knjigo ZDRAVA PREHRANA ZA DOJENČKE IN MALČKE lahko naročite po ceni 3.996 SIT (tudi na dva obroka po 1.998 SIT) in sicer: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po telefonu (064) 715-51 - po faksu (064) 715-98 - na e-mail: zalozba@didakta.si Zdrava prehrana za dojenčke I in malčke Rastko Tepina, kranjski komedijant, pred začetkom nove gledališke sezone__„ NI LEPŠEGA KOT NASMEJANI OBRAZI NA POKLONU Stražišče pri Kranju, 24. avgusta - Že v soboto se je v Šmartinskem domu v Stražišču uradno začela nova sezona GVV Kranjski komedijanti. V svojem, komedijantskem stilu: s predstavo, ki jo GUD Kranjski komedijanti pripravlja skupaj s studiom Anima; naslov je Hop, Cefizelj, nastala pa je po motivih znanih Butalcev Frana Milčinskega. In ker veselega m nikoli preveč, je Rastko Tepina, znani lajnar kranjski, otvoritev sezone združil s praznovanjem štiridesetega rojstnega dne. Pravijo, da ste bili že v osnovni šoli odličen igralec. Menda vas niso izbrali za sodelovanje na takrat priljubljeni prireditvi Veseli tobogan, ker ste bili predobri zanjo... "Na neki način bo kar držalo, kot izgovor, zakaj nisem prišel v oddajo, pa so navedli dejstvo, da sem se predstavil s preveč resno temo. Ampak sem potem vseeno nastopil na Veselem toboganu. Skozi stranska vrata sem se izmuznil vanj in nastopil kot mladi dedek Mraz. Moj pokojni stari oče je igral dedka Mraza, jaz sem bil pa njegov pomočnik." To pomeni, da imate igranje v družini? "Zagotovo." Pa ste bili vsi v prvi vrsti komedijanti? "Seveda. Čeprav človek v gledališču vedno dobi tudi resne vloge. Drugače je, če si naredi svoje gledališče, kot sem na neki način storil jaz. Potem lahko sam kreiraš predstave oziroma prilagajaš repertoar občinstvu. Moj cilj je namreč pripraviti predstave, zaradi katerih bo občinstvo rado hodilo v gledališče." Ste si svoje gledališče naredili zato, da bi lahko igrali samo komedijo? "Ne, saj tudi nikjer ne piše, da jih bomo. Toda komedija je zvrst, ki ljudi najbolj pritegne. V časih, ko vsi strašno hitimo in imamo na voljo cel kup plehkih limonad po televizijah, se večina težko odpravi v teater. Saj smo vsi obremenjeni, čas nas Rastko Komedijantska gledališka sezona se je tako začela že preteklo soboto, s predstavo, ki je nastala po motivih Butalcev F. Milčinskega. Oh Rustku Tepini v njej nastopa še Sten Vilar. Sicer pa Kranjski komedijanti za prihajajočo sezona pripravljajo še pred' stavo Rdeča Kapica, ki bo nastala v koprodukciji z Osnovno šolo Stražišče, prav tako ho otrokom namenjen Godrnjavi Božiček, avtorice Matee Reba, tudi to sezono pa ho na sporedu lanskoletna uspešnica, gledališko lutkovna predstava o razdajanju, ustvarjanju, preprostosti ter zaupanju uličnega umetnika lajnarja, posvečena dr. Figu Lanjnarska. Predstavo, kije bila uvrščena v tekmovalni program drugega Festivala monodrame na Ptuju, sta prirpravila Rastko Tepina in režiser Peter Militarov. PRED IZIDOM NOVEGA SLOVENSKO - ANGLEŠKEGA _PREŠERNA_ Kranj, 24. avgusta - Prof. Tom Priestly je pretekli četrtek v Kranj prinesel še zadnje korekture novih prevodov Prešernovih pesmi v angleščino. Dvojezična izdaja Poezij bo izšla ob koncu leta, ko bo Prešernovo mesto obeležilo 150-letnico pesnikovege smrti in 200 let njegovega rojstva. Knjiga bo že četrta v vrsti dvojezičnih izdaj; doslej jih je Mestna občina Kranj v sozaložništvu s Celovško Mohorjevo in Založništvom tržaškega tiska izdala v slovensko -nemško, slovensko italijansko in slovensko - francosko verziji. Tepina, lajnar kranjski, in Aljaž Tepina, lajnar jr. neprestano preganja. Toda jaz sem prepričan, da bo čez nekaj let - pet, morda deset, drugače. Ljudje se bodo začeli vračati v gledališče, družabnost bo spet imela svojo, nekdanjo veljavo. Pri nas je toliko cenenega humorja, da mi gredo včasih kar lasje pokonci. Kljub vsemu sem prepričan, da teze, da Slovenci ne znamo delati komedije, ne držijo. Le prodati jo je težko, zaradi majhnosti in ekonomske nekonjunkture - gledališče je draga zadeva. Toda hvala bogu, da imamo vsaj nekaj sposobnih gospodarstve- nikov, ki so pripravljeni Pn; shihniti. In če vidijo, da delaš nekaj kvalitetnega, tudi pristopijo k tebi in pomagajo. Sicer pa komedijo zelo cenim in Pre' pričan sem, daje delati komedijo "krvav posel", sploh če j° hočeš narediti dobro. In praV' zaprav za igralca ni lepšega, fe* na poklonu videti nasmejan« obraze." Katere so glavne značilnost1 nove sezone in kje vas f>on,° lahko videli? "Vse je zelo odvisno od tega. kako se bodo razpletle možnosti sofinanciranja s strani držav" nih skladov; ministrstva za kul' turo, ki me vztrajno zavrača, sklada za ljubiteljsko dejavnost-s katerim imam v zadnjem času vzpostavljene dobre odnose-Toda razpisi so še v fazi prevajanja. Od izida bo odvisno-kakšna bo sezona. Torej: H0?' Cefizelj je narejen, RdeCfl Kapica bo pripravljena zagot0; vo, ker je Mestna občina Krajj pristopila k sofinanciranju. v minimalnem znesku, sicet; toda bistveno je, da nas vS,aJ moralno podprejo in potem ze nekako gre. Predvideneg*1 imamo tudi Godrnjaj Božička, predstavo, ki jo ta g piše pisateljica Matea Rcb?j ostaja pa seveda predstava, g niti ni navedena v gledališke^ listu - iz razloga, ki sem ga %~' omenil, to je sofinanciranje strani različnih skladov. Cre za nafe' mojo dolgoletno željo, da n dim eminentno upodov\ Finžgarjeve Razvaline živi) na ljubiteljskem odru." . M. A"* UMETNOST ZA ŽIVLJENJE ■___- <■ m Se zadnje korekture. Prof. Olof, prof. Priestly, prof. Pibernik in prof. Drolc v četrtek v študijskem oddelku Osrednje knjižnice v Kranju. Pogovor s prof. Priestlyjern bomo objavili v eni od prihodnjih številk. Zdaj v sodelovanju s prevajalcema Tomom Priestlyjem, profesorjem z University of Alberta iz Edmontona v Kanadi, in prof. Henryjem R. Cooperjem iz ameriške Indiana University v Bloomingtonu potekajo šc zadnje priprave na izdajo četrte, angleške dvojezične izdaje Prešernovih pesmi. Kot je povedal dr. Franc Drolc, je temeljno uredniško izhodišče, naj bodo v prevodu objavljene vse najpomembnejše Prešernove pesmi in pesnitve, ob dolžnem spoštovanju objave v Poezijah 1847 v novi kompoziciji celote. Tako bodo pesmi razvrščene po po problemsko - tematskih in razvojnih načelih, vrh zgradbe pa bosta pomenila Sonetni venec in Krst pri Savici. Sklepna misel bo v poetoloških temah in Zdravljici, spremna beseda, ki jo je napisal prof. Cooper - prevajalec Krsta pri Savici v angleščino (1985) in avtor monografije o Prešernu (1981) - pa je integralni del celote, ki jo vsakokrat napiše vodilni jezikoslovec za konkretno jezikovno sredino. • M.A., foto: Tina Doki Mengeš, 24. avgusta - V organizaciji društva Mladi za ^\ sta bili v soboto v Mengšu še dve kulturno dobrodelni PrirvoZjia v sklopu akcije zbiranja pomoči za nakup primernega i. družini, ki ta čas pričakuje že šestega otroka. V galeriji M£Jvfljfi ja so najprej odprli prodajno razstavo skoraj štiridesetih h 0 ^ umetnikov, za tem pa je bil v tamkajšnji župnijski cerkvi se ^ cert basbaritonista Marcosa Finka, baritonista Ivana Arn pianistke Nataše Valant. M.A., foto: Tina Doki Torek, 24. avgust 1999 ob 20.00, Radovljica ■ BUCC1NA ENSEMBLE BONN Sreda, 25. avgust 1999 ob 20.00, Radovljica KOMORNI ZBOR AVE graščina cerkev MARCOS FINK, basbariton, NATAŠA VALANT, klaviorgano, DOMEN MARINČIČ, viola da gamba Prcdprodaja vstopnic; Turistično druirvo Radovljica, tel., fak«: 06+/71S-300 Organizacija: DI.SGR, Linhartov trg I, SI - 4240 Radovljica, tel., faks: 064/712-29' PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan Prva poletna delavnica v Khiselsteinu kije * domišljijo ~- nakit "Mami je v časopisu prebrala, da so v gradu Khiselstein poletne delavnice, />« sem se odločil, da pridem pogledat," pravi Nace, ki smo ga ujeli pri izdelovanju obeska za ključe. Enajstletni Nace se je za ot>isk delavnice odločil zato, ker ima rad ročna dela. Pa še stanuje v starem delu mesta, cisto blizu gradu. Nace je -CePrav je bil v delavnici prvič -»Jdelai obesek, ki bi ga zlah-*a namenjali za delo čisto Pravega izdelovalca nakita. In k°niu bo podaril zanimiv Prašek? "Kar sebi, saj moji Za izdelavo obeska je uporabljal le klešče, s katerimi je spretno zvijal in zavijal medeninaste, bakrene in srebrne žičke. Čeprav so se na mizi lesketale še perlice, je Nace skomignil z glavo, češ da mu niso preveč všeč. Med našim klepetom je začel oblikovati še en okrasek, vendar ni vedel, kaj bo iz vijuganja žičk tokrat nastalo. ^KJalec Nace in Magda, ki mu je pomagala z nasveti. dejal mS6 nimaJo obeska," je PtiiM Ce' ki Je tako zdr"ž«l Jeino z uporabnim. stvurjanje v počitniških Ravnicah na gradu Khisel-s,e'V je rezervirano za hrkove dopoldneve (od 10. d° 12. ure) in četrtkove topoldneve (od 17. do 19. Ufe)- Pohitite, saj bodo p°letne delavnice potekale le zato smo takoj odšli. ^"srno se po Selški dolini. Ustavili ll('ii,SC."u Studenu (na Stden, kot pravijo c0 in jjobrali še Tintotejevo babi- ki,hlj' U)- Odpeljali smo se naprej in Po p^prisPeli na cilj. Sprehodili smo se .U' Inov, je bila ura že sko-%t si Snio se strinjali da je hj[ tQ Pa čeprav nismo videli ovčk, UT£#ARNA ĐClAVNiCA se odpravili na UT£XAXNA VAŠA ŠOLSKA CLASflA zaradi katerih smo Soriško planino. Tadeja Kožuh, 5. a, Osnovna šola Petra Kavčiča, Škojja Loka Moja ljuba televizija Nedelja je. Zbudil sem se zgodaj, da bi hitro pojedel in čimprej odšel ven. Toda ne! Zunaj dežuje in kaže, da ne bo nehalo. Izvajati začnem plan B: TELEVIZIJA! Začnem z risankami tja do pol desetih, nato pa s pomočjo daljinca izberem naslednji program. Mimogrede se še preoblečeni in pojem. Okoli desetih se zbudi tudi preostanek družine. Mami me takoj napade, da že navsezgodaj zjutraj gledam televizijo. Nato pristopi še ati in mi začne pridigati, kako imam preveč naglas, ko mama spodaj še spi, kako ne znam drugega kot gledati televizijo in naj nikar ne mislim, da bom to počel ves dan. Jaz se poskušam izgovoriti: "Ce je pa dež". Mami pa: "Knjigo vzemi v roke!" No, televizijo sem pa vseeno gledal. Pravzaprav sta se mi pridružila tudi ati in mami. Kasneje sta se spomnila, da gremo v Šenčur k prijateljem. Nekako se mi je uspe/o izvleči in lahko sem ostal doma. Čisto sam. Vedel sem, da jih ne bo doma prej kot ob sedmih. Lahko sem počel karkoli. Lahko sem ves dan gledal televizijo, igral računalnik, šel ven, kajti medtem je posijalo sonce, ali pa ves dan kar prespal. No, vendarle je zmagala sla po televiziji. Najbolj žalostno pri tem je, da ves ljubi dan ni bilo niti ene pametne stvari na televiziji in sem jo gledal kar malo v "tri dni". Toda med gledanjem tega sploh nisem opazil. Šele kasneje sem se zavedel, kako tra/)asto sem preživel dan. Ampak to še ne pomeni, da tega ne bom več počel. Mitja Lukun, 6. a, Osnovna šola Stražišče Jaz Se 111 deset le t n i fa ntič in ne bojim se prav nič. j I od i m v četrti a in vsak me dobro pozna. Imam temno rjave oči in zelo močne kosti. Sem velike postave in vesele narave. Rad jem čokolado in sladko marmelado. Razveselim se tudi omletov in le/)o pečenih polpetov. Rad se smejim in za zdravje skrbim. Večkrat uporabljam računalnik in zraven tudi tiskalnik. Mitja Žižmond, 4. a, Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Učenci in drugi, ki so sodelovali pri nastanku junijske številke glasila osnovne šole Helene Puhar iz Kranja, so v uvodu zapisali, daje njihova pikapolonica tokrat vzletela že tretjič, vendar ne tudi zadnjič. Jeseni bodo namreč pridno nadaljevali in poskušali postati še bolj zanimivi. Za tokratno tretjo številko pa so se potrudili učenci 1. a in b razreda. 2. a in b razreda ter 3. a in b razreda stopnje OVI, prispevke pa sta zbrali in uredili Marija Vidic in Bogdana Markič. Tretja številka je zelo pestro obarvana. Poleg vtisov iz naravoslovnih, kulturnih in športnih dni, glasilo vsebuje še številne druge prispevke. Med drugim so se udeležili glasbene revije, sodelovali na specialni olimpiadi, bili na dnevih plesa in glasbe, vse vtise pa so tudi zabeležili. Učenci tretjih stopenj so razstavljali projektno delo Martin Krpan po moje, učenci prve stopnje pa so pripravili velikonočno razstavo izdelkov v izložbi. Razstavo svojih del so pripravili tudi oddelki podaljšanega usposabljanja. Glasilo so opremili tudi s svojimi risbicami, najpomembnejši dogodki pa so ohranjeni tudi na fotografijah. Skozi celo šolsko leto so doživeli mnogo lepih in prijetnih dogodkov, še zlasti pa so se razveselili novega klavirja, česar tudi niso pozabili vključiti v šolsko glasilo. Na zaslužene počitnice so se tako odpravili polni novega znanja in izkušenj. Moda Temno zelen safari look Poskusimo še mi ovratnik našite žepe in se zapenja z gumbi, brezrokavnik pa je krojen v "V" izrez in se zapenja z zadrgo, ki se odpira spodaj in zgoraj. Barva deževnega gozda bi lahko rekli tej temno zeleni barvi, ki postaja priljubljena to poletje in bo aktualna tudi jeseni. Kratek enobarven blu-zon k beli majici in zeleno pisanim hlačam, seveda v tonu bluzona, ali pa le brezrokavnik z velikimi žepi k zelo svetlim hlačam in športni srajci za brezskrbne urice v naravi. Bluzon ima mali Sladica za danes Jagodi 500 g jagod, 200 g sladkorja, 30 g želatine, I d I cherry hrandy-ju, 4 dl stepene sladke smetane, sok I limone. Jagode pretlačimo ali zmešamo z električnim mešalnikom. Dodamo polovico sladkorja, limonin sok in cherry brandy. Želatino raztopimo v malo vode ter previdno primešamo jagodam. Smetano in preostali sladkor stepemo in primešamo jagodni zmesi lik preden se začne jed strjevati. Narahlo premešamo, naložimo v kozarce ali večjo stekleno skledo in postavimo v hladilnik. Ohlajeno peno okrasimo s stepeno smetano in z lepimi jagodami. Vedno nam ni do mesa, v hudo vročih dneh še posebej ne, zato vam danes ponujamo nekaj izbranih vegetarijanskih receptov. Pomembno je najti zamenjavo za meso pri glavni jedi: to pa so navadno testenine, soja, riž, kaše, fižol, korenje, krompir, siri, jajca in podobno. Seveda pa zraven uporabimo veliko zelenjave, surove ali kuhane in začimbe. Poceni in zdravo. Ponarejena goveja juha Vzamemo gomolje korenčka, peteršilja in zelene. Polovico čebule opražimo na plošči. Narezan korenček opražimo na malo maščobe (olje), zalijemo z vodo. Dodamo peteršilj, zeleno, čebulo, surov na kosce narezan paradižnik ali mezgo, sol, malo vegete ali začinke ter kuhamo. Koje zelenjava v juhi kuhana, jo precedimo in zakuhamo poljubno jušno zakuho, kot so zdrobovi cmočki, vlivan-ci in podobno. Zelenjavo lahko spasiramo in dodamo juhi. Testenine po vegetarijansko Na olju rahlo popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo narezano korenje in paradižnik, podušimo, osoli-mo in odišavimo. Na to omako stresemo poljubne "al dente" kuhane testenine in še malo popražimo. Na koncu jed poljubno začinimo z drobno sesekljanim listkom bazilike, peteršiljem, zeleno ali rožmarinom. Da bo jed okusnejša jo že na krožniku polijemo z nekaj kapljcami dobrega domačega olivnega olja. Po želji testenine posujemo tudi z naribanim parmezanom. Vegetarijanska pečenka Pol kg svežih temnih fižolovih zrn, pol kg svežega ali zamrznjenega graha Fižol in grah skuhamo v mali količini vode in spasiramo. Spasirani masi dodamo sesekljan peteršilj, drobno narezano čebulo, 6 sesekljanih orehov, muškatni orešček, sol, poper in cca 10 dag naribanega sira. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Štnid' (socialna pedagoginja) : Otrok gre v vrtec (3) Kaj storili, če otrok odklanja varstvo v vrtcu? Če vemo, da smo stori/i vse, kar hi mu olajšalo bivanje v vrtcu (postopno vključevanje, počasno privajanje v naši prisotnosti, razumevanje,...) potem smo lahko pomirjeni. Vem, daje hudo gledati otroka, ki joče na ves glas in se nas oklepa, kot bi mu šlo za življenje. V srce segajoče kričanje in hlipanje slišimo še ves dopoldan v službi in običajno smo potrti in zaskrbljeni tudi starši. Otrok to ve in naslednje jutro se jok ponovi. Vprašanje je, kdo se prvi naveliča tega jutranjega mučenja. Starši imamo na izbiro več možnosti, da prekinemo s tem. Najprej se pogovorimo z vzgojiteljico -dobra vzgojiteljica nam bo običajno povedala, da otrok kmalu po našem odhodu neha jokati in se vživi v dogajanje ter v skupino. Ko pospremimo otroka v vrtec, se obnašajmo, da je to nekaj samoumevnega, bodimo samozavestni in ne kažimo otroku zaskrbljenega obraza. Otroku razložimo, da vsi otroci hodijo v vrtec in da se bo tudi on počasi privadil na novo okolje. Mame smo večinoma bolj popustljive in bi nam v navalu vseh čustev ob jutranjem slovesu kmalu prišlo na" misel, da otroka mogoče sploh ne bi pustile v vrtcu. To lahko preprečimo na ta način, da otroka v vrtec vodi oče, prijatelji ali stari starši. Otroku lahko damo s seboj kakšno priljubljeno igračo, mu narišemo risbico, ki jo Obesi vzgojiteljica v njegov najljubši kotiček ali robček, v katerega zavijemo njegov avtomobilček. V vrtcu sicer niso najbolj navdušeni, če otroci nosijo s seboj igrače, ampak menim, da kakšne izjeme v začetnem obdobju vendarle obstajajo. Mogoče bo otrok rajši hodil v vrtec, če mu bo vzgojiteljica vsako jutro pripravila njegovo najljubše opravilo, npr. barvanje ali zlaganje prtičkov. Starši imamo v vrtcu tudi sicer kar nekaj možnosti za sodelovanje. Govorilne ure in sestanki ne potekajo več v tako formalnih oblikah kot nekoč, ampak jih iznajdljive vzgojiteljice popestrijo z raznimi aktivnostmi, delavnicami in predstavitvami njihovega dela. Otroci se radi postavljajo v družbi s svojimi starši (izkoristimo ta čas, ki ne traja dolgo...) in so veseli, če je naše sodelovanje z delavci vrtca dobro. Poskrbimo za kakšno presenečenje, prinesimo v vrtec košaro sadja, šopek cvetja z vrta ali doma spečen jabolčni zavitek. Otroci pri svojem delu uporabljajo raznovrsten material, od naravnega do odpadnega. Če jim priskrbimo kakršenkoli material, bodo zelo veseli. Ko otroci spoznavajo različne poklice, jih lahko povabimo na svoje delovno mesto. Nič ni lepšega, kot obiskati svojega atija in vsem "vrtčevskirn" prijateljem pokazati, kako popravlja avtomobile, peče kruh ali vozi avtobus. Še malo po vegetarijansko Premešamo in dodamo dve stepeni jajci in toliko drobtin, da dobimo gostejšo maso. Oblikujemo štruco, jp zaveže-mo v gazo oz. krpo ter kuhamo 5 minut v kropu, ki smo mu dodali vegeto ali začinko. Odcedimo, položimo v pekač, premazan z maslom, dodamo malo rožmarina in spečemo (zaradi masla naj ne bo previsoka temperatura). Ko je štruca pečena, jo damo na topel krožnik. Posodo, v kateri smo jed pekli, damo na ploščo in če je potrebno, dodamo še malo masla, prilijemo pol del belega vina, malo moke in pre-vremo. S to omako prelijemo pečenko. Zraven ponudimo ocvrt krompirček, popražene čebulice ali gratiniran stročji fižol., Lahko pa tudi štruco, ko je skuhana, narežemo na približno 2 cm debele kose ter jih poljubno, pariško, dunajsko ocv-remo. Osnovno maso si lahko pripravimo že dan poprej. Pa še to: to vegetarijansko pečenko lahko pripravimo tudi iz suhega fižola in graha, le da oboje prej namočimo in skuhamo. Spinačni kroketi 1 kg špinače, 8 dag masla, malo moke za bešamel, 2 del mleka, 2 jajca, dro bt i ne, muškatni orešček, sol, vegeta, poper. Spinačo kuhamo v malo slani vodi, precedimo in sesekljamo. Nato jo malo podušimo, da izpari voda, dodamo maslo in solimo. Še bolje je, če špinačo skuhamo na sopari; v tem primeru ostane suha in je ni treba dušiti. Pripravimo bešamel z maslom, moko, mlekom, solimo, dodamo poper in muškatni orešček. Gostemu bešamelu dodamo špinačo, nato pa vse razgrnemo na velik krožnik in ohladimo. S pomokanimi rokami oblikujemo krokete, pomočimo v stepeno jajce in drobtine in ocvremo v vročem olju. Grška solata Melancane narežemo na tanke (5 mm) rezine, jih spani-ramo in ocvremo v olju. Pripravimo paradižnikovo omako (česen, peteršilj in spasirani paradižnik). Nato izmenjaje nalagamo v jensko posodo panirane ocvrte melancane in prelivamo s paradižnikovo omako. Na vrhu naj bo vedno paradižnik0 omaka. Čez noč damo jea hladilnik, da se dodobra pr poji. Naslednji dan to s« lnik, da se doaooi« r poji. Naslednji dan to soMJ ponudimo k praženemu kro pir ju. Francoski krompir 1 kg kuhanega krompirji) trdo kuhana jajca, 1 kisla s tana, začimbe. Krompir olupimo, narežemo na rezine in ga do\o^° ' nadevamo v pekač, ki smoga $ premazali z maslom. po-ložimo narezana jajčka | zopet drugo po\o\ico kroi* Pirja. Vse rahlo posolim0 popopramo, dodamo košče* masla in prelijemo s smet«' no, ki smo jo zmešali z I $ cem. Damo v toplo pečico^1 spečemo. OPERACIJE DEBELOSTI NISO ZA VSAKOGAR IN TUD* NE ZA VEČINO LJUDI, KI SE SPOPADAJO Z ODVEČNI^11 KILOGRAMI ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠIUJHITRO IN BREZ NAPORA! KONEC Z MASCOBNIMI BLAZINICAMI! B0DY WRAPPING JE METODA, KI DAJE PRAVE REZULTATE! POIZKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! - manjši obseg okoli trebuha in pasu Vendar to še ni vse! redi Posebna proteinska snov v kremi ***L| kožo gladko in odstrani zanke čelu n Torej globinsko rešuje ta neprijetni P blem kože. KOZMETIC^ POKLIČITE STUDIO ŠE DANES SENEČENI BOSTE REZULTAT1* Pomladimo se v Kozmetičnei* studiu KSENJA itični Hujšanje je enostavno in neutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil. V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam 2 metodo BODY WRAPPING ponujajo naslednje rezultate: - bolj napeta in prožna koža - manjši obseg stegen - manjši obseg okrog bokov Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/328-169 Ob paketu B. W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenj« BODY WRAPPING 9>*0*-3.900.-sit V mesecu avgustu še dodatni* 10%, popust pri obisku solariJ* strokovni pedikuri in negi ob"' za za zrelo in mlado kožo* 37. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 21.-29. avgust 1999 Gornja Radgona V Gornji Radgoni odprli 37. mednarodni kmetijsko živilski sejem , Vstopnica za Evropo: primeren proračun za kmetijstvo t(3Ve °-dpr* pre(,sednik državnega sveta Tone Hrovat, ki je v pozdravnem nagovoru a drugim dejal, da je slovenska vstopnica za Evropo tudi primerno velik kmetijski Proračun, s katerim bi nadoknadili marsikateri zaostanek iz preteklosti. j*0rnja Radgona -Sejem, na katerem razstavljajo tudi števil- vloge' kot so ohranitev pose dohf°renjska Poletja in podjetniki, že po tradiciji pa je henostl P°d^clja in negova d^er.obisk tudi z Gorenjskega, si je v prvih dveh dneh ogle- ™e kulturr>e krajine. V teh 0 41 tisoč ohiskovalcev. tisoč obiskovalcev. kmetijsko živilski sejem ni e Prostor, kjer 1.500 razstavljavcev iz 28 držav na 47 tisoč Vratnih metrih razstavnih Površin razstavlja svoje izdel-*e in tehnologije, ampak je "^ogi več: je prireditev, ki ?^aža stanje v kmetijstvu in na smeri razvoja slovenje kmetijske politike...," je v I Soboto ob odprtju sejma flejal direktor Pomurskega ^Jma Janez Erjavec in ob tem 1 Poudaril, da zato tudi ni I na^jučje, da se na sejmu Ustavljajo tudi slovensko , ^nistrstvo za kmetijstvo, ' ^ZcJarstvo in prehrano, kmečko šolstvo, Evropska unija stevi Ine nove države in ropske ustanove, med njimi z Nj°Pski center za kmetijstvo g lz°zemske. Sejem je - tako i^uC ' termometer gospo- Wt68a dogaJanJa> sP°so" slo? 80sP°darstva in zrcalo še kenske8a kmetijstva, ki bo eVr ODČUtilo prilagajanje °Pski zakonodaji in skup- nemu evropskemu trgu. Pred vlado in parlamentom so zahtevne naloge, še zlasti pred kmetijskim ministrstvom, ki bo na sejmu tudi širši javnosti predstavilo dosedanja pogajanja in pogajalska izhodišča Slovenije z Evropsko unijo na področjih kmetijstva in živilstva pa tudi vlogo kmetijsko gozdarske zbornice. Sejem je odprl predsednik državnega sveta Tone Hrovat, ki je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da sejemska prireditev kaže nove poudarke v kmetijstvu, živil-stvu in na podeželju. Ob tem, ko klasična svetovna filozofija v pridelavi hrane narekuje "masovno proizvodnjo" s čim nižjimi stroški in s strogo tržnim obnašanjem, se mora Slovenija zgledovati po tistih, ki imajo podobne naravne možnosti in ki bolj kot množično pridelavo poudarjajo kakovost hrane ter tudi ostale državah kmetijstvo in podeželje denarno močno podpirajo in tudi za Slovenijo je po Hro-vatem mnenju vstopnica za Evropo primerno visok proračun za kmetijstvo, s katerim bi lahko nadoknadili marsikateri zaostanek iz preteklosti. Sejem si je že prvi dan ogledal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki ni skoparil s pohvalami, češ - sejem napreduje iz leta v leto, tako kot že nekaj zadnjih let pa se tudi tokrat ni mogel izogniti osrednji kmetijski temi - Slovenija in Evropska unija. "Vsi skupaj se moramo resno pripravljati. Med pridružitvenim procesom bo treba definirati naša pogajalska izhodišča, se v okviru teh bojevati za obdela-, no Slovenijo, za vse kmete -majhne in velike, čiste in mešane, poskrbeti, da bo slovenski porabnik lahko kupoval tudi slovensko hrano in hkrati odpreti možnosti tujemu kapitalu. in konkurenci,"' je dejal Smrkolj. • C. Z. Obiščite nas na našem razstavnem prostoru v GORNJI RADGONI! HVALA ZA ZAUPANJE! GORENJSKI GLAS • 16. STRAN 37. KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM Torek, 24. avgusta 1999 4 4001 KRANJ - Hrastje 52, p.p. 111, Slovenija, tel.: 064/331-030, 064/331-734 AGROMEHANIKA se s svojim proizvodnim in prodajnim programom na RADGONSKEM SEJMU predstavlja že 37. Predstavljeni so TRAKTORJI RENAULT TRAKTORJI ANTON IO CARARO - ERG IT Poleg tega je na sejmu razstavljen celotni prodajni program: ŠKROPILNA TEHNIKA TRAKTORJI AGT do 35 KS TRAKTORJI URSUS TRAKTORJI ANTONIO CARARO TRAKTORJI IMT 549 DV V prodaji je celotna paleta kmetijske mehanizacije, razni rabljeni traktorji in rabljene prikolice ter tudi drobni kmetijski pripomočki, kot so kardani, motorna olja, motike, sekire in podobno. POLEG UGODNIH GOTOVINSKIH POPUSTOV NUDIJO TUDI MOŽNOST VEČLETNEGA KREDITA Z NIZKO OBRESTNO MERO. KRANJ, Hrastje 52 a, tel.: 064/331-030 - MARIBOR, Primorska 9, tel.: 062/318-980 - MURSKA SOBOTA, Plese 1, 069/31-803 Dl^*T ' 'EIZ tekmkm Se ********* sejmu v Gornji *** K^tTrra"T e,ek,"msUh ■*"** M-*Ml »*MI in splošno namenskih **# ,aSZ T T """T'Pr"gmm """"" S **"**» w/mx Podsmreka 24, 1356 Dobrova, tel./fax: (061) 272-331 IMATE TEŽAVE PRI HLAJENJU IN PREDELAVI MLEKA? - stabilni in prevozni hladilni bazeni za mleko od 100 do 1400 I - toplotni prenosniki za pasterizacijo in trenutno hlajenje mleka - oprema za sirarstvo POKLIČITE NAS IN SKUPAJ BOMO RESILI TEŽAVE I OBIŠČITE NAS NA KŽS V GORNJI RADGONI V HALI H1! ■ // k ^KveraeUnd ^ACCOKD jS^H) \\ H MometKH MECMim Pfff*/ 1 EURO GLOBTRAJDE MU« IJ ZASTOPSTVO TUJIH FIRM EURO GLOBTRADE ZASTOPSTVO TUJIH FIRM Vokh 49 4208 Šenčur - Kranj TeL 064/491-250 Fax: 064/491-520 TeL Slo (386)64 491-250 Mob.: 0609/618-961 MOTO ZIP - trgovina, Šuceva 27, Primskovo -Tel.: 064/341-301, fax: 064/341-300 Kranj BI^IEIVJI rsi/V RADGONSKI S K. J K IVI ^o. letošnjem sejmu vam predstavljamo modele garažnih ,n delavniških vrat nemškega proizvajalca Hormann, kovinska univerzalna vrata za osebni prehod in požarna Vrata DOMOFERM s slovenskim certifikatom. Predstavljamo vam tudi svoje komplete SAMKO za samo-fosilna drsna dvoriščna vrata, sedaj še dopolnjena, tako lahko z njimi izkoristimo svetlo odprtino vse do 11 Metrov. ^a letošnji sejem smo pripravili tudi novosti: M AKCIJSKA GARAŽNA VRATA SERIJA kjer je potrebna stranska naležna površina SQnno še 90 mm ~ *ier je potrebna preklada pri okovju "N" '5yedbe samo 210 mm, pri okovju "L" pa le '25 mm leMene vrvi so vgrajene v notranjost vodil Vsaka vzmet ima varovalo proti vlomu, kar bo ^ predpis v EU; drugi proizvajalci še nimajo SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA LTH 40 ^otiv 403 " * leseno oblogo in vložkom iz narav-?e9a kamna r, SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA Eco-r"erm in Sle SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA Eco-Cla- * VARNOSTNE LESTVICE NA DVORIŠČNIH VRATIH Večina vrat, doslej narejenih v Sloveniji, je grajenih tako, da je zaščita - varnost na prehodu vrat zagotovljena s fotocelicami. Na sejmu predstavljamo novost: varovanje z zaščitno letvijo in prenos na krmilje z indukcijo. Zaščita z VARNOSTNO LETVICO nam zagotavlja varovanje - zaščito po celotni višini vratnega krila ali nosilnega stebra. To je razlika od doslej vgrajenega varovanja s fotocelico, ker so bila varovana le na določeni višini, t.j. med 40 in 60 cm, ostali del vrat pa je bil še vedno nezavarovan. Novi sistem z VAROVALNO CELICO nam zagotavlja boljši učinek in daje varnost tudi za tisti del vrat, ki ni v območju snopa fotocelice. Pričakujemo vas v hali H2, razstavni prostor 75. FERINA, d.o.o. DELAVNICA MEGLIC Maribor, Limbuška 38a Tel.: 062/109 200 faks: 062/109 20 20 KZ Goriška Brda z ŽITOM iz Ljubljane že več let prisostvuje na Sejmu kulinarike v Ljubljani in na radgonskem sejmu z namenom, da se vina in jedi predstavijo obiskovalcem sejma in potrošnikom širom po Sloveniji. Letošnji radgonski sejem, ki je zelo dobro organiziran, nam je omogočil celovito predstavitev vin, ki so uspešno zastopana na ocenjevanju. Z rezultatom smo zelo zadovoljni, saj smo prejeli tri zlate in osem srebrnih medalj. Predstavili smo tudi blagovne znamke VILLA BRICI in odprto vino FRIZANTE ter žlahtno vino iz sušenega grozdja MARKIZ. Kmetjjska zadruga GORIŠKA BRDA, z.o.o. 5212 DOBROVO, ZADRUŽNA CESTA 9, SLOVENIJA TEL: 065/45 020, FAX: 065/45 022 Na bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu Opel Ornega la leto 2000 Nemški Opel za to jesen pripravlja osvežitev za svoj največji avtomobil ornega. V tovarni se sicer niso odločili za popolno zamenjavo, so pa paradnega konja temeljito prenovili zunaj in znotraj, tako da bo prihodnje leto lažje kljuboval tekmecem. Sprememb niti ni tako malo in so kar dobro vidne. Ornega ima nove žaromete, masko hladilnika, odbijača, bočni ogledali, pokrov motorja, zadnje luči in bočne letve. Avtomobil je tako na pogled postal bolj eleganten, kar potrjujejo t,udi spremembe v notranjosti. Tam zdaj prevladujejo žlahtnejši materiali, povsem na novo pa je oblikovana sredinska konzola z osrednjim zaslonom za radio, mobilni telefon in satelitsko navigacijo. Na cesti: Audi TT Roadster Postavni in čustveni športnik Prvič bo v prenovljeni omegi vgrajen novi 2,2-litrski bencinski štirivaljnik z zmogljivostjo 144 konjskih moči. Ta motor bo avtomobil do hitrosti 100 kilometrov na uro pognal v 10,5 sekunde, pri najvišji hitrosti pa se bo merilnik ustavil pri 210 kilometrih na uro. Ob dobrih zmogljivostih bo novi pogonski stroj po obljubah tovarne porabil le 9,4 litra bencina na 100 kilometrov, izpušne emisije pa ustrezajo strogim nemškim okoljevarstvenim normativom D4. Za prihodnje leto pri Oplu napovedujejo še prestižni 5,7-litrski aluminijasti osemvaljnik s 310 konjskimi močmi in 450 Nm navora. Med tehničnimi novostmi so konstruktorji v omego vgradili sistem proti vdoru prtljage v potniški prostor, poseben sistem varnostnih zračnih vreč, ki prepoznava zasedenost sedežev in sistem quick power, ki zavoram v sili zagotavlja še dodatno moč. Obe karoserijski različici, kombijevska in limuzinska imata odslej tudi l()-letno garancijo na prerjavenje. Opel je v prenovo omege, ki jo bodo v novi obleki predstavili na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, vložil 300 milijonov mark. Investicija poleg prilagoditve proizvodnje zajema zamenjavo več kot tretjine vseh sestavnih delov. • M.G., foto: Opel "Telepopravilo" pri Peugeotu Francoski Peugeot je med prvimi avtomobilskimi proizvajalci, ki uvajajo odkrivanje okvar posameznih elektronskih sklopov na daljavo. Gre za diagnostične instrumente, natančneje multimedijske numerične računalnike, ki jih že uporabljajo v Peugeotovih pooblaščenih servisnih delavnicah. Odslej jih lahko krmilijo na daljavo iz osrednje svetovalno-servisne službe v nemškem Erfurtu, tako da se posamezni serviser lahko priključi s pomočjo IBM računalniške linije. Tam tehnik preveri pravilnost serviserjevega diagnostičnega pregleda in ga nato vodi pri iskanju okvare. Prav tako lahko tehnik neposredno komunicira s serviserjevim diagnostičnim instrumentom priključenim na avtomobil in poišče vzrok okvare, za kar potrebuje približno četrt ure. Od začetka aprila Peugeot tako imenovano telepopravilo izvaja pri prenovljenem modelu 406, po vsem svetu pa nameravajo z novim programom opremiti približno 8.000 servisnih mest. • M.G. RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ, Tel., fax: 064/222-624 http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI Znamka in Letnik in Cena Cena v tip avtomobila barva vozila v SIT DEM Škoda Forman 135 LS 1991 zelena 177.450 1.770 Škoda Favorit 135 LS 1991 rjava 264.600 t2.650 Opel Kadett 1,4 Is 1990 modra 357.000 3.570 Seat Ibiza 1993 met. siva 396.000 3.960 Peugeot 405 GL 1989 črna 415.800 4.160 Ford Sierra 2,0 i ghia 1989 bela 498.750 4.980 Opel Astra 1,6 igl 1993 rdeča 682.500 6.820 Hvundai Sonata 1,8 gli 1993 bela 840.000 8.400 Renault 19 RT 1,4/4v 1993 bela 892.500 8.920 Opel Astra 1,6 I 1994 bela 995.085 9.950 Renaul Clio Fidji 1997 met. modra 996.500 9.960 BMW 520 I 1990 bela 1.045.800 10.460 BMW 735 I 1987 met. siva 1.050.000 10.500 Renault Šafrane RT 2,5 1993 bordo rdeča 1.115.625 11.150 Citroen Xantia 1,8 1 1993 črna 1.176.000 11.760 Renault Megane 1996 rdeča 1.489.950 14.900 RL 1,4/5v Ford Mondeo 1,8 td 1995 bela 1.585.080 15.850 Renault Laguna RT 1,3 1995 met. siva 1.799.280 17.990 Opel Vectra 1,6 1996 met. viola 2.100.000 21.000 Opel Ornega 2.0 kar. 1996 bela 2.252.250 22.520 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T * 3,75 %, Po več kot uspešni prodaji Audijevega športnega avtomobila TT coupe, ki gre še vedno v denar kot sveže žemljice, bodo v začetku septembra prišli na svoj račun tudi tisti, ki bi vožnjo s takšnim avtomobilom radi združili z vetrom v laseh. Ingolstadtska nemška hiša namreč leto dni po kupeju postavlja na cesto tudi vznemirljivi TT roadster. Čeprav se TT coupe najbolj postavlja s športno kupejevsko streho, TT roadster oblikovno prav nič ne zaostaja za njim. Glavno besedo imajo okrogli-ne, ki so jih pri roadsterju še dodatno poudarili z dvema aluminijastima lokoma za vzglavnikoma sedežev; opravljata dvojno vlogo, predvsem pa služita varovanju glav pri morebitnem prevračanju. Ker je varnost tudi pri tovrstnih avtomobilih pomemben dejavnik, TT rodaster premore tudi obe čelni in dve stranski zračni vreči. Zanimivo je, da je bila za TT roadster določena povsem druga razvojna skupina kot pri TT conpeju, avtomobil pa je sam po sebi natanko tak, kot je bil predstavljen v prototipni fazi. V notranjosti je avtomobil povsem podoben kupejevski različici, le da sta prestiž in eleganca še bolj poudarjena. K osnovni opremi je namreč mogoče dokupiti usnjeno prevlečene sedeže, volan, prestavno ročico in del sredinske konzole; usnje je v barvnem odtenku baseballs-kih rokavic, ki se bolj ali manj posrečeno vključuje v črno armaturno ploščo z aluminijastimi dodatki. Audijev TT roadster ima tudi platneno streho, ki je barvno usklajena s karoserijskim odtenkom. Kadar vremenska napoved ne obeta jasninc, jo lahko za doplačilo v petnajstih sekundah zloži elektrificirani mehanizem, sicer pa v tovarni zatrjujejo, da povprečno spretne roke to delo zmorejo celo v desetih sekundah. Čeprav pri odprti strehi okoli avtomobila žvižga veter, dodatno plastično zadnjo steklo zelo uspešno ščiti pred šumenjem, tako dobro, da je mogoče brez težav poslušati glasbo iz kakovostnega sprejemnika ali pa brez vpitja govoriti s sopotnico na desnem sedežu. Res pa je tudi to, da se morda vozniku občasno zahoče poslušanja pol-nokrvnega zvoka motorja. Motorna ponudba je pri TT roadsterju natanko takšna kot pri kupejevskem bratu. To pomeni, da sta na voljo dva 1,8-litrska bencinska štirivaljnika, z manjšim turbinskim polnilnikom je zmogljivost 180, z večjim pa 225 konjskih moči. Ne glede na to, se avtomobil v vsakem primeru ponaša s športnimi zmogljivostmi, kar pomeni najvišjo hitrost 222 ozi- roma 237 kilometrov na uro. Pri šibkejši motorni različici je prenos motorne moči na prednji kolesi urejen s pomočjo 5-stopenjskega ročnega menjalnika. Pri močnejši je menjalnik 6-stopenjski, pogon pa je speljan na vsa štiri kolesa in se tako kot pri drugih audijih imenuje quat-tro. Tako je audi TT roadster pravzaprav skoraj edini avtomobil v tej kategoriji, ki ima štirikolesni pogon. Vetrnjaški, postavni in čustveni Audijev športnik zgoraj brez, bo naprodaj od prihodnjega meseca, pri nas pa bi se najbolj zagreti navdušenci z njim lah' ko vozili oktobra. Pri zastopniku Porsche Slovenija so sicer zadovoljni s prodajo TT coupe; jev, prodali so jih namreč že već kot 70. Za malce dražjega roadsterja bo kandidatov najbrž nekaj manj. • M.G., foto: And' Citroen Xsara za neučakane Za tiste, ki težko pričakujejo nov Citroenov kompaktni eno-prostrski avtomobil xsara picas-so, so v tovarni pripravili "predjed". Gre za tridimenzionalni računalniški prikaz, s katerim bodo bodoči kupci lahko spoznali vse značilnosti štirikolesnega novinca. Interaktivno turnejo omogoča zmogljiv računalnik v povezavi s posebno čelado in igralno palico. Obiskovalec Citroenovega salona se s pomočjo premikanja palice in pritiska na gumb lahko "sprehaja" okoli xsare Mercedes-Benz menja otroške sedeže Stuttgartski Mercedes -Benz bo zaradi varnostnih razlogov brezplačno zamenjal dva modela otroških sedežev. Z raziskavami v lastnem razvojnem oddelku so namreč ugotovili, da modela sedežev zoom in baby safe ne izključita vedno sopotnikove varnostne zračne vreče, če sta nameščena na sprednjem desnem sedežu. Mercedes-Benz bo tako ponudil izpopolnjena modela z modificirano tehnologijo pričvrstitve. Lastnike spornih otroških sedežev bodo o zamenjavi obvestili neposredno, zadevo pa bodo lahko uredili pri svojem pooblaščenem prodajalcu. • FVI.G. picasso, lahko izbira barve karoserije, si po želji "vgrajuje dodatno opremo ali "odpira" in "zapira" vrata. Z novo tehnologijo pridobi; vanja kupcev so bili PrVl Citroenovi saloni opremljeni v začetku julija, kmalu pa bo na voljo tudi obiskovalcem v dru; gih evropskih državah. Pfl Citroen u sicer načrtujejo, da bodo s tridimenzionalno simulacijo predstavljali tudi druge prihajajoče avtomobile. • M.G., foto: Citroen man Mlakar & Podborsek 38a(to^8 pefetoS mš^A Za vsa vozila FIAT vam ob jubileju FlAT-ovih 100 let nudimo posebne ugodnosti. VOZIL FIAT UNO - SEICENTO - PANDA 4X4 - PUNTO - BRAVO - BRAVA - MAREA BERLINA MAREA VVEEKEND - BARCHETTA - COUPE - ULYSSE Mlakar & Podborsek i->-j-c:-Lvvc:xo^vci j-kj , ocul.oJ.JL. Zjz^tt jiu servis: 224-244 ?e(e*H«fc< BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Te!.:064/646/381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme ■» 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Več kot sto gorskih tekačev iz vse Slovenije se je letos že četrto leto pomerilo v teku na Lubnik PROGA PROH LUBNIKU VEDNO NAVDUŠI Jako je po sobotni tekmi v Škofji Loki povedal rekorder teka na Lubnik in nov državni prvak v disciplini gor - dol Jože Čeh. - Spolzka proga tekačev ni preveč motila. Loka, 24. skofja Loka, 24. avgusta Močno deževje, ki je večino n»či s petka na soboto "spira-,0" planinske poti, seveda ni prizaneslo tudi poti med Skofjo Loko in Lubnikom, ki ie zadnja leta postala tradicionalno prizorišče državnega Prvenstva gorskih tekačev disciplini gor - dol. Kot so v sobotnem jutru zatrjevali tekači, pa Je bilo oblačno vreme prav primerno za tekmo. prvi so se na 2,3-kilometrsko Pr°go iz Mestnega trga okoli loškega gradu do Grebenarja in "azaj podali dečki in deklice. Najhitrejša med najmlajšimi bila Erika Mlinar (Etiketa M°nty), kije zmagala pred Ano Veršnik (Kamnik) in Petro Draksler (ŠD Kondor), ter M'Ioš Bajič (ŠD Piran), ki je s'avil pred Markom Macunom Olimpija) in Bernardom Jarcem (AK Domžale). Med starejšimi deklicami je ^agala Veronika Koren (ŠD ^lran) pred Teo Podrecca (TK Kobarid), med starejšimi dečki Pa Mitja Kosovelj (TK Kobarid) Pred Petrom Lamovcem in Matjažem Kosmačem (oba tiketa Monty). .Za najmlajšimi gorskimi teka-so se na srednje dolgo, 6,9-glometrsko progo med cestnim trgom, Kobilo ter do Vas» Gabrovo in nazaj podali ^'adinci in ženske. Med mladci je bil v cilju najhitrejši J°že Mehle (TSD Olimpija), na drugo mesto se je uvrstil Matej Jakša (Logatec) na tretje pa Peter Kastelic (AK Domžale). Pri ženskah sta po pričakovanjih slavili sestri Hižar. Zmagala je Tina pred Ines (obe TSD Olimpija), tretja pa je bila Svetlana Bajič (ŠD Piran). Najbolj množičen in seveda najbolj zanimiv je bil obračun na najdaljši progi za člane in veterane, ki je potekala od Mestnega trga v Škofji Loki do Gabrovega in nato do vrha Lubnika. Tam so se tekmovalci obrnili in spustili nazaj proti Škofji Loki, proti cilju na Mestnem trgu. Zmagovalec, Jože Čeh (AK Lenart), ki je pred dvema letoma postavil tudi rekord proge na Lubnik (lani pa je na tem teku odstopil) je bil v soboto spet nepremagljiv. Čeprav ni proslavljal novega rekorda je bil njegov čas, 51,49 - zavidanja vreden. "Zelo sem zadovoljen, da sem zmagal, čeprav tega nisem pričakoval. Tekel pa sem taktično zelo dobro. Začel sem z ostalimi, ko sem videl, da mi gre, pa sem "potegnil" in tekel svoj tek naprej. Morda je bilo na poti proti Lubniku tudi malo krize, vendar pa sem jo hitro prebolel in potem težav ni več bilo," je v cilju povedal absolutni zmagovalce in letos najhitrejši slovenski gorski tekač, saj je v štirih tekmah pokala Slovenije tokrat slavil že četrtič. "Vreme je bilo zame idealno, saj ne maram Najboljši trije v cilju na Mestnem trgu: Jože Čeh (v sredini) Boštjan Novak in Igor Mernik estri Tina in Ines Hižar se zasledovalkam nista pustili ujeti. Zmagala je Tina pred Ines. vročine in sonca, prav tako je pot proti Lubniku originalna in vedno navduši. Razmočena zemlja me ni motila in vse seje izšlo po mojih načrtih. Kljub vsej najmočnejši slovenski konkurenci mije uspelo," seje veselil Jože Čeh, ki pa ga te dni, tako kot ostale naše reprezen-tante, ne čaka kaj prida počitka. Začel se bo namreč pospešeno pripravljati na bližnje svetovno prvenstvo, ki bo od 16. do 19. septembra v Maleziji, nato pa bo seveda nastopil tudi na zadnjih dveh domačih tekmah za pokal Slovenije: teku na Kališče 2. oktobra, ki bo štelo za državno prvenstvo navkreber in na 20. teku na Šmarno goro 9. oktobra. Sicer pa si Jože v naslednjih letih želi postati tudi reprezentant v krosu, ki ga zadnje čase še posebno navdušuje. Tudi ostali tekmovalci, ki so se zapodili proti Lubniku in nazaj, so dosegali odlične čase. Tako jih je kar devetnajst za progo porabilo manj kot uro, takoj za Jožetom Čehom pa so se uvrstili: 2. Boštjan Novak (Šmarno-gorska naveza) 52,23, 3. Igor Mernik (DPM Celje) 52,57, 4. Marko Subic (Etiketa Monty) 53,08, 5. Zdfavko Volkar (ŠD Šmartno), 6. David Rihtaršič (ŠD Maribor 98) 53,41, 7. Horvat Boštjan (Humko klub) 54,18, 8. Uroš Bertoncelj (Kondor Starman) 55,19, 9. Mitja Šen- tjurc 55,34, 10. Toho Petek (ŠD Šmartno) 56,16... Lanski zmagovalec teka na Lubnik, Marjan Zupančič s Posavca (ŠD Ljubno) se je po poškodbi in večmesečni odsotnosti z večjih tekmovanj tokrat spet vrnil na tekmo in osvojil 12. mesto. "Letos je to moja prva resna tekma, saj pri Alpetourju vozim na špediciji in po zoprni poškodni noge ni bilo pravega časa, da bi resno treniral. Vendar pa vseeno vzdržujem kondicijo, tudi med počitki med vožnjo izkoristim čas za tek. Konec tedna nameravam nastopiti tudi na triatlonu jeklenih, vendar pa trenutno večjih tekmovalnih ambicij nimam. Morda spet kdaj kasneje, zaenkrat bom pač tekel in tekmoval, kolikor mi bo dovoljevala služba in kolikor bom imel časa," je povedal Marjan. Sicer pa je tek na Lubnik vsako leto tudi priložnost, da med seboj moči pomerijo domačini, tekači iz Škofje Loke in bližnje okolice, ki jim čas merijo na vrhu Lubnika. Letos je med ženskami tja najhitreje (37,02) pritekla Valerija Mudri (TVD Partizan), v mlajši kategoriji moških (letnik 1959 in mlajši) je bil najhitrejši (31,50) Marko Šubic (Etiketa Monty), med starejšimi (letnik 1958 in starejši) pa (35.20) Tomaž Kalan (Novice Extreme). • V. Stanovnik, foto:T.DokI ^a četrtek se začenja letošnji mednarodni hokejski turnir za Pokal Bleda V PETEK PRVI DERBI MED RDEČE ■ ZELENIMI ^U(H letošnji turnir za pokal Bleda ohranja tradicijo začetka hokejske sezone pri nas, ePrav je na blejskem ledu živahno že dober mesec dni - Sedem moštev naj bi od četrtka 0 nedelje poskrbelo za zanimive tekme *"ed, 24. avgusta - S tekmo med mad-jarsko ekipo Alba Volan in mlado slo-ensko hokejsko reprezentanco do 20 let ? bo pojutrišnjem na blejski ledeni plo-*vi Začel 8. mednarodni hokejski turnir Ja Pokal Bleda '99. Na tekmovanju bo °«rat nastopalo sedem moštev, kar pet "'Ppa bo domačih. • 'ako bodo od slovenskih ekip na turnirja sodelovale ekipe Acroni Jesenic, Bledom in Slavijo, ob 19.30 uri pa bo še zadnja tekma prvega dne med Acroni Jesenicami in KAC-jem. V petek bo tekma ob 13.30 uri med Bledom in reprezentanco U-20, ob 16.30 se bosta pomerili ekipi Slavije in Albe Volan, prvo srečanje v novi sezoni med mu ,r>l-'c' Bleda in Slavije, poleg njih pa še lcj ^ rePrezentanca Slovenije do 20 let, svet ?e pr'Pravlja na nastop na letošnjem Ek>ern Prvenstvu. P'ni S° razc^e'.iene v dve skupini. V sku-Oij . So Acroni Jesenice, KAC in SiavjPlJa< v skupini B pa Alba Volan, Bled, Pr Ua in reprezentanca U-20. bosta' tekmovalni dan bo četrtek, ko se Volj ° '3-30 uri pomerili ekipi Albe tekm u"1 rePrezentanca do 20 let, tej bo ob 16.30 uri sledila tekma med Lep uvod v letošnji Pokal Bleda je bil mednarodni turnir Vladislava Teretjaka, ki so ga v soboto pripravili v blejski ledeni dvorani za igralce rojene leta 1988 in mlajše. Turnir je organiziral moskovski ČSK s pomočjo domačega kluba H K Bled, na njem pa je sodelovalo šest ekip. Prvo mesto je osna Ha ekipa Acroni Jesenic, drugo CSK Moskva, tretje Bled, četrto kranjski Triglav, peto Mladost iz Zagreba in šesto ekipa IIč Villach iz Beljaka. Olimpijo in Acroni Jesenicami pa bo v petek ob 19.30 uri. V soboto bo ob 13.30 uri tekma med Slavijo in reprezentanco U-20, ob 16.30 uri bo sledila tekma med KAC-jem in Olimpijo, ob 19.30 uri pa še med Albo Volanom in Bledom. Tekmovanje se bo končalo v nedeljo, ko bo ob 13.30 tekma za tretje mesto (A2 -B2), ob 16.30 pa še tekma za prvo mesto (Al - BI). Cene vstopnic so 1000 tolarjev za eno tekmo, 1500 tolarjev za vse tri tekme v enem dnevu in 5000 tolarjev za vse tekme na turnirju. Glavni pokrovitelj tekmovanja je občina Bled, turnir pa bo odprl župan Boris Malej, ki skupaj s predsednikom HK Bled Jankom Popovičem danes zvečer na Blejskem gradu pripravlja sprejem ob otvoritvi hokejske sezone na Bledu in ob turnirju za 8. Pokal Bleda. • V. Stanovnik ATLETIKA LANGERHOLČEVA PETNAJSTA NA SVETU Kranj - Atletinja kranjskega Triglava, 23-letna Brigita Langerholc iz Škofje Loke, ki sicer študira in trenira v Ameriki, je na svetovnem atletskem prvenstvu v španski Sevilli v teku na 800 metrov osvojila 15. mesto. Trener Dobrivoje Vučkovič je z razpletom zadovoljen, saj bi bila uvrstitev v finale že prvorazredno presenečenje. Langerholčeva je med vsemi, ki so nastopile v teku na 800 metrov, imela z dosedanjih letošnjih tekmovanj 20. najboljši čas (1.59,87) in je že z uvrstitvijo v polfinale svetovnega prvenstva in z drugim najboljšim časom v športni karieri (2.00,50) dosegla lep uspeh. V nedeljskem polfi-nalu je dopustila, da sojo tekmice na stezi "zaprle" in ji onemogočile normalen tek. V skupini je zasedla zadnje mesto, dosegla čas 2.04,51 in se v razvrstitvi tekačic iz obeh skupin uvrstila na 15. mesto. Ker je za napredovanje v finale zadostovalo že 2.00,13, to pa je čas, ki gaje Brigita sposobna teči, je Sevilla tudi zamujena priložnost za prvorazredno presenečenje in dokončno uveljavitev. Priložnosti bo še veliko, svetovna prvenstva so vsaki dve leti, vsako leto pa je tudi več atletskih Grand prix tekmovanj, ki so cilj vsakega atleta in tudi Langerholčeve. Trener Vučkovič je v Sevilli spremljal tudi kvalifikacije skakalk v daljavo, v katerih je bilo za napredovanje v finale treba skočiti 6,62 metra. Ta rezultat bi bila po njegovem mnenju sposobna doseči tudi Marcela Umnik, ki je sicer izpolnila (B) normo za nastop na svetovnem prvenstvu, a je zaradi spleta nesrečnih družinskih okoliščin ostala doma. • C.Z. SMUČARSKI SKOKI SPAROVEC NAJBOLJŠI Gorenja Sava, 2T. avgusta - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral smučarske skoke za pokal MI P. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili na skakalnici K-40 metrov v kategoriji do 12 in do 14 let ter pionirk do 14 let. Nastopilo je 111 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli Gorenjci, Triglavani so zmagali enkrat, Mengšani pa dvakrat. Absolutni prvak je postal Matjaž Šparovec, ki je premagala Roka Benkoviča iz Mengša. Tekmovanje je bilo zanimivo, odstopali so prvi trije uvrščeni do desetega mesta pa bile majhne razlike. Tekmovanje se je odvijalo pod pokroviteljstvom. Gradbeništva Jerman iz Dvorij, Markič MM STYLE, Inštalaterstvo Naglic in Mesarija Sodnik, ki so prispevali praktične nagrade za tekmovalce. Rezultati: pionirji 14 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav), 2. Rok Benkovič (Mengeš), 3. Jaka Oblak (Alpina Žiri), 4. Nejc Frank (Stol Žirovnica), 5. Peter Žibert (Triglav) in Anže Obreza (Mislinja), 7. Jure Jane (Triglav), 9. Sašo Tršin (Stol Žirovnica), 10. Anže Pevc (Mengeš). Pionirji 12 let: 1. Anže Pevc (Mengeš), 2. Mitja Mežnar (Trifbc Tržič), 3. Tadej Mestck (Triglav), 5. Matej Verbančič (Mengeš), 7. Jernej Križnar, 9. Luka Jezeršek (oba Trifix Tržič), 10. Erik Penič (Triglav). Pionirke 14 let: 1. Tjaša Koželj (Mengeš), 2. Urška Rozman (Triglav), 3. Monika Pogladič (Mislinja), 5. Tamara Kancilja (Triglav). • J. Bešter ODLIČNI NASTOPI KRANJČANOV Reit im Winkl, 18. avgusta - V tem bavarskem turističnem centru poteka tradicionalno poletno tekmovanje smučarjev skakalcev za pokal LOVVENBRAU 199. Na dosedanjih tekmah - izvedene so bile tri - imajo največ uspeha Triglavani. Na teh tekmah nastopa več kot 100 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Kranjčani imajo v vseh kategorijah vidne uvrstitve. V najprestižnejši kategoriji Članov je član Triglava Primož Delavec dosegel že tretjo zmago in je že končni zmagovalec, za drugo in tretje mesto imata na preostali tekmi velike možnosti še Triglavana Jure Jerman in Uroš Peterka. Rezultati: člani: 1. Primož Delavec, 2. Jure Jerman, 5. Uroš Peterka, 6. Robert Kranjec, 8. Aljoša Zelnik (vsi Triglav). Mladinci 17 let: 1. Primož Piki (BTC Ljubno), 4. Gregor Bernik, 5. Gašper Cvetko, 10. Sašo Kne (vsi Triglav). Mladinci 16 let: 3. Marcel Klemenčič, 5. Matic Zelnik, 7. Boštjan Burgar (vsi Triglav). Pionirji 15 let: 2. Jure Bogataj, 5. Andraž Kern (oba Triglav). Pionirji 12 let: 3. Tadej Mestek, 4. Erik Penič (oba Triglav). • J. Bešter NA TEKMI VETERANI IN ŽENSKE Sebenje, 24. avgusta - Skakalna sekcija Trifix pri SK Tržič bo to soboto, 28. avgusta, pripravila V. tekmovanje v smučarskih skokih za veterane in ženske. Prireditev bo v skakalnem centru Sebenje, začela pa se bo ob 16. uri. • V.S. NOGOMET Prva slovenska nogometna Si.mobil liga DOMŽALČANOM NI ŠLO Domžale, 24. avgusta - Nogometaši Domžal, ki so minulo nedeljo na domačem igrišču gostili velenjski Rudar, so zabeležili nov poraz. Čeprav so v prvem polčasu dobro začeli, pa vratarja gostov vso tekmo niso premagali. Nasprotno pa so bili za Rudar uspešni Vidojevič, Lavrič in Jermaniš in domov so odnesli zmago 0:3 (0:0). Po štirih krogih so Domžalčani s tremi točkami na devetem mestu, v ligi Si.mobil pa še naprej brez izgubljene točke vodi ekipa Maribor Pivovarna Laško. Domžalčani v nedeljo gostujejo pri Korotanu. • V.S. Druga slovenska nogometna liga PREMALO PRILOŽNOSTI KRANJČANOV Kranj, 23. avgusta -Minulo soboto so nogometaši Živil Triglava gostovali pri Montaver Rogozi v Miklavžu. Kljub pobudi na večini tekme, so so Kranjčani ustvarili premalo pravih priložnosti, edini pa je gol v 74. minuti zadel Bogatinov. Njegov zadetek pa ni bil dovolj za izenačenje, saj so bili v prvem delu srečanja domačini uspešni kar dvakrat. Tako je bil končni rezultat 2:1 (2:0). Ekipa Živil Triglava je tako v^. krogu ostala brez točke in je s 3 točkami iz prvega kroga sedaj na devetem mestu. V nedeljo bodo Kranjčani doma gostili Dravo. • V.S. 3. slovenska nogometna liga - center DEVET GOLOV HRAM GORJANA Kranj, 23. avgusta - V drugem krogu 3. SNL - center je najvišjo zmago zabeležila ekipa Hram Gorjan, ki je kar 9:0 (2:0) premagala Slovan. Ekipa Casino Bleda, ki je gostovala pri Cockti Kresnice je izgubila 1:0(0:0), Zarica pa je bila na gostovanju pri Beli krajini poražena kar 3:0 (3:0). Na lestvici vodi ekipa Litije, ekipa Hram Gorjan je s 4 točkami tretja, Zarica je z eno točko 11, Casino Bled pa brez točke 12. Tretji krog bo na sporedu to soboto, 28. avgusta. Hram Gorjan gostuje pri Svobodi, Zarica gosti Rudar Trbovlje, Casino Bled pa Litijo. • V.S. ZMAGA MLADINCEV, PORAZ KADETOV Kranj, 23. avgusta - Kranjski mladinci in kadeti so konec tedna v 1. SML in l.SKL gostovali v Velenju pri ekipah Rudarja. Kadetska ekipa Triglav Megamilka je izgubila 3:1, mladinska ekipa Triglav Simšporta pa je domov prinesla zmago. Ekipo Rudarja so premagali 3:2. • V.S. MLADI IŠČEJO NOVO IME Kranj, 24. avgusta - Nogometni klub Triglav - Creina bo v sodelovanju z višjim trenerjem Alešem Kendo še bolj zavzeto začel z delom z mladimi. Nogometna šola se bo začenjala že v vrtcih in nadaljevala v šolah. Početju z mladimi pa v klubu želijo nadeti novo ime, zato vabijo vse mlade in tudi manj mlade, da sodelujejo v natečaju. Predloge z imenom, ki naj bo povezano s športom, oziroma nogometom pošljite na naslov: NK Triglav Creina, p.p. 173, 4000 Kranj. Izbrano ime bo predstavljeno ob "Dnevu nogometa", najbolj izvirne predlagatelje pa čaka cel kup nagrad. Obenem v klub vabijo tudi trenerje in vaditelje, ki bi želeli sodelovati pri širokem programu šole. Tako oni kot pokrovitelji naj se oglasijo po telefonu 041/571 155, kjer bodo zvedeli vse o novi nogometni šoli. • V.S. VABILO NOGOMETNIM SODNIKOM Kranj. 24. avgusta - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske Kranj bo organiziralo tečaj za nove nogometne sodnike. Kandidati naj se pismeno prijavijo na naslov DNSG Kranj, pp 174. • V.S. TRETJELIGAŠI V TENETIŠAH Tenetiše, 24. avgusta - V pripravah na novo sezono je ekipa Podgorje na domače igrišče povabila tretjeligaško ekipo Casino Bled. Tekma med domačimi nogometaši in Blejci bo danes ob 18. uri v Tenetišah. • V.S. KONEC TEDNA SELCA OPEN Selca, 24. avgusta - Športno društvo Selca bo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, 28. in 29. avgusta, organizator tradicinal-ne prireditve "Selca open". V športno - rekreacijskem parku Rovn bo potekal turnir v malem nogometu na asfaltnem igrišču, hkrati pa bo na teniških igriščih tudi teniški turnir. Tekmovanja se bodo začela v soboto zjutraj, finale obeh turnirjev pa bo v nedeljo ob 17. uri/ Prijave do četrtka, 26. avgusta, sprejemajo po telefonu 647-776. Ob 20. uri bo žrebanje. • V.S. BALINANJE GORENJCI DOBRI V NADALJEVANJU Kranj, 24. avgusta - Balinarji v vseh državnih ligah so odigrali prvi jesenski krog. V super ligi je ekipa Huj 14:10 premagala Brdo, Jesenice so bile 16:8 boljše od Balinčka, ekipa Lokateksa Trate pa je tekmo preložila na ta petek, 27. avgusta, ko se bo doma pomerila z ekipo Skale Euroservis. Na lestvici vodi ekipa Lokateksa Tarte s 27 točkami, Huje imajo 15 točk, Jesenice pa 11. V 1. ligi je ekipa Milje Tela 17:7 premagala SGP Gorico, Bistrica pa je izgubila pri Anteni Hausbrandt 14:10. Na lestvici vodi ekipa Milje Tela s 33 točkami, Bistrica pa ima 12 točk. V 2. ligi - vzhod je ekipa Centra 15:1 premagala Duplico, Žiri Megušar in Primskovo sta se razšla z rezultatom 2:14, Radovljica Alpetour pa je 7:9 izgubila z EIS Budničarjem. Na lestvici vodi Center z 28 točkami, Radovljica Alpetour je druga s 27 točakmi, Žiri Megušar imajo 13 točk, Primskovo pa 9 točk. • V.S. Košarkarji Radovljice že trenirajo za novo sezono PRIPRAVE LETOS KAR DOMA Radovljiški košarkarji bodo po znanih peripetijah v drugih sredinah (odstop Postojne in MZ Lumarja) tudi letos igrali v 1. B SKL. - Zamenjava na trenerskem stolčku. Radovljica, 24. avgusta - Radovljičani že vse od 2. avgusta redno trenirajo kar v domači dvorani SGS v Radovljici, kjer imajo optimalne pogoje za vadbo, saj je v dvorani tudi fitness studio. O načrtih v novi sezoni nam je nekaj več povedal Marko Markelj, sekretar KK Radovljica. Letos bo članska ekipa nastopala z novim imenom? "V klubu smo zelo zadovoljni, da se nam je pridružil novi sponzor in tako bomo v letošnji sezoni v 1. B SKL nastopali pod imenom S1MP Radovljica. Ekipa je igralsko ostala skorajda nespremenjena, saj nas je zapustil le Gregor Jankovič (vrnil se je v Triglav). Ker so se ekipi priključili tudi Primož Strajnar (prej Krka), Tomaž Grahovac (prej Celje) in Nejc Bole (prej Triglav), pa menim, da smo močnejši kot lani in upam si napovedati boj za sredino lestvice. Naj naštejem še ostale igralce, ki so zaenkrat kandidati za prvo postavo: od lani so tu Slavko Tadič, Samo Tonejc, Boštjan Šmid, Andrej Koman, Miha Kovač, Esmir Jusič, Miha Sfiligoj, Matjaž Beznik, Damir Haskič, Boštjan Justin, Matej Bunderla in Andraž Starič, nova pa sta tudi Miha Rejc in Anže Lauseger. Tudi na trenerskem stolčku je prišlo do zamenjave, saj bo člansko in mladinsko ekipo vodil Miran Cilenšek." Kako je z mlajšimi selekcijami? "Mladinska ekipa se bo v začetku septembra borila za nastopanje v 1. SKL, kjer naj bi letos nastopilo 18 ekip (tri skupine po šest). Zaenkrat je znano 16 udeležencev in na kvalifikacijah se bodo naši košarkarji potegovali za dodatni dve mesti, ki sta prosti zaradi neigranja Postojne in ZM Lumarja. Od gorenjskih ekip v tej ligi nastopa KK Triglav Kranj. Velik poudarek bomo letos dali kadetski ekipi, ki jo bo vodil dosedanji prvi trener članske ekipe Roman Dežman. Za ta korak smo se odločili, ker želimo strokovno izboljšati delo v mlajših kategorijah. Kadeti bodo nastopali v 1. SKL, kjer bo igralo 24 ekip (štiri skupine po šest) in sicer v skupini skupaj s Triglavom in Loka kavo. Cilj te ekipe je uvrstitev do 14. mesta. Tudi pionirska ekipa pod imenom Beli medved nastopa v 1. SKL, kjer igra 36 ekip, "medvedki" pa so bili v prvem delu tekmovanja v skupini skupaj s Triglavom, Loka kavo in Medvodami, v drugem delu pa bodo igrali za uvrstitve od 19. do 36. mesta. Trener pionirske ekipe je Janko Stanek." Govori se tudi o razširitvi Vesele košarke? "Letos bomo v klubu že šestič izpeljali tudi Veselo košarko, saj bodo osnovnošolski košarkarji začeli s treningi v sredini septembra. Vesela košarka bo tudi letos stekla na OŠ Radovljica, OŠ Lesce, OŠ Begunje, OS Lipnica in OŠ Gorje, kjer pričakujemo blizu 200 mladih nadebudnih košarkarjev. Tudi letos bo Veselo košarko vodil Janko Stanek, ob strokovni pomoči Romana Dežmana. Z najmlajšimi delajo predvsem nekdanji igralci KK Radovljica. S prihodom Primoža Samarja v naš klub pa bomo Veselo košarko razširili tudi na Jesenice, kjer bo prav Primož skrbel za koordinacijo in strokovno delo. Ob tem zapisu bi se rad zahvalil vsem ravnateljem na omenjenih osnovnih šolah, saj z vsemi prav zgledno sodelujemo. S KK Jesenice tudi drugače zelo dobro sodelujemo, saj sta oba kluba leta 1997 podpisala petletni dogovor o medsebojnem sodelovanju." Vemo, da so radovljiški košarkarji eni redkih pravih amaterjev v 1. B SKL. Tudi ob tem dejstvu pa tekmovanja v vseh štirih starostnih kategorijah "kar nekaj stanejo"? "Poleg našega kluba imajo podoben status samo še igralci KK Ilirija. Kljub temu da igralcev ne plačujemo, pa nas vsaka sezona "pride" ok. 110 milijonov SIT. Septembra se bomo z Občino Radovljica, kije solastnica dvorane v SGŠ, poizkusili dogovoriti tudi za nižjo najemnino dvorane, ki je naš glavni strošek. V klubu bomo zelo veseli, če se nam bo pridružil še kakšen sponzor, saj menimo, da smo zelo dobro organiziran klub. S prihodom novih sponzorjev bi lahko tudi uresničili naš dolgoročni cilj, ki je zgraditi ekipo iz domačih igralcev, ki bi redno nastopala v 1. B SKL. Tu bi dodal še, da nas od lani lahko vsi ljubitelji košarke najdete tudi na KOŠARKA PODMESTO - PRVO MESTO Lancovo, 24. avgusta - Na že šestem košarkarskem turnirju Lancovo '99 so to soboto nastopile štiri ekipe, ki so se med seboj pomerile po sistemu "vsak z vsakim". Čeprav je ekipa Podmesto zmagala kar trikrat, pa je bil v vseh treh srečanjih rezultat še minuto pred koncem izenačen. Toda ekipa Podmesto je imela v svojih vrstah Janeza Demšarja (sicer velik ljubitelj H K Jesenice), ki je tudi sobotni turnir zaključil v njegovem stilu - s trojko v zadnji sekundi tekme pri rezultatu 15 : 15. Drugo mesto je osvojila ekipa Brda, ki je klonila samo v prvi tekmi, tretji so bili domačini Lancovo, ki so si svojo zmago priborili šele po podaljšku, četrti pa so bili tokrat Lipničani. Rezultati: Podmesto : Lancovo 19 : 15, Lancovo : Lipnica 23 : 21 (19 : 19), Podmesto : Brda 19 : 17, Brda : Lipnica 39 : 22, Brda : Lancovo 23 : 14, Podmesto : Lipnica 18 : 15. Vrstni red: 1. Podmesto, 2. Brda, 3. Lancovo, 4. Lipnica Po uspešno izvedenih turnirjih trojk v Podnartu in v Zaki in po uspešnem turnirju na Lancovem pa košarkarje - rekreativce že konec tega tedna čaka še turnir trojk v Kropi. • G. Lavrenčak NAMIZNI TENIS MERKUR NA PRIPRAVAH Kranj, 24. avgusta - Prejšnji teden so igralke in igralci NTK Merkur Kranj začeli s pripravami na novo sezono. Tradicionalno so priprev potekale v Gorenji vasi, kjer so "trgovce" lepo sprejeli. Z napornimi treningi, ko so vadili dvakrat dnevno, seje spopadlo 16 mladih perspektivnih igralcev, za nekaj dni pa so se jim pridružili tudi ženska prvoligaška in moška drugoligaška ekipa ter nekaj igralcev iz Škofje Loke. Trenerja Vinko Marušič in Andrej Tadina sta bila s prizadevnostjo vseh igralcev in igralk zelo zadovovoljna, tako da v letošnjem letu zlasti pri mladih pričakujeta velik napredek. Sicer pa je letošnja sezona že pred vrati, saj se s prvirria turnirjema za mlajše in starejše pionirje in pionirke začenja to soboto, 28. avgusta. Prireditelj turnirja pionirjev je Murska Sobota, memorialni turnir Maje Prelovšek za dekleta pa bo v Kranju pripravil NTK Merkur, Prvi vrhunec letošnje namiznoteniške sezone pa bo_3. septembra, ko bo ženska ekipa NTK Merkurja v evropskem pokalu Nancy Evans v domači dvorani gostila poljsko ekipo Lodza. • D.J. Radovljiški ljubitelji košarke bodo tudi letos prišli na svoj račun- internet straneh Občine Radovljica pod naslovom: www.radov-ljica.si." Kdaj bodo na sporedu prve tekme in kdaj tiste prave? "Igralci članske ekipe so trenutno sredi bazičnih priprav in kmalu bodo sledile prve prijateljske tekme. Ker smo prijavljeni tudi v pokalnem tekmovanju, predvidevamo, da bomo prvo uradno tekmo nove sezone odigrali 11. septembra, koje na sporedu predkrog pokala. 11. september je tudi datum, ko bodo s tekmovanji začeli kadeti in pioniri1-mladinci bodo imeli že omenjene kvalifikacije v začetku septembra, 1. krog v 1. B SKL pa b° na sporedu 25. septembra, ko gostujemo v Krškem." • G. Lavrenčak GOLE MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Ptuj, 19. in 20. avgusta - Nova mladinska državna prvaka v »hs°'ui ni konkurenci sta postala 13-letna Ljubljančanka Teja Kikelj i" letni Bernard Munič, oba člana golf kluba Mokrice. Na novem ptujskem golfskem igrišču je od 19. do 20. avgus potekalo mladinsko državno prvenstvo v golfu, na katerem nastopilo 61 otrok v starosti od 9 do 18 let, ki so bili razdeljeni v starostne skupine (A letnik 81 in 892, B letnik 83 in 84, C letnik » in 86, D letnik 87 in mlajši). Pridružili so se jim tudi mladinci do let (skupina A), kar je dvignilo kvalitetni nivo tekmovanja. Sicer tr je državno prvenstvo po vrsti, je bilo tokrat prvič organizirano samostojni turnir pod pokroviteljstvom Golf zveze Slovenije m . pomočjo golfskega kluba Ptuj. Začeli so se odražati prvi načrtnega vlaganja v otroški tekmovalni golf. Pod pokroviteljst^0 ^ GZS je bila letos drugič izvedena Mladinska poletna šola g0" a Lipici, otroške selekcije pod vodstvom profesionalnih učiteljev P delujejo že pri vseh slovenskih golfskih klubih. Slikovito ptujsko igrišče s parom 73, ki je bilo za otroke izv pripravljeno, sta v bruto stableford seštevku najuspešneje preig Teja Kikelj in Bernard Munič, oba člana golf kluba Mokrice, ki s tako postala nova državna prvaka v absolutni konkurenci. T a Rezultati: bruto - abs.: dečki: 1. Bernard Munič; deklice: I-Kikelj, oba Mokrice; skupina A: dečki: 1. Gregor Kvas, Bled, 2. Nu Raič, Mokrice; 3. Miha Studen, Bled; deklice: 1. Nina Nadler, u CC Bleed; skupina A: dečki: 1. Andrej Grošelj, Bled, 2. Aleš Ja"1^ Lipica, 3. Miha Pešec, Ptuj; deklice: 1. Urška Kralj, Arboretum. £ Alenka Gojčič, Ptuj, skupina B: dečki: I. Andrej Matjašič, Bled; Žiga Svetina, Bled; 3. Miha Stojkovič, Rogaška - Jelšingrad; dekH 1. Urška Kocjan, Lipica; 2. Nina Romih, Mokrice; 3. Nina Retl -a Bled; skupina C: dečki: 1. Domen Nahtigal, Arboretum;2. A J Kraljic, Bled, 3. Lovro Baje, Rogaška - Jelšingrad; deklice: 1- . Ocepek, 2. Vesna Mohorič, Bled; 3. Neža Hauptman, LiPj ' NETO, skupina D: dečki: 1. Andraž Kuralt, Mokrice, 2. Nej Pogačar, Arboretum, 3. Tim Gornik, Bled; deklice: 1. Anja Mokrice, 2. Polona Burnik, Bled, 3. Anja Ocepek, Arboretum rstno ra'a Kifli-... ek'P" I. Mokrice 57 (Kikelj, Munič, Bizjak), 2 5 (Gro&* pjlica Svetina, Mermal), 3. - 4- Ptuj 40 (Cafnik, Pešec, A. Gojčič), 40 (Janša, Kocjan, Žnidaršič). • D. Kurner PLAVANJE MEDALJE TUDI GORENJCEM t Radovljica, 24. avgusta - V okviru letošnjega Odprtega prvcnst^o Radovljici, je bilo hkrati organizirano tudi mladinsko Pr.v£'. p|3-Slovenije v plavanju. Na njem so se dobro odrezali tudi gorenjs* valci in plavalke, ki so osvojili tudi nekaj naslovov državnih Prva. wo Tako je med mladinci na 400 metrov prosto in 100 metrov W_ zmagal Gorazd Šter, ki je bil drugi tudi na 200 m prosto. „uer|j,j Hribarje bil najboljši v disciplini 200 metrov hrbtno. Blaž Gasp ^ (vsi Merit Triglav Kranj) pa je bil 2. na 400 metrov prosto, 2. Q*0, metrov mešano in 3. na 200 metrov mešano. Naslov državne p ^ nje na 200 metrov hrbtno je osvojila njihova klubska kolegica Berra, ki je bila druga tudi na 100 metrov hrbtno. , i Med plavalci Radovljice Park hotel Bled so izstopali Anja k°r oV drugim mestom na 100 metrov prsno in 3. mestom na 200 '^^o prsno, Ines Medic s 3. mestom na 100 metrov mešano in Ja" z 2. mestom na 200 metrov hrbtno. . -ranja Odlično je šlo tudi nekaterim plavalcem iz Kamnika, saj Jc tr0v Marentič zmagala na 100 metrov hrbtno in bila 2. na 200 n ^ prsno, Luka Prodnik je bil najboljši na 100 metrov delfin • ^ metrov delfin ter tretji na 50 metrov prosto, Blaž Baje pa je ji na 200 metrov prosto in 1500 metrov prosto. • V.S. JESENIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJ^ Jesenice, 24. avgusta - Športna zveza Jesenice bo ta pete^|*ava' avgusta, organizirala odprto prvenstvo občine Jesenice v P ^ nju. Tekmovanje na kopališču Ukova se bo začelo ob 16. ^ » ^ movalci in tekmovalke pa se bodo pomerili v disciplina'1 prsno in 50 m kravi in bodo razdeljeni po starostnih skt>P [ia Prijave za tekmovanje bodo sprejemali na kopališču UK dan tekmovanja od 15. ure dalje. • V.S. ____ avgusta 1999 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Ta konec tedna se obeta jubilejni (5.) spust z gorskimi kolesi Jošt '99 GORSKI KOLESARJI ZA NOVOROJENČKE ^eti spust z gorskimi kolesi s Svetega Jošta šteje za tekmovanje v Slovenskem pokalu, organizator pa bo polovico sponzorskih prispevkov poklonil Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj Kr* uokft*« av8usta - Prihajajoči konec tedna bo Sveti Jošt s svojimi b'k^' zopet središče gorskega kolesarjenja. Domači Mountain ko|C • ^ranl ze Pcto "eto zapored organizira spust z gorskimi es', letošnje tekmovanje pa bo štelo za slovenski pokal. Jubilejno tekmovanje na tem Joštu bo z Koneept Sve- nov organizacije. Orga- da K°rj? S° Se namrec odločili, g °o prireditev v sodelovanju s Danjslco Porodišnico in ob podij n Mestne občine Kranj dobro-,a. zato sojo tudi poimenovani o se za naše malčke". Pol 'Spusti Ov'co sponzorskih sredstev bo dKo kranjski klub namenil kranjski porodišnici za pomoč pri nakupu aparata za spremljanje življenjskih funkcij novorojenčka in matere, aparata, ki je bistvenega pomena za spremljanje rojstev in prvih dni življenja novorojenčkov in s tem tudi bodočih športnikov. Aparat za spremljanje življenjskih funkcij novorojenčka in matere je prenosen, preko njega KOLESARSTVO JEGLIČU IN ROZMANU %SLOV PRVAKOV nies/0 mesto' 24. avgusta - Na državnem prvenstvu na pisti v Novem (tuli is Sta °d savskm kolesarjev imela največ uspeha David Rozman Mesr niladinec)' ki Je postal državni prvak na 500 m in Anton so s (član), ki je zmagal dirko na točke. Poleg dveh zlatih medalj NaVS k°'esarJi osvojili še štiri srebrne in pet bronastih medalj. nastoCeist'ii dirki za Memorial Stjepana Grgca v Ivanič Gradu so kolesa 'Mru ji čl' """»"-J 111 wwi l>ii janež, (ji vi in L»aviu uiugi. v Kaiegon- se i n°v ^ente) je zmagal Rus Sergej Golovanov, na drugo mesto pa ko| ^tev'm' slovenski kolesarji. Najuspešnejši so bili savski jn ?SarJ>. saj sta med mlajšimi mladinci brata Rozman zasedla prvo i; rugo mesto in sicer je bil Janez prvi in David drugi. V kategoriji nov (elite) je zmagal Rus Sergej Golovanov, na drugo mesto pa ^ Prebil Anton Meglic, kije bil edini dostojni konkurent Rusu. savske ekipe je nastopil na klasični enodnevni dirki v srednji 1^! v Montopponu. Med 140 kolesarji je 144 km dolgo progo naj-d0 iQ Prckolesaril Mehičan Victor Varcz. Solidne uvrstitve so dv&ii^ tudi savski kolesarji, saj so se kar trije uvrstili med prvih stoajSet 'n sicer Tadej Križnar na trinajsto, Marko Žepič na šestnaj-ln Uroš Pilar na osemnajsto mesto. • IVI. Kavaš ^°nec tedna bo kolesarska dirka Po Gorenjski L0ŠKI ASFALT SPREMENIL ETAPO ranJ, 24. avgusta - Kolesarski klub Sava Kranj bo ta konec ko|na' °^ Petka do nedelje, organizator mednarodne cestne esarske dirke Po Gorenjski za kategorijo starejših mladincev. iS {f'Ca k° sestavbena iz treh etap in se bo začela v petek ob , {0 uri v Ribčevem Lazu v Bohinju. Proga v Bohinju bo °z"a in bo dolga 82,5 kilometra, p e^težav pa je organizatorjem pripravila druga etapa, ki naj bi Pa h P° krozn' Pro8' med Skofjo Loko in Goričanami. Ker oodo v soboto v Škofji Loki (z zamudo) asfaltirali cesto, so rali progo "prestaviti" v smeri proti Križni gori. ^adnja, tretja etapa bo v nedeljo, s startom ob 9. uri. Potekala Su ^ranJem> Tržičem, Radovljico in Kropo s ciljem na aTjetni gori, kjer naj bi kolesarji dirko končali malo pred naJsto uro. • V.S. SAH *Maga DOMAČINOM V okviru poletnih prireditev so člani ŠD Gorenjka abj|uPrircdm že 26. ekipni poletni turnir v hitropoteznem šahu. kina ,SC Jc °dzvalo 15 ekip. Z 29 točkami je zmagala prva domača Vojko Mencinger, Janez Kozamernik, Slavko Mali ^uPa'Ci/lar'nsk'' ^ru&° rnesto Je zasedla prva ekipa ŠS Tomo Konč • ran'' trct'c pa TrdnJava 1896 iz Ljubljane. 1 {■>( n' Vrstni red: 1. Gorenjka Lesce 1 (29), 2. Tomo Zupan Kranj ZLJ; 3- Trdnjava 1896 Ljubljana (25), 4. Zebra Kranj (23,5), 5. ŠK (|8,S)Je (19'5)' 6- ŠD Jesenice 2 (18,5), 7. Tomo Zupan Kranj 2 Postavi IKACUA TURNIRJA ^lifika "očc' av8usta ■ v Radovljici in Hočah sta se končala ^r?av ac,Jska turnirja zahodne in vzhodne skupine za nastop na l()PiIo m črnskem šahovskem prvenstvu. Na obeh turnirjih je nas-^')lin^l ^5 igralcev. V Radovljici sta se naprej uvrstila Bojan \/ "n (Sta xi ------.....-----J Piar i NaPrcdek Domžale) in Tadej Starčič (SD dr. Milan ^0ra»riiJub,Jan) v Hočah pa Maks Djurkovič (Celjski ŠK) in . Kvaiifit ()vSak (ŠK Triglav Krško). JtarčjA Aac,le zahod: L (7.0) Bojan Osolin, 2. - 3- (6.5) Tadej S c ^tn(lre-' Vospernik, 4. (6.0) Janez Kozamernik, 5. "5 Rado Tavčar, Jožef Prestrl, Ana Grobelšek, 9. (5.5) nian. Mateja Uršič. Drago Rabič, Marko Srebrnič, Blaž l3:'t?r4°' '2- (50) Rado Tavcar- Jozef Prestrl o^lifil ^tane Korošec, Alojz Cerar, Karmen Orel... I (6 s) vzh°d: L (8.0) Maks Djurkovič, 2. (7.0) Gorazd Novak, JrtojJ Y>stjan Kreznik, 4. - 7. (5.5) Miha Gomboc, Denis Gjuran, ?berna |UC1, Ale^ mL Lazar- 8- ' l2- (5°) Mit->a Kovač- Klemen anc q. n Krajne, Ivan Gmajner, Miran Lipovšek. 13. - 15. (4.5) azvoda, Aleksander Podkrižnik, Karol Kos... • A.D. ^JISTI NE BODO POČIVALI v ^ a' avgusta - Jutri, v sredo, 25. avgusta, se bo v Osnovni "%t. 9 ■ l11cd' začelo Odprto prvenstvo Komende v pospešenem \ ' do m0-) o pralnim časom 60 minut na igralca bodo igralci odi-b kad0v,":8;.av8"sta. Informacije: 061/841-241. |r'reditev J1C' pa DO v nedeljo hitropotezni turnir v okviru poletnih nfWma„.. občine Radovljica. Turnir se bo začel ob 10. uri. aClJe: 064/714-805. . A.D. pa bodo v kranjski bolnišnici za ginekologijo in porodništvo spremljali različne funkcije, saj aparat omogoča izpis L KG, pulza, krvnega tlaka, zasićenosti krvi s kisikom. Cena omenjenega aparata je okoli 1,5 milijona tolarjev, in kot je dejal direktor porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič, bi za njihovo ustanovo pomenil neprecenljivo vrednost, saj tehta le 3200 gramov, zato je prenosen in ga lahko uporabljajo vsak dan na drugem oddelku. Kranjskega spusta z gorskimi kolesi se že tradicionalno udeležijo tudi tuji tekmovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. "Na letošnjem tekmovanju bo po naših pričakovanjih nastopilo okoli 60 tekmovalcev, tudi tujih. Koliko bo slednjih, pa se bo vedelo verjetno šele v petek, ko je tudi zadnji dan sprejemanja prijav,"je povedal Sergej Ocepek iz Mountain bike kluba Kranj. Sv. Jošt je tako prizorišče šeste tekme za slo- venski pokal, v kateri se bo odločil zmagovalec. Tudi Kranjčani imajo še svojega aduta za visoko uvrstitev v skupnem seštevku - Janeza Golmajerja, ki ima še vedno možnost, da zasede končno tretje mesto v slovenskem pokalu. Tekma v spustu z gorskimi kolesi bo na Svetem Joštu v nedeljo, 29. avgusta. Ob 10. uri bo kvalifikacijska vožnja, ob 13. uri pa finalna vožnja. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob 15. uri. Tekmovali bodo v kategorijah elite, mladinci, masters, rekreativci in ženske. Prireditev se sicer prične v petek, 27. avgusta, ko bo ves dan neuraden trening, od 20. ure naprej pa bo že tradicionalni bike party. V soboto, 28. avgusta, morajo tekmovalci med 9. in 12. uro dvigniti številke, tedaj pa se lahko na tekmovanje prijavijo še zadnji zamudniki. Uradni trening bo potekal med 15. in 17. uro. • S. Šubic GORSKO KOLESARSTVO HAFNER 18. NA EVROPSKEM PRVENSTVU Kranj, 24. avgusta - Slovenski gorski kolesarji, med njimi peterica Gorenjcev, je konec tedna nastopila na evropskem prvenstvu v krosu v Porto de Mosu blizu bolj znane romarske Fatime na Portugalskem. Ob uspehu Ljubljančana Roka Drašlerja, ki je vso srenjo presenetil s fantastičnim četrtim mestom v kategoriji do 23 let, uspeh pa s 13. mestom dopolnil Mariborčan Jure Golčer, je opazna tudi vožnja Škofjeločana Toma Hafnerja. Član Scott teama je med mladinci osvojil 18. mesto, kar je tretja najboljša uvrstitev v zadnjih letih v tej kategoriji. Prvi up naše reprezentance Rok Grilc (Završnica) - doma je iz šampionske vasice Studenčice pri Lescah - je z veliko mero smole (tekmeci so ga zrušili že na startu) pripeljal v cilj kot 47. Miha Šolar (Red Buli) je odstopil. Prvo leto med članicami je pogumno odpeljala tudi edina dama v naši reprezentanci Blaža Klemenčič. Najhitrejša Slovenka na gorskem kolesu, vozi se na Scottu, v rezultatih najdemo točno 36 mest za Paolo Pezzo, evropsko prvakinjo. Evropski prvak v najmočnejši moški kategoriji elite je Francoz Miguel Martinez. • M.M. SLOVENSKI "ROMARJI" NAJHITREJŠI NA VIŠARJIH Trbiž, 24. avgusta - Svete Višarje, romarski kraj nad Trbižem v Italiji, je bil že deseto leto zapored cilj dirke gorskih kolesarjev "Lussari Bike", ki je kot finalna peta štela tudi za pokal Alpe -Adria. Na 1785 m visokem stičišču treh narodov in kultur so v slogu zgodovinskega izročila domala vse pomembnejše lovorike med 160 tekmovalci odnesli tekmovalci z naše strani meje. Z novim rekordom 27 km dolge proge s posladkom v zadnjih 7 km, ko se cesta iz Ovčje vasi dvigne kar za 900 m!, je bil že četrtič Štajerec Marjan Jauk, tudi zmagovalec kategorije elite. Kot četrti je na Višarje prikolesaril Kranjskogorec Grega Miklič. Uspeh sta s prepričljivima zmagama v kategoriji mlajših članov in mladincev (absolutno sta bila šesti in deveti) dopolnila Kamničana Tadej Trobevšek in Boštjan Les (Calcit No Fear). Vsi trije, Jauk, Trobevšek in Les so tako dodali le piko na i zmagi v pokalu A-A. Brez zmage nismo ostali tudi v kategoriji mlajših mladincev (posebej ne šteje v A-A), saj je vrzel zapolnil Martin Grad. Čast Italijanov je rešila le Maria Paola Torcutto, najhitrejša ženska. Ker bodo morda tale članek prebirali tudi turistični delavci Kranjske Gore, še tale podatek. Trbiž je eden glavnih kandidatov za organizacijo svetovnega prvenstva v gorskem kolesarstvu leta 2002, kar pomeni tudi odlično priložnost za hotelirje na tej strani meje (če bo takrat še obstajala). V juliju 1997, ko so v Trbižu izpeljali državno prvenstvo Italije v MTB, so bile menda vse turistične zmogljivosti povsem zasedene. • M.M. R0BIČ "BEŽI" PRED KROKODILI Kranj, 24. avgusta - Jeseničan Jure Robič, kolesar, ki je v svojem športnem obdobju "dal čez" že domala vse zvrsti kolesarstva, bil je cestni kolesar s profesionalnim statusom, presedlal na gorsko kolo, kjer je postal vice prvak, se je letos lotil še posladka, udeležbe na petem "Crocodil Trophvju" v Avstraliji, najtežji gorskokolesarski tekmovalni avanturi na svetu. Ure in ure treningov, ki se jim pomalem čudijo vsi tekmovalci, pa so v vroči Avstraliji obrodile sadove. Med 74 udeleženci iz 12 držav, ki bodo v 15 dneh prevozili 2000 km po avstralskih puščavskih cestah in kolovozih, prečkalo reke, se ubadalo z vsakdanjimi sovražniki, med katerimi so menda tudi krokodili, je Jure Robič že v prvi od štirinajstih etap v Alice Springsu v osrednji Avstraliji osvojil tretje mesto, 39 sekund za zmagovalcem Nizozemcem Marcelom Lssnerjem. V drugi in tretji etapi pa je po več kot treh oz. petih urah puščavskega pekla šele v sprintu izgubil z lanskim drugouvrščenim in predlanskim zmagovalcem Jaapom Viergeverjem. V skupni uvrstitvi kot drugi le devet sekund zaostaja za Nemcem Rjchardom Uhlschmicdom, pred Nizozemcem Viergeverom pa ima tri sekunde prednosti. Zaključek bo v nedeljo, 29. avgusta. • M.M. Milan Potočnik ALPINIZEM Milan Potočnik se odpravlja na prvo pot v Himalajo NAJBOLJ MRZLA GORA GA NE PLAŠI 35-letni gorski reševalec, ekstremni smučar in alpinist Milan Potočnik bo edini Gorenjec v himaljski odpravi, ki ima za cilj osvojiti šesti najvišji vrh na svetu Cho Ony Zali Log, 24. avgusta - Posavska alpinistična odprava je sestavljena iz devetih alpinistov, vodja odprave pa je Marjan Zver. Odprava na pot proti Himalaji odhaja jutri, če bo vse po sreči, pa naj bi bili na vrhu 15. septembra. "Za svoj cilj smo si izbrali goro, ki je znana kot najbolj mrzla v Himalaji, hkrati pa je zelo vetrovna. Mraz in veter bosta tako naša najhujša sovražnika, vseeno pa upam, da bomo v 35 dneh, kolikor bomo na gori, uspeli priti tudi do vrha, kar pomeni na 8201 meter," pred svojo prvo potjo v Himalajo pravi Milan Potočnik iz Zalega Loga, ki seje v odpravi pridružil posavskim alpinistom. Kljub temu da Milan še ni bil v Himalaji, pa je za njim bogata športna pot, saj se je že pri sedemnajstih letih v Železnikih pridružil alpinističnemu klubu, ki gaje vodil Nejc Zaplotnik. Njegov največji užitek je alpinistično smučanje, rad pa ima vse športe, ki so povezani z zimo, saj je pozimi tudi gorski reševalec na Smučarskem centru Cerkno. "Zame je najbolj pomembna dobra fizična pripravljenost in zato rad opravljam različne teste vzdržljivosti. Tako sem letos že opravil test na relaciji Tamar - Jalovec - Vršič - Razor - Kriški podi - Triglav - Sedmera jezera - Komna - Bohinj in za vso pot sem porabil 21 ur in pol. Za trening sem vodil ekipo na pot na Mont Blanc, veliko sem lezel po grapah, moj velik užitek je turno smučanje in sploh me navdušuje zimski alpinizem," našteva Milan Potočnik, ki je bil lani na najvišjem vrhu Peruja Huascaranu, prav tako je splezal na redko obiskan vrh v Andih Toclarachu, smučal je s 5700 metrov visokega Pisca v Andih, pa z Mont Blanca .... Vse te izkušnje in znanje mu bodo v naslednjih tednih v Himalaji prišle še kako prav, prav tako kot mu je prav prišel denar sponzorjev, ki so mu pot omogočili: Tomales kot glavni sponzor, Alples, Alples 3E, Domel, Občina Železniki, Gasilska brigada Ljubljana, kjer je zaposlen, pa Sarico, Planinsko društvo Železniki, Servis gum Jenko in veliko ostalih manjših sponzorjev, saj pot za vsakega posameznika stane 1,1 milijona tolarjev. Pojutrišnjem odhodu z Brnika se bo odprava za vzpon najprej 14 dni pripravljala pod Mont Everestom, nato pa bodo odšli proti Katmanduju in od tam v Tibet. Sredi septembra naj bi bili pod goro, doma pa nato 23. oktobra. • V. Stanovnik ŠPORTNO PLEZANJE PET KOLAJN ZA MLADINCE Kranj, 24. avgusta - V pripravah na svetovno mladinsko prvenstvo športnih plezalcev, ki bo v začetku septembra v Courmaverju se je ekipa naših športnih plezalcev in plezalk ta mesec mudila v južni Franciji. Pripravam, kjer so mladi splezali nekaj zahtevnih smeri na pogled, je sledil nastop na tekmi za evropski mladinski pokal v Bernu v Švici. Kot je sporočil mladinski selektor Rudi Lončarič, so se naši fantje in dekleta kljub zahtevnim pripravam tudi na tekmovanju v Bernu dobro odrezali. Osvojili so namreč kar pet odličij. Zlato kolajno sije v kategoriji deklic letnikov 84/85 priplezala Škofje-ločanka Natalija Gros, srebro pa je v kategoriji deklic letnika 80/81 osvojila Kranjčanka Katarina Štremfelj. V isti kategoriji jc bila tretja Skofjeločanka Eva Tušar. Bronasti kolajni sta osvojila še Tržičana Tomaž Valjavec v kategoriji dečkov letnika 82/83 in Nastja Guzzi v kategoriji deklic istega letnika. Ob dobitnikih kolajn je potrebno omeniti še 5. mesto Lučke Franko, 6. mesto Katje Vidmar, 7. mesto Eve Finžgar in Blaža Ranta, 12. mesto Andreja Trošta, 17. mesto Nejca Česna, 18. mesto Primoža Žitnika in 21. mesto Boštjana Potočnika. Naši mladinci bodo do odhoda na svetovno mladinsko prvenstvo trenirali v Kranju, za pomoč pri pripravah pa se zahvaljujejo Pivovarni Laško, Iglu športu in Lapisu. • V.S. belsad VATERPOLO VATERPOLISTI SE PREDSTAVIJO Kranj, 24. avgusta - Vaterpolska zveza Slovenije in Vaterpolski klub Triglav bosta ta petek, 27. avgusta, organizatorja športno - zabavne prireditve "S športom proti drogi". Prireditev bo organizirana pred Evropskim prvenstvom v vaterpolu v Firencah kot pomoč slovenski vaterpolski reprezentanci in kot podpora mladini v boju proti drogam. Na letnem kopališču v Kranju bo tako v petek zabavno vse popoldne, saj se bo ob 14. uri začel turnir v mini vaterpolu, ki bo trajal do 18. ure. Vmes bo srečelov, ob 19. uri pa bo promocijska vaterpolska tekma med "plavo" in "belo" ekipo. Tekmi bo sledil koncert Vilija Resnika. Več o prireditvi bomo zapisali v petkovem Gorenjskem glasu. • V.S. ■ Spet občutek krivde na mejnem prehodu? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Prestopanje meje v bivši Jugoslaviji resda ni bilo prepovedano, vendar tudi ne posebej zaželeno. Jugoslavija je sicer sodila v socialistični svet, ne pa tudi pod okrilje Varšavskega pakta, zato smo lahko pogledali, kaj se dogaja na drugi strani naših meja. Včasih so nam to sicer otežili * kakšnim depozitom ali drugimi predpisi, vendar nam odhajanja v tujino niso nikoli formalno prepovedali. Slovenci smo bili pri tem še posebej privilegirani, saj smo bili najbližje meji z zahodom. To bližino so nam v drugih republikah vedno zavidali, pa ne toliko zaradi tega, ker naj bi lahko v tujini kupovali in brali tuje časopise, ampak bolj zato, ker smo si v Trstu kupovali kavbojke, žvečilne gumije, pralne praške in podobno. Na vsak način pa velja, da nam je bivša država vcepila neki strah in občutek krivde pri prečkanju meje, zato smo imeli pri tem vedno slabo vest, poleg tega pa smo se pogosto še bali, če nas ne bodo strogi cariniki vzeli pod svojo lupo in se nas na poseben način privoščili pri osebnem pregledu. Strah pred prečkanjem meje je verjetno še vedno vcepljen pri marsikom od nas, čeprav so se stvari s samostojnostjo spremenile. Toda Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, je na nedavni tiskovni konferenci opozoril na to, kako nas lahko julija sprejeti Zakon o carinski službi znova prestavi v te nekdanje čase, saj je zakon pisan samo na kožo državi, na pravice posameznikov pa so v njem pozabili. Zakon namreč carinski službi daje pooblastila, ki so primerljiva policijskim. Cariniki in inšpektorji lahko že zgolj pri sumu, da prihaja do kršitve carinski, tro-šarinskih in drugih predpisov, vabijo osebe v uradne prostore, zasežejo dokumente, ustavijo in pregledajo vsako prevozno sredstvo, preiščejo prtljago in osebe, pregledajo pa lahko tudi poslovne in druge prostore. Po mnenju ombudsmana bi pri zlorabah lahko prišlo do kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kajti največja luknja v omenjenem zakonu je prav ta, da nikjer ne vsebuje določil o pritož- benih poteh za tiste prizadete posameznike, ki menijo, da so jim bile kršene pravice ali svoboščine. V 14. členu zakona sicer piše, da so pooblaščene uradne osebe dolžne spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar gre pri teh stvareh lahko pogosto za različna tolmačenja, še posebej tedaj, ko so ljudje osebno prizadeti. Ampak zdaj se nimajo kam pritožiti. Kršenje človekovih pravic je bil eden glavnih problemov v vseh nekdanjih komunističnih državah, pri tistih, ki v takšni politiki vztrajajo še naprej, pa je to še danes. Zgovorna primera sta Kitajska in Kuba. Slovenija si že ves čas prizadeva svetu dokazati, kako smo se od nekdanjega političnega sistema dokončno odcepi/i, zato naj nas bi Evropa tudi čim prej sprejela medse. Zakoni, ki jih sprejemamo - in med njimi je tudi carinski - nam po drugi strani kažejo, kako se v bistvu pripravljamo na to, da bomo ravno mi tisti, ki bodo Evropi čuvali njene meje. Med posameznimi članicami združene Evrope pač ni več preprek. ljudje se svobodno sprehajajo iz ene v drugo državo, povsem drugače pa je, kadar se pride na rob te nove velike Evrope. Tamkajšnja meja je vsak dan bolj zaprta za tiste, ki so ostali zunaj. Tudi, če bo Slovenija nekoč postala del Evrope, bo na njenem robu in tam bo morala čuvati mir vseh ostalih v njeni notranjosti. Vloga, ki nam jo namenjajo že sedaj, je torej precej žalostna in bo tudi nam pri prehajanju mej povzročala vrsto neprijetnosti. Pisci Zakona o carinski službi so imeli ves čas pred očmi slovensko državo in njene interese, očitno pa so pozabili na državljane, ki si razliko med samostojno Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo predstavljajo ravno v prijetnejši in prijaznejši državi, takšni, ki bi ti varnost nudila v čim večjem delu sveta, ne pa, da ti osnovne človekove pravice začne kratiti že kar na svoji meji. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. PREJELI SMO I dri j čanka -potujoča učiteljica klekljanja Kot avtorica dopisa "Idrijčanka - potujoča učiteljica klekljanja" z dne 13. avgusta, objavljenega v Gorenjskem glasu, sporočam, da je pri prepisu mojega besedila v tamkajšnjem uredništvu prišlo do nekaterih napak. Zato, ker nekatere napačno zapisane ali izpuščene besede spremenijo tudi pomen stavka, sem dolžna navesti te napake. Opravičujem se, ker uredništvu nisem poslala zapisa na disketi. Pravilni stavki se tako glasijo: 1. Prijazno mi je odgovoril sedanji župnik Josef Haas in med drugim poslal tudi fotokopijo razprave W. Marzarija z naslovom Kurat Franz X. Mitterer (Ein Leben i m Einsatz fur Volkstum und Sozialarbeit an der Schprachgrenze in Sudtirol), kije izšla 1969. leta v zbirki Christentum und Kultur v izdaji univ. prof. dr. Franza Loidla na dunajski Katoliški akademiji. 2. Tuji podatki natančno ne navajajo, kdaj je Proveis zapustila. 3. Verjetno je k njenemu tako zgodnjemu odhodu s Tirolskega pripomoglo njeno načeto zdravje, saj je umrla za jedko že 21. maja 1879. leta. 4. Drugi umetnostni zgodovinarji, ki se v današnjem času ukvarjajo tudi z zgodovino čipke v Evropi, pa pravijo, daje Idrija značilna tudi zato, ker je v čipke vnesla motiv srčkovk, ki so bile v drugih zvrsteh čipk že prej prisotne v vsej Evropi. 5. Eden najbolj znanih oblikovalcev oziroma risar vzorcev na tej šoli je bil Paul Rudolph, ki je prav na osnovi idrijske tehnike ustvaril poseben tip schneeber-ške čipke, pri kateri pa se sukan ris dela z manj pari kle-keljnov, floristični elementi z listi pa dajejo čipki secesionistič-ni navdih. Majda Pavšič, Idrija Ljubelj zaprt! Tako nekako se je glasila novica, objavljena že v napovednikih (kar ji daje še posebno težo) osrednjih informativnih oddaj: 1. ) TVS 15. 8. 1999 v osrednjem TV dnevniku (oddaja z najvišjim številom gledalcev v naši državi); 2. Radiu Slovenija 16. 8. 1999 v Drugi jutranji kroniki ob 7.00; 3. POP TV 16. 8. v oddaji 24 ur Moj odziv je posledica prizadetosti vseh, ki se na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj ukvarjamo s turistično in gostinsko ponudbo in nas podobne zadeve prizadevajo že od leta 1996, ko se je zrušil strop v ljubeljskem predoru. Dejstvo je, da se bo mejni prehod Ljubelj obnavljal, gradnja pa bo trajala do konca leta. Vse ostalo, vezano na spremljajoča opozorila, pa je daleč od resnice in bolj služi anti-propagandi prometa in s tem turizma preko mejnega prehoda Ljubelj. To pa za seboj potegne širok krog dejavnosti, ki so v pod/jube/jski dolini odvisne prav od prometa preko mejnega prehoda in ki so sedaj že drugič (prvič je bilo to leta 1996, ko se je zrušil strop v ljubeljskem predoru) ob praktično ves posel in možnost za preživetje. Kako smo prizadeti? Informacija je bila objavljena in razumljena tako, da naj se potniki v čim večji meri izogibajo mejnega prehoda Ljubelj, ker bo promet gledano v obe smeri potekal po največ treh (3) prometnih pasovih. Če je to res, bo večino časa najmanj en (1) vozni pas prazen. Promet namreč tudi v "normalnih " razmerah poteka v dveh pasovih (enem vstopnem in enem izstopnem), saj večje potrebe na Ljubelju, žal, ni. Prav tako že od leta 1995, ko je bil sprejet Schengenski sporazum (-poostren nadzor zunanjih meja EU), promet poteka po dveh pasovih (enem vstopnem in enem izstopnem) tudi na avstrijski strani mejnega prehoda Ljubelj. Do konic prihaja že nekaj let samo 8. februarja, 27. aprila, 2. maja in 25. junija ter včasih v poletni sezoni, pa še takrat le redko aktivirajo drugi vstopni pas, izstopnega nikoli, saj se vse zatakne pri Avstrijcih, ki jim kontrola po Schengenu vzame več časa in zapirajo tunel zaradi zračenja. Iz povedanega sledi, da se prometni režim praktično ne bo spremenil, če izvzamemo menjavo vstopnega in izstopnega pasu in da zastojev, več kot jih je bilo doslej, ni pričakovati. Pričakovati pa je odziv potnikov, ki večinoma niso poznavalci lokalnih razmer, da se bodo ob tem sporočilu in vseh nadaljnjih informacijah (Razmere na slovenskih cestah) prav gotovo še v večji meri izognili Ljubelju. V tem je bistvo mojega protesta, ki me skupaj z vsemi drugimi v naši dejavnosti, direktno prizadene in to v znatni meri. Vsa stvar resnično izzvenio kot anti-propaganda, ki po eni strani potrjuje nepoznavanje razmer ali nestrokovnost, po drugi strani pa žal vzbuja tudi občutek, da mi gostov pravzaprav ne želimo, sploh pa ne tam, kjer bi jih v določenem trenutku najbolj potrebovali. Nenazadnje mi vsa stvar vzbuja občutek zmešnjave "par excellence", ker si ne znam razložiti upravičenosti investicije ob tem, da je naš vstop v Evropo opredeljen z letom 2002/2003. V izogib lakonskim odgovorom naj vnaprej predpostavim, da gre za neki dogovor, lahko tudi mednarodni, ki ga je potrebno upoštevati, vendar bi v tem primeru morala investicija vsebovati ceno mejnih posledic, kot je to v navadi pri standardnem pristopu, oziroma najmanj v največji možni meri eliminirati njene negativne vplive. In tu bi moralo biti prav na prvem mestu komuniciranje z javnostmi in njihovo informiranje. V tem primeru pa to niti približno ni tako. Končni namen mojega pisma je, da se v medijih, kjer je bilo objavljeno to sporočilo, ustrezno resnici in z isto težo popravi napačno obvestilo, vsakodnevno obveščanje pa prilagodi dejanskemu stanju. Slabe izkušnje obveščanja o stanju na cestah imamo vsako zimo in sicer, da v obvestilih za prehod še vedno zahtevajo verige, ko je cesta že nekaj dni kopna in suha!?? Poleg pa k poimenskim naslovnikom prilagam nekaj vprašanj, na katere bi želel tudi odgovore. Lep pozdrav dipl. ing. Dušan Koren Poslano: - Televizija Slovenija, uredništvo informativnega programa - Radio Slovenija, uredništvo informativnega programa - POP TV, uredništvo informativnega programa -AMZS - Radio Kranj -DELO - Dnevnik - Gorenjski g/a s - Mladina - Ministrstvo za notranje zadeve Kdo je odgovoren za upravičenost, verodostojnost in posledic-nosi informacije in kaj bo v zvezi s tem storil? Kolikšna je vrednost investicije in kakšna je njena finančna konstrukcija? - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem Kaj je in bo storilo ministrstvo za zaščito interesov turistično- gostinske ponudbe v podljubelf ski dolini? - Ministrstvo za promet in zveze Na kakšnem strokovnem nivoju je bila sprejeta ugotovitev o bistveni motenosti prometa >' času gradnje, če ste vi oz. pristojne službe izdali soglasje M zaporo ceste? - Zupan občine Tržič Kaj ste oz. boste ukrtenili ob dejstvu, da je država v zadnjih treh letih že drugič posegla { dogajanje v podljubeljski doli'" s posledicami, ki so več h negativne in vaš pristop obzaP ri predora, razen medijske afir' macije vas samih, ni imel w* gega učinka? Kako se prenova v klap¥: Ureditveni načrt Ljubelja "' sklada z Odlokom o doloC0 varstvenih pasov zavarovanji vodnih virov? Bo partizana v imenu šole zamenjal domobranec? Prav vesel sem izjave Z; Osolnika, da ni bil nikoli op1' OZNE ali njen sodelavec. 1a[j je razumljivo, da je užaljen * se mu za to žalitev opravičuj^/ Se pa ob polemiki Kav^. Do/enec zastavlja kar new vprašanj. Na primer: Kdaj in kdo je preimeno^ Osnovno šolo Peter Kavči? Jegorov v Osnovno šolo Kavčič? Ali se mogoče kdo si muje revolucionarja Jeg°rffi Ali pa ga želi zatajiti? & Sicer pa vsa ta polemika V po dobrem starem recepta- A'. da berlinski zid še trdno Slaviti revolucijo in čimbolj niti njene nasprotnike. To M' temu. da so protagonisti revo' cije končno morali Priz> v g njeno zgrešen ost, saj so deklarativno odpovedali nftjg temeljnim ciljem in se opreae za načela, ki so jih zagova/J njihovi politični nasprotnic- jg V primeru Ivan Doleti*cJ zanimivo, da ga je celo s0 da hi tako učinkovita država, kot je naša, s svojimi "učinkoviti-mi organi" lahko že davno zatrla Za?trašujoče razpaseno narkoma-nyo! Lahko bi že davno onemogoča družbene izmečke, ki zastrupijo že našo osnovnošolsko mladi-no- Koliko stane našo družbo zdravljenje zasvojencev, vemo vsi. Ali ne bi bilo bolj učinkovito dati ta sredstva družinam z več otroki, katerih očetje in matere so brez dela? To zdravljenje ni ne vem kako učinkovito. Mislim, da se kakšnih 50 odstotkov zdrav/jcuccv vrne nazaj v svet omame... Ni kaj, začarani krog se nadaljuje... To se Pravi, da so ti ljudje uničeni in "Sj'žbeno neproduktivni za vedno!^ ™' Slovenci nismo nemška ali "Periska družba. Smo samo Prgišče" izginjajočih "Slo-Venceljnov", stalno eksistenčno °kroianih - tudi v svoji lastni "zelo Ucinkoviti" državi. Vitalnost našega naroda je zače-'a stagnirati z začetkom prve svetne vojne in z razkosanjem naše-*Q narodnega telesa! Potem je pri-s'a druga svetovna vojna in še ^olucija za nameček. Če ne bi "do teh dveh svetovnih vojn in nju-n>h katastrofalnih posledic, bi s pravilno vodeno nacionalno politi-Ko lahko danes stopili ob bok pet-^dijonskima narodoma, kot so l)poci /n Slovaki. Ekonomske raz-^ere v nosi samostojni Sloveniji f° negativno delujejo na naš aejnograjsko stagniram narod... zastrašujoče je masovno pobija-Je naših ljudi na naših cestah! (o em problemu bom pisec tega s.es'avka spregovoril v enem od pri-*°dnjih prispevkov). Dosti velik aražbeni problem pa je že malo Pt~ei omenjena naraščajoča narko- Qnija in to že rosno mladih č/a-?°v naše družbe, ki naj bi bili prt- °dnost našega naroda in naše .nave... Rad 0l izvedel, kam naši /savn/ organi dajo zaplenjena **niUa!? Doslej še ni bilo slišati, a^bi te iste komisijsko uničili -ffiali, ko, se t0 dogaja v nekate- ln državah. Katerag vladajoča ali koalicijska stranka bo vgriznila v to kislo jabolko?! Če se bodo sedanji negativni trendi nadaljevali, se nam bo že čez petdeset let slabo pisalo... Ne smerno pozabiti, da živimo v deželi, ki je obkrožena z lakomnimi sosedi, ko komaj čakajo, da bomo skrahirali kot narod, da nam bodo potem razkosali našo lepo domovino! Tudi zloglasni madžarski plakati ob praznovanju priključitve Prekmurja k Sloveniji so potrditev mojih slutenj. Vladajoči, ki ste se nam spravi/i na grbe (in tudi naša Cerkev), nikar ne mislite, da bodo čet petdeset let držali skupaj našo državo potomci priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Že dandanašnji je Slovenija miniaturna Jugoslavija ali pa še celo več -je že pravi Babilon! Med nami že živijo in služijo denar Kitajci (uresničuje se Kardeljeva napoved: "da bomo pred Triglavom naselili Mongole, če bo zmanjkalo Slovencev". Videvajo pa se po Sloveniji tudi afriški elementi, za katere bi bilo potrebno ugotoviti, če prinašajo k nam viru AIDSa. Slovenci smo zelo naivni ljudje -vse, kar je tujega, nas zelo pribla-či in če se tujec potrudi, da se malo nauči napega lepega jezika, ga že nosimo na rokah. To hi delali tudi s hudičem, če bi se potrudil, da bi govoril po naše... J. Peternel Slov. nac. desnica Zaraščena polja! Uspešnost strokovnega nadzora za razvoj kmetijskega podeželja v Sloveniji se najbolj nazorno kaže na naših poljih, saj na njih danes vidimo rasti le še travo in koruzo, delamo pa predvsem za živino, ki nam pretežno odžira hrano. Nekoč je kmet imel le nekaj glav živine, danes pa jih ima vsaj desetkrat več, kajti prideloval je vseh vrst pridelke in je več mislil na sebe kot živino. Skrb vzbujajoče pa je danes še posebej, ker je podtalnica, v katero prodira gnojevka, pitna voda vedno bolj ogrožena in zdravju škodljiva. Kakšen smisel ima povečevati živinorejo ali prašičerejo, ko pa se potrošnja mesa zmanjšuje. Vedno bolj polemično in s tveganjem ljudje kupujemo meso. Agrarne reforme so v po/stoletnem obdobju preteklega režima negativno spreminjale pridelovanje sortnih kultur na naših poljih predvsem pa voljo do kmetovanja, zato se ne sprašujemo, zakaj se polja zaraščajo. Vemo pa tudi, da je še skoraj dvesto tisoč kmetijskih enot z denacionalizacijo še nevr-njenih. V ta okvir pripada povprečno vsaj pet članov osebja na posamezno kmetijsko enoto, kar pomeni skupno tvorbo za en milijon prebivalcev dela in kruha. To ljudstvo je delno potlačeno od političnih virov, ostalo pa živi drugačno pot življenja, ali celo tja v en dan in ga denacionalizacija sploh ne zanima, čeprav je upravičen do pripadajočega deleža. Kmetijstvo je največja gospodarska panoga, v kateri bi morala biti strategija dolgoročno usmerjena za bistveno pridobitev novih generacij, ki bi rešile ta najpomembnejši gospodarski potencial. Kadarkoli nekoga vprašam, le je že dobil kmetijo nazaj, mi odgovori, da še ne in nekdo celo pravi: "Kdo bo pa delal, če pa ni ljudi?" Kje so sedaj ljudje, pa verno vsi, saj ima vsakdo nekaj svojih potomcev, med njimi jih je tudi mnogo brez dela, ki bi radi bili zaposleni. O tem menim takole: Kmetom zemljo nemudoma nazaj, če že ni prepozno, država pa mora pristopiti s podporo subvencij (kategoričnih), da se organizirano poberemo. To bi dolgoročno vplivalo, da se mladi na podeželje spet vrnejo. Mladi ne vedo, kako je nekdaj dišala ajda na poljih po čebelah, ki jo danes le še redko vidimo. Če bo šlo tako naprej, bomo delali le še za živino, ki nam vse požre, jedli pa bomo zastrupljeno meso in tablete. Postavlja se temu le eno vprašanje: Ali bo naš delavec (dolgoročno gledano) raje hlapec tujemu industrialcu, ki nam bo naravo in polje razdejal in zabetoniral zemljo, ali pa bo raje obdeloval to lastno kmetijsko zemljo in užival na svoji deželi? Kmečka zrelost v Sloveniji je za mednarodno konkurenčnost po desetih letih dozorela le 3 odstotke napredka, ostalih 97 odstotkov pa je še na čakanju razvoja. Po takih ugotovitvah lahko sklepamo, da Slovenci potrebujemo še okrog 330 let popolne zrelosti konkuriranja v današnji primerjavi Evrope, kje bo Evropa že takrat - morda na Luni? Očitno pri nas potrebujemo ministre evropskih gospodarskih nazorov. Mi ne znamo hiti konkurenčni, saj državni monopol vedno cene nabija. Vlada, ki je odgovorna za tržno konkurenčnost, pa temu klecne. Tako gre cenovna veriga na celotno področje gospodarstva, torej namesto uspešnega gospodarjenja prevladuje monopolizacija. • Jože Sitar Alije res 12 odstotkov steklenicenih vod ■ zdravsteno neustreznih? Regijski odbor žlenih Slovenije na Gorenjskem je v okviru strankinega programa za boljšo kvaliteto življenja izvedel projekt obravnavanja kvalitete stekleničene pitne vode, kije v prometu na slovenskem trgu. Cel projekt se izvaja s ciljem zasledovanje spoštovanja veljavne slovenske zakonodaje in s ciljem zaščite potrošnika. Del projekta je bil nakup vzorcev šestih najbolj pogostih steklenicenih vod na slovenskem trgu v šestih mestih in oddanih v redno mikrobiološko analizo šestim pooblaščenim državnim institucijam v šestih slo- venskih mestih. Kupovalo seje komplet šestih steklenic zapakiranih v termo skrčljivo folijo, v analizo se je potem tako dala po ena steklenica iz vsakega paketa na šest zavodov. Sočasno je bil opravljen vpogled v zakonodajo, ki ureja to področje. Skupaj je bilo oddano v analizo 158 vzorcev. Po bravnavi prejetih izvidov analiz od vseh šestih pooblaščenih institucij se je ugotovilo, da je 114 vzorcev po pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. 1. RS 46/97) neustreznih, samo 44 vzorcev pa ustreza zahtevam pravilnika, kar pomeni, daje 72 % vzorcev neustreznih. Pri primerjavi izvidov posameznih institucij za vzorce iz istega paketa smo ugotovili, da prihaja do velikih razlik, kljub uporabi enotne metodologije mikrobiološke raziskave. Prt primerjavi naše zakonodaje z zakonodajo EU je razvidno, da so v državah unije kriteriji za stekleniče-nje pitne vode zahtevnejši in da se sama stekleničena pitna voda klasificira v tri kategorije (mineralna, izvir-ska in namizna voda). zaradi ugotovljenega skupnega rezultata smo kompletno dokumentacijo (vse izvide) posredovali v nadaljnjo obravnavo in za posredovanje zdravstveni inšpekciji RS g. dr. Marjanu Jerebu, ministru za zdravstvo. Zaradi kompleksnosti celotne problematike postavljamo posameznim pristojnim državnim institucijam naslednja odprta vprašanja: 1. Ne glede na način pridobivanja vzorcev (nakup kot ga opravi potrošnik, dokaz o nakupuje samo račun), je analiza vode iz istega paketa pokazala velika odstopanja od posameznega laboratorija do laboratorija, kar je nelogično, upoštevajoč tehnološki proces v posamezni polnilnici, ko je en paket napolnjen in zapakiran v termo folijo v eni sekundi (polnilnice imajo kapacitete polnjenja /0000 steklenic in več na uro). Tu prosimo za odgovor ministra za zdravstvo, ker so te institucije v njegovi pristojnosti. 2. Od ministra za zdravstvo pričakujemo tudi odgovor na vprašanje, zakaj ima novo sprejeti pravilnik v letu 97 "ohlapnejše"pogoje za stekle-ničenje pitne vode kot prejšnji? 3. Voda je po prvem odstavku 17. člena Zakona o varstvu okolja lastnina Republike Slovenije, za njeno rabo je po 21. členu že citiranega zakona potrebno pridobiti koncesijo proti ustreznemu plačilu. Vprašanje za g. dr. Pavla Gantarja, ministra na Ministrstvu za okolje in prostor: koliko polnilnic je že pridobilo koncesijo za rabo vode in kakšni so kriteriji za plačilo? Ali so tako na boljšem tiste polnilnice, ki polnijo vodo iz javne vodooskrhe - javnega vodovoda? 4. Po Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode se v primerih polnilnic jem/jejo vzorci "v proizvodnji" in na zajetju. Zanima nas pri-merjava izvidov iz vzorcev vzetih na zajetju, v polnilnici in v prometu za posamezno vodo. Na to vprašanje pričakujemo dogovor od Zdravstvene inšpekcije RS. Sočasno pričakujemo tudi pojasnilo koliko vod, ki so v prodaji, se tretira (gre skozi mikrobiološke filtre in ionizacijo), po vstopu v polnilnico. 5. In še vprašanje za ga. dr. Teo Petrin, ministrico na Ministrstvu za gospodarske zadeve: ali slovenska zakonodaja omogoča izvoz slovenske stekleničene vode, oziroma ali slovenski polnilci na podlagi obstoječe zakonodaje izpolnjujejo zahteve EU za izvoz vode na to področje? Na vsa dodatna vprašanja smo vam na razpolago na našem naslovu, kakor smo vam dosegljivi v primeru naše odsotnosti tudi na GSM 041 768 243 g. Božo Dukič. Imen polnilnic, katerih vode smo dali v analizo, ne bomo posredovali javnosti, vsekakor pa je z njimi seznanjen minister za zdravstvo g. dr. Marjan Jereb. Vse obravnavane polnilnice smo zaprosili, da nam posredujejo podatke o obsegu vodozbirnega območja in načinu njenega varovanja, kakor tudi za hidro-geološko poročilo, skupaj z opisom tehnologije. ZELENI SLOVENIJE Regijski odbor Gorenjske Mrk v Tržiču Tajništvo župana Pavla Ruparja je pompozno sporočilo novico, da so po temeljiti in dolgotrajni raziskavi ugotovili ilegalnega julijskega plakatarja in ponarejevalca županovih podpisov na plakatih. Nič pa niso napisali o tem, da je vsebina na plakatih resnična ter ni zlagana. No, potrebno je poudariti tudi to, da s samim plakatiranjem ni bilo nič narobe - splakatirano je bilo na krajevno običajen način, brez povzročanja škode za katerikoli drug plakat ali plakatno mesto. Občinsko redarstvo bo pri tem mora/o najti resne dokaze, daje bilo kaj narobe - ter seveda kaznovati tudi SDS in občino, ki tudi občasno plakatirajo na tak način. Sam podpis na plakatih jc seveda čisto pravi županov, skopi-ran z odlokov, ki jih je podpisal, in ni ponarejen. Vse skupaj je nizkoten pritisk na tiste, ki si še upajo javno kaj reči o tem, kako župan Pavel Rupar trosi 1300 mio STE občinskega denarja. In ravno zato, ker gre za denar občanov in ne županov zasebni denar, imamo vso pravico o tem obveščati vso javnost oz. občanke in občane. Naša dolžnost je tudi to, da neracionalno trošenje poskusimo preprečiti. In samo za take poteze oviramo delovanje župana. Dejstvo je, da je županovo zatrjevanje, da se ga ovira kar počez za vse projekte, močno zlagano. Če se pogleda zapisnike sej, se lahko opazi, da je to res in da je vse dobre projekte podprla tudi naša stranka LDS. Tokratni pritisk županu ni uspel. Nasprotno - vsa gonja proti meni v medijih (predvsem na Radiu Tržič) ni sproducira/a niti enega samcatega protestnega pisma, žaljivk na cesti ali kakšno drugo neprijetnost, ki bi bila usmerjena proti meni. Zaskrbljujoče in grozljivo pa je, da me je vrsta ljudi dobronamerno opozorila, da naj pazim nase, saj so ti ljudje zmožni marsičesa. Sprašujem se, kam pelje ta razklanost in sovraštvo v občini Tržič in dosleden princip: kdor ni naš, je naš sovražnik. Tudi zato ali pa predvsem zato vidno stagniramo proti ostalim občinam. Resnica je tudi to, da se srečujemo zadnje čase s poplavo izjav bivših tesnih sodelavcev župana Pavla Ruparja, ki govorijo o osebnih diskvalifikacijah, finančnih okoriščanjih in skokih čez plot, ki se menda dogajajo na tej občini. Padajo tudi težke oznake o pravih udbovskih metodah, ki naj bi se uporabljale proti tistim, ki jim niso povšeči. Govori se o popolni kontroli nad upravljanjem s prostorom in gradnjami v občini. Vrsta funkcij je razdeljenih kar med družinske člane, vsi morajo biti člani SDS. Zavedamo se, da je verjetno vrsta teh trditev pretiranih in plod hude zamere do župana, ki se je marsikaterega sodelavca javno rešil na zelo brezobziren in nečloveški način. Vemo pa tudi, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Ker se ne bomo spuščali na njihov nivo, te stvari dosledno prepuščamo pristojnim državnim institucijam in raziskovalnemu novinarstvu. Želimo in zahtevamo pa, da se začne ta občinska uprava več ukvarjati z vsakdanjimi problemi občanov - ceste so na več delih občine katastrofalne, vodovod je izjemno iztrošen, z neprojitno gradnjo se ukvarja samo neprojitno podjetje brez resne podpore občine, zagotavljanje boljših pogojev za podjetništvo je bistveno preslabotno, vrsto primernih prostorov, ki so sedaj prazni, bi z majhnim vložkom in trudom lahko zasedli podjetniki ter bi s tem pridobi/i nova de/ovna mesta, šolstvo že predolgo čaka na sanacijo iztrošenih prostorov in še bi lahko našteva/i. Želimo in zahtevamo, da se več denarja nameni za te namene. Zaključiti želim z našo zavezo in obljubo, da bomo ostali na strani resnice in samo resnice ter razvoja. Nismo vsevedi ter brez napak in vemo, da kdor dela, tudi greši. Nismo pa tudi neumni, da ne bi znali ločiti dobro od slabega ali pa porabe od investicije v prihodnost. Za razliko od marsikaterega iz Ruparjeve uprave živimo v Tržiču in tako kot ostali občani na svoji koži občutimo razne loka/ne probleme. Niti enkrat pa ni bil in nikoli ne bo naš namen zavirati projektov, ki so v dobro Tržiča. Nikoli pa se tudi ne bomo obotavljali, če ho potrebno poskušati preprečiti delovanje v škodo Tržiča in to, če je potrebno, tudi z javno objavo preko plakatov. Anton Horvatič, dipl. ing. Piše: Miha Naglic 127 Škofja Loka - slovenski Barbizon An dre/ Pavlove c je veliko pisal. Če bi kdo sesta-V,'.' hjegovo bibliografijo, bi videli, da je največ 'kovnih ocen, napisanih pred razstavami ali ob nJih. Mnoge je prebral, ko jih je odpiral, druge so 'le objavljene, tudi na straneh našega časopisa, ^den njegovih najbolj tehtnih prispevkov k umet-7°stnozgodovinski stroki pa je, kolikor je meni Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon zMno razprava Škofja Loka — slovenski arbizon, napisana ob 100-letnici rojstva sloven-ke8a slikarja Riharada Jakopiča, objavljena v «>Wih razgledih XVI (1969). V njej je najprej p°JQsnil od kod in od kdaj to laskavo poimenovale. Pavlovec domneva, da ga je prvi uporabil dr. Jpnce Mesesnel, ko je 1940 pisal o Mateju Jernenu: "Koje poleti živel v deviški prirodi svoje ^movine, je Šternen slikal krajine in portrete ter družil z drugimi slovenskimi impresionisti, s j2teritnigaje vezala sorodnost umetniških teženj. & ostali je tudi on živel izven mesta ...je odhajal del ^°dc^e Pn Škofji Loki in tako nadaljeval tovno tradicijo slovenskega Barbizona." avlovecje ta fenomen natančneje raziskal in ga ^ovno omejil na "tri leta od 1904 do 1906, širše p?P l)a na prvo desetletje 20. stoletja ... to je čas iJ(QU'J'sli« 'slikanja svetlobe' in borb za nja^r'''1' v sn'dini, kijih ne razume in jih odkla-stv e Prava umetniška pomlad našega slikar-m'idobesedni ver saerum naše sodobne umetno-^ * katerije bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladi-irnoPrav Ivan Grohar. Žariščnica slovenskega Pre!iionizrna je okrog 1904/6 v njegovem Barbizonu — Škofji Loki; najdelavnejši motor pa je bil Ivan Grohar." Pavlovec v nadaljevanju pojasni, kako se je zgodil prehod od romantičnega k realističnemu in od tega k impresionističnemu načinu slikanja krajine. Poudari vezno vlogo, ki jo med slovenskimi slikarji v tem oziru odigral Poljanec Jurij Šubic, ko seje leta 1882 odpravil v Normandijo, "slikat naravo v naravi, portretirat jo, bi mogli reči na njenem domu in ne v svoji delavnici in se je tako znašel pred problemom svetlobe in barve ter se ga odločno polotil. Naše realistično slikarstvo si na začetku svoje, poti sploh ni moglo predstavljati tako mogočnega plazu luči in barv, kakršnega je Jurij ujel v sliki Pred lovom, ki nosi pečat novih plenerističnih prizadevanj." Če je bil Grohar "motor" teh prizadevanj, je bil njih glava Jakopič, uda pa Jama in Slemen. "Po ponesrečeni drugi razstavi, kije okrepila spoznanje mladih slovenskih slikarjev, da ne morejo sprejeti nikakršnega kompromisa, se je Jakopič za stalno naselil v Škofji Loki. V okolici Škofje Loke je poslej slikal naravo ter s svojimi deli izpodbija/ veljavo vedutnemu slikarstvu, ki je bilo ukoreninjeno v prejšnjih časih. Čisti študij pokrajine v sami naravi in problem optičnega pojava z zračnimi in svetlobnimi mikavnostmi je potiskal v ozadje morfologično, historično in žanrsko vsebino krajine. Lepote, ki so lastne kraju in samemu trenutku ustvarjanja, je podajal brez izmišljenih idej- nih primesi. Vse slikarsko iskanje se je prevesilo v nekakšen program, ki mu je bilo izhodišče spoznanje, da s sredstvi preteklosti ne moremo več doseči tistega, kar slikarju veleva njegovo oko. Program je bil hkrati nujen in radikalen in je ob Jakopičevem zorenju spoznanj o barvnih in tehničnih posebnostih slikarstva tako preplašil občinstvo, da je po sodobnem poročilu špačeno lice slovenskega filistra, na katerem je igrala zloba in zabitost v lepi harmoniji svoje melodije, zasledovalo slovenske umetnike podnevi in ponoči; ljudje so se čutili osebno užaljeni zaradi produktov moderne umetnosti'." Jakopičeva naselitev v Škofji Loki je bila torej epohalnega pomena. "Jakopič je v zavesti svoje mlade pogumnosti zasanjat idealno slovensko umetnost in zbral okoli sebe svojo skupino, na katero je Jakopičev odhod na deželo sugestivno vplival. Kmalu sta v Škofji Koli slikala, kot že rečeno, tudi Slemen in Grohar. Pomen izselitve iz središča, ki je bila videti kot kapitulacija v banalnem boju s publiko in pa tudi z umetnostno starino, je bilo dejanje veličine in spoznanje višjega pomena ..." Ostaja samo še vprašanje, ki smo si ga zastavi I i že večkrat, vendar nismo nanj nikoli zadovoljivo odgovorili: zakaj se je vse to likovno razkošje dogajalo ravno v Škofji Loki in njeni okolici? Ivan Grohar (na podobi Mihe Maleša) KRONIKA ureja: Helena Jelovči NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Umrl v čelnem trčenju j Kranj, 23. avgusta - V četrtek zvečer se je ob 21.10 uri na I regionalni cesti Kranj - Naklo, izven naselja Kranj, zgodila i huda prometna nesreča, v kateri je en udeleženec na kraju nes- ■ reče podlegel poškodbam, ena oseba pa se je lažje poškodovala. | Do danes je to že 26. žrtev na gorenjskih cestah. Voznik tovornega vozila, 25-letni Islam A., državljan ZRJ, | začasno stanujoč v Kranju, je vozil v koloni vozil v smeri proti Naklu. Ko je pripeljal v desni ovinek, je kljub slabi preglednosti začel prehitevati pred sabo vozeče tovorno vozilo s priklopnikom. Tedaj je nasproti v osebnem vozilu renault 4 pravilno pripeljal 58-letni Peter J. iz okolice Kranja. Čeprav sta oba | voznika zavirala, je bilo čelno trčenje neizbežno. Bilo pa je tako silovito, da je bilo za voznika Petra J. usodno. Islam A. se je v nesreči lažje poškodoval, njegov sopotnik pa je utrpel I le sled poškodbe. • S. Š., foto: T. D. L_l_____________I Ttadi o pripravah na prvi šolski dan Kranj, 23. avgusta - Seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj bo v četrtek, 26. avgusta, ob 12. uri v prostorih Mestne občine Kranj. Poleg pregleda zapisnika s pretekle seje bodo posredovali informacije o tekmovanju "Kaj veš o prometu", govorili o akciji "Mladi voznik" in povedali, kako so se pripravili na akcijo, imenovano "Prvi šolski dan". • Šp. Ž. Yugu vzeli zadnjo polico, "katrci" zvočnike Kranj, 24. avgusta - Prejšnji teden je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Yugo, ki je bil parkiran pri Iskri Emeco. Nekako je odprl vrata na sopotnikovi strani in iz yuga vzel zadnjo polico z zvočniki, trikotnik in škatlo za prvo pomoč. Lastnika avtomobila je storilec oškodoval za 15 tisočakov. Vlomili so tudi v "katrico", parkirano v eni od podzemnih garaž na Planini. Tudi to se je zgodilo pretekli teden in tudi tokrat so na neugotovljen način odprli vrata na sopotnikovi strani. Neznanec je z vlomom pridobil štiri zvočnike znamke Lenco, lastnika pa s tem oškodoval za 10 tisoč tolarjev. • Šp. Ž. Vzela osem kartic za mobilni telefon Jesenice, 24. avgusta - Pretekli četrtek sta dva neznanca stopila do kioska na Koroški Beli in skušala kupiti cigarete in ostale malenkosti. Prodajalka jima je za trenutek obrnila hrbet in neznana storilca sta s prodajalnega pulta vzela osem kartic za mobilni telefon, vrednih skupaj 20 tisočakov. • Šp. Ž. Ukradli 90 kilogramov mesnin Jesenice, 24. avgusta - Neznanec je v noči na prejšnji četrtek pristopil do zgradbe Jeseniških mesnin. V tam parkiranem tovornem vozilu, ki je bil zaklenjen, je nasilno odstranil ključavnico na vratih. Iz tovornjaka je vzel približno 90 kilogramov mesnih izdelkov in Jeseniške mesnine oškodoval za 60 tisoč tolarjev. • Šp. Ž. Vlomil v tri avtomobile Kranj, 24. avgusta - Pretekli teden, ponoči, je neznani storilec vlomil v avtomobil znamke escort, parkiran v ulici Tončka Dežmana. Storilec je razbil zadnje trikotno okno in iz avta odnesel avtoradio ter glasbeni instrument, ki je bil v avtomobilu. Na enak način je bilo.vlomljeno tudi v megana, a tokrat storilcu ni uspelo odmontirati avtoradia. Namesto tega je vzel plačilno kartico Magma. In še v en avto je vlomil - tokrat je razbil steklo na prednjih vratih escorta in odnesel avtoradio. Lastnike je storilec oškodoval za 180 tisoč tolarjev. • Šp. Ž. Izginile verižice iz rumene kovine Žiri, 24. avgusta - Pred slabim tednom je neznanec iz vitrine podjetja M-Sora vzel več verižic iz rumene kovine. Žirovsko trgovino je s tem oškodoval za skoraj milijon tolarjev. • Šp. Ž. Nočni obračun kranjskih tolp - popravek Kranj, 24. avgusta - V petkovi številiki Gorenjskega glasa smo v članku "Nočni obračun kranjskih tolp", objavljenem na tej strani, napačno citirali izjavo direktorja Policijske uprave Kranj Jakoba Demšarja. Pravilni citat je: "V osebnih stikih z Okrožnim državnim tožilstvom smo prosili, da se tožilstvo zavzame za pripor," in ne: zato bomo tudi pritisnili na tožilstvo, naj se pri preiskovalnem sodniku zavzame za uvedbo pripora," kot smo pomotoma zapisali. • S. Š. Eden najstarejših sodnih spisov v Sloveniji dočakal svoj epilog Po dvajsetih letih vendarle pred sodnika Danes nizozemski državljan je bil presenečen, ko so ga na mejnem prehodu pridržali - Za rop izpred dvajsetih let je bil obsojen na pogojno kazen osem mesecev zapora za dobo dveh let Kranj, 23. avgusta - Skoraj dvajset let je minilo, ko je danes 41 -letni Esad Bašič, na Jesenicah oropal Muhameda Hajdarevića in mu tako pobral tedanjih šest tisoč dinarjev (približno dve mesečni plači naj bi bilo to). Primer sam zase ne bi bil nič posebnega, če ne bi naši organi potrebovali prav toliko časa, da so Bašiča pripeljali na sodišče in ga nato tudi obsodili. Kazen sama niti ni pomembna, a jo vseeno zapišimo: kranjsko okrožno sodišče je Esadu Bašiču dosodilo pogojno kazen osmih mesecev zapora za poskusno dobo dveh let. In kako se je zgodba o enem najstarejših odprtih sodnih spisov v Sloveniji sploh razpletala? Obsojeni Bašič je Hajdarevića oropal 14. decembra 1979. leta. Skupaj sta popivala v enem izmed jeseniških gostinskih lokalov, nato pa gaje na cesti napadel in mu sunil ves denar, ki gaje oškodovanec imel pri sebi. Zaradi tega je bila zoper njega uvedena preiskava leta 1981. Kako ga policija ni mogla izslediti do letos, si je težko predstavljati. Bašič je do leta 1987 živel na Primorskem (v Izoli in Kopru), nato pa je odšel na Nizozemsko, kjer je pridobil tudi novo državljanstvo, tam pa dela v nekem podjetju, ki se ukvarja z vzgojo tulipanov. Kako tipično nizozemsko. V obtožnici je bilo Bašiču sicer očitano, da seje izmikal kazenskemu postopku in se je načrtno selil 1z kraja v kraj, dokler je prebival v Sloveniji. Toda isti Bašič je 1985. leta opravil vozniški izpit, ali v Kopru ali Izoli, nismo uspeli izvedeti, poleg tega pa se je med svojim bivanjem na Obali celo zdravil v izolski bolnišnici. Policija je potemtakem vendarle imela možnost pripeljati ga pred sodnika. Med bivanjem na Nizozemskem, od leta 1987, do danes je Bašič že nekajkrat prestopil slovensko mejo, dokler ga kone junija na zadnjem obisku Slovenije na P° lagi mednarodne tiralice niso ustavili 0» meji in ga po kasnejši odredbi preiskova nega sodnika odpeljali v pripor, razmeroma ne tako hudo kaznivo dejanj > kazen tudi rnost čeprav je najvišja zagrožena deset let zapora. Razlog je znan; neva ponovnega izmikanja sodnemu postopa oziroma begosumnosti. Iz tega razloga Okrožno sodišče Kranj tudi ni prisluhnil0 prošnji njegovega zagovornika po uvedbi hišnega pripora. Tako se je minuli teden začela in končala glavna obravnava zoper Esada Bašiča-Obsojeni je dobil pogojno kazen, zato se b° po dveh mesecih spet vrnil v deželo ttt* panov. Na razsodbo se ne bo pritožil, tud' tožilstvo ne. Dvajset let star sodni spis Je torej dočakal epilog samo kak mesec, Pre' den bi zastaral. • S. Šubic Neprijetne izkušnje s predrzneži, ki kar naenkrat stopijo iz teme Mladi nočni roparji Arminu S. grožnja ni uspela, medtem ko je neznana trojica tako prestrašila 39-letno Kranjčanko, da si ta ne upa prijaviti ropa. Kranj, 23. avgusta - Minuli teden so kranjski policisti pred preiskovalnega sodnika pripeljali mlajšega mladoletnika Armina S. iz Kranja, ki naj bi sredi prejšnjega tedna oropal svojega sovrstnika, drugega mladoletnika pa naj bi poskušal oropati, a mu ni uspelo. Armin je tako v torek ob 2. uri zjutraj pristopil do starejšega mladoletnika Milana V. in od njega zahteval, da mu izroči 500 tolarjev. Napadeni mu zahteve ni želel izpolniti, zato je Armin izvlekel žepni nož, ga odprl in usmeril proti Milanu ter denarno zahtevo povišal na tisoč tolarjev. V tem času so do napadenega prišli njegovi prijatelji, zato je osumljeni Armin zbežal. Isto noč, le da že ob 21.30 uri je bil uspešnejši, koje pristopil do mlajšega mladoletnika Saša P, mu nastavil rezilo noža za vrat in zahteval, naj odpne srebrno verižico, nato pa muje še z roke snel srebrno zapestnico. Nato je oškodovanca še pregledal in mu nato tudi zagrozil, da ga bo ubil, če bo komu povedal. No, oškodovanec se grožnje vendarle ni ustrašil. Povsem drugače pa se je godilo 39-letni Kranjčanki, ki jc bila prav tako oropana minuli teden, a o dogodku ne želi in ne upa obvestiti policije, ker se boji za svojo varnost. Svojo neprijetno izkušnjo pa je zaupala našemu časopisu. "Vsako jutro grem okoli 4.50 ure v službo. Pot me vodi tudi mimo nekdanjega doma JLA do avtobusne postaje, kjer se z avtobusom odpeljem v službo. Tako je bilo tudi usodnega jutra, ko so me pred domom obstopili trije moški, en spredaj, dva zadaj. Fant pred mano, nima še 20 let, visok, suh, svetle kodraste lase ima, mi je držal injekcijo z iglo na desni rami in zagrozil, če mu ne dam denarja, da mi bo vbrizgal vsebino injekcije," je razlagala še danes prestrašena Kranjčanka. Denar, kar ga je imela Prl sebi, okoli 1.500 tolarjev ga Je bilo, je seveda takoj izročila napadalcem, fant z injekcijo Pa je še vzel njeno denarnic0, izvlekel osebno izkaznico, J° pogledal, nato pa ji jo je vrgel nazaj. Nakar je napaden3 stekla proti avtobusni postal1 in se odpeljala v službo, šele tedaj, ko je bila že na varnem-jo je pošteno streslo. "Občutek imam, da meje isj1 fant že nekaj dni prej opazoval, ko sem vsako jutro šla min]0 doma JLA," je še povedala 'n hkrati dodala, da bo do avtobusne postaje vsaj nekaj časa hodila po drugi poti. • S. s. Nepoštena sodna administratorka Tržič, 24. avgusta - Kranjski kriminalisti so napisali kazensko ovadbo zoper 52-Ietno M. P. iz Tržiča, ki je kot zapisnikarica zaposlena pri sodniku za prekrške v Tržiču. M. P. sumijo, da je v obdobju med 8. decembrom 1997 in 15. februarjem 1998 štirim občanom iz Tržiča omogočila, da so denarne zneske za kazni, ki jih je izrekel tamkajšnji sodnik za prekrške, plačevali s časovno zamudo ali na obroke. Občani so denar nosili k njej na dom, ona pa niti ta denar ni uporabila za plačilo kazni, ampak ga je zapravljala kar zase. Tako so občani prejeli pozive za prestajanje zaporni kazni zaradi neplačane denarne kazni, M. P. pa je nato poskusila prikazati, kot da so plačila bila nakazana. In še zneski, o katerih je govor: 40 tisoč tolarjev, 45 tisoč, 61 tisoč in 75 tisoč tolarjev. • S. Š. Okradli 81-letnika Kranj, 24. avgusta - Včeraj so policisti pred preiskovalnega sodnika v Kranju pripeljali 24-letnega davida B. in 16-letncga Mitjo A. iz Kranja. Ovadena sta bila, da sta skupaj s 26-letnim Matjažem Č. iz Kranja v nedeljo zvečer oropali 81-letnega Milana Š. iz Kranja. Eden izmed trojice je v nedeljo med 19.30 in 20.20 uro pristopil k 81-letnemu Kranjčanu in od njega zahteval denar. Ta mu ga ni dal. Ko se je nato napotil domov, je šel napadalec za njim in ga pred trgovino Spar na Zoisovi ulici podrl na tla ter iz oškodovančevega žepa ukradel okoli 30 tisoč tolarjev. Po hitri preiskavi so omenjenega dejanja kranjski policisti in kriminalisti osumili omenjeno trojico. Davida in Mitjo so pridržali, včeraj pa pripeljali k preiskovalnem sodniku. • S. Š. Mopedist pobegnil s kraja nesreče Kranj, 24. avgusta - V soboto se je ob 14.20 uri v križišču Kajuhove ulice in Ceste Staneta Žagarja zgodila prometna nesreča med kolesarjem in neznanim voznikom kolesa z motorjem, ki jc nesrečo povzročil, nato pa pobegnil. Neznani voznik ni upošteval pravila prednosti, zato je trčil v kolesarja. Vozil kolo z motorjem temnejše barve, na sebi je imel temno moder pulover, na hrbtni strani je imel napis FANATIC, star naj bi bil od 16 do 18 let, manjše in močnejše postave ter kratkih črnih las. Policija naproša morebitne očividce prometne nesreče ter voznika kolesa z motorjem, da se zglasijo na Policijski postaji Kranj ali pokličejo na telefon, št. 113 ali 223 845. • S. Š. V nedeljo zvečer eksplodiralo v Tržiču Eksplozija hudo ranila deklico Tržič, 24. avgusta - V nedeljo zvečer je eksplodiralo v konibi'Jjj peči v enonadstropni stanovanjski hiši v Tržiču. 'J*r^ rani peči v enonadstropni stanovanjski hiši v Tržiču. Z*1" močne eksplozije se je podrla bližnja skladovnica drv in se na sedemletno deklico, ki je tedaj stala v bližini, in jo poškodovala. Sedaj se zdravi v jeseniški bolnišnici. . -c Eksplodiralo je v stanovanjski hiši, Prehod 6 v Tržiču, K'J^ last Rašida N.. S kombinirano pečjo na kurilno olje in t . goriva, znamke TAM Stadler, ogrevajo centralno kurjavo, k speljana po vsej hiši. Na peč je priključen tudi bojler s top^ vodo, zato je usodnega večera Sedafa N., 26 let, tudi za peč, nato pa okoli 18.30 ure odšla iz hiše. Ob 19.15 uri J?-dosedaj še neznanega vzroka prišlo do eksplozije v g°r'' ^ peči. Moč eksplozije je porušila pregradni zid med hodniK in dnevno sobo, peč pa je vrglo v notranjost sobe. ^ Ob zunanji steni jc tedaj stala 7-letna deklica Jelena M- v je bila eksplozija zelo silovita, je ta podrla tudi skladovnico ki seje vsula na nesrečno deklico in jo hudo poškodovala. Pri ogledu kraja eksplozije njenega vzroka niso ugotovili, si ga bodo danes ogledali tudi strokovnjaki iz GKTP Ljutnja Prva ocena škode znaša deset milijonov tolarjev. • S. S. Avstrijski planinki spodrsnilo ^ Podljubelj, 24. avgusta - V nedeljo nekaj pred poldnem se . planini nad planinskim domom na Kofcah na urejeni P'anL v markirani poti, ki vodi na Veliki vrh, zgodila gorska nesre kateri se je poškodovala 58-letna avstrijska državljanka. Planinka se je tega dne s svojo družino odpravila na s0 nevni izlet na Kofce. Po krajšem postanku v planinski se odpravili po markirani poti v smeri pobočja Velikega p Pri sestopu z njega je spodrsnilo 58-letni planinki Anne ^ iz Avstrije, ki si je pri padcu poškodovala levi gleženj. ^ valno akcijo so se vključili gorski reševalci iz Tržiča in P^L^ern helikopterja Letalske policijske enote z Brnika. S helikop gnjCo so nato poškodovano planinko odpeljali v Splošno boln Jesenice, kjer je ostala v zdravniški oskrbi. • S. S. , 24. avgusta 1999 GORENJSKI GLAS VEC KOT ČASOPIS 25. STRAN • GORENJSKI GLAS ČVEK, CVEK, CVEK Pet minut z Rokom Pred nevarno fazo Tik pred koncertom, ki ga je RokVbend zaigral na zadnji dan Gorenjskega sejma, smo ujeli Roka in mu postaji nekaj vprašanj. Rok :i'cer ni bil preveč zgovoren, Je bil pa zato koncert, ki je sledil našemu pogovoru, tako živahen, da je množica Poplesavala kar na mizah. Kakšen bo današnji koncert? "Ne vem. To ti lahko Povem, ko bo koncerta konec." Je vaš novi alba tu že zunaj? "Se ne, ampak bo kmalu." Lahko poveš kaj več? "Upam, da bo uspešnica." Kateri komadi pa so potencialne uspešnice? "Veš, vsi nekaj napovedujejo. Sam ne morem povedati, katc-ri komadi se bodo prijeli. To bodo povedali ljudje. Zdi se |Jti> da smo posneli nekaj takih Potencialnih" uspešnic." Katera pesem pa se tebi zdi naJboljša? "Na novi plošči - Ostani še minuto." Rok v akciji. Kakšen naslov ste dali plošči? "V nevarni fazi." In koliko časa ste jo pripravljali? "Pol leta ali pa še celo več." Lahko pričakujemo kaj popolnoma novega, recimo spremembo stila ali kaj podobnega? "Ne, to ne. Je pa plošča še boljša." • Špela Žabkar, foto: Tina Doki Rokn'hend je dobro razgrel Kranjčane. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgusta 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Prebili bodo led val, Pre^nJ'n predstavitvi,-skupjne Drugo ttndi Hmo pisa,i 0 H'leii0StL Pa tokrat k kl °' kaJ ta cerk|-^ujer0Ck za skupina naprej. da bodo prebili ko \n. stoP>li na slovens- Za 'glasbeno sceno wtek naJ bi P°sneU , "ldešet skladb in l *•» zgoščenko ter **to. žeUj0 pa se tudi "lih viti na TV ekra' neuj. ene °d pomembni) s,°venskih tele- lr^pina Drugo dejanje ima netlUlno štiri studijske pos- sor, " Starci^'' Pesmi sta Lep a, en dan in Solza, novejši y'ddb> pa imata naslov j P*nje in Zapornik. Posnetke Voljo°^ Radlu Kranj in S° na p snemanje i ARION ODGOVARJA ŠIFRA: POLETJE Ker zelo rada prebiram vašo rubriko, sem se odločila, da vam napišem nekaj vprašanj. Zanima me predvsem, kaj lahko napišete o meni in moji prihodnosti. Prosila bi vas tudi, da se malce osredotočite na področje študija. Zahvaljujem se vam za odgovor in nas lepo pozdravljam. ARION: Hvala za pošto, čeprav ste jo napisali v zelo skrajšani obliki, je bila izredno prisrčna in simpatična. Vaše ascendentno znamenje se nahaja v kozorogu, zato nekoliko negotovo stopate skozi življenje. Nesprestano potrebujete potrditve s strani drugih, to pa je tudi razlog, da sem vam ljubezen velikokrat izmuzne iz tega ali onega razloga. Nujno se morate potruditi, da bolj zaipate v svoje notranje, globlje občutke in potem tudi izhajate iz njih samih. V letu, ki je pred vami, boste dobili tisti zagonsko moč, ki vam je v tem trenutku tako zelo potrebna. Na ljubezenskem področju lahko ravno tako pričakujete nemogoče, zatorej široko odprite oči in napnite ušesa, da kaj ne uide vaši pozornosti. Na področju študija boste napredovali sicer malo počasneje, kot ste načrtovali, vendar bo konec uspešen. Pa lep pozdrav vam želimo! KUPON ARION ODGOVARJA Ura in minuta rojstv; Rojstni datum:............................... Kriu rojstva ................................................. Ime in priimek in naslov (če ne /.elite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI (il.AS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIIMJA GORD AN A nudi svetovanje ^ odpravo blokad _» S 090 42-66 jjj z OSEBNO, PISNO inf. h Š 041/404 935 j ASTROLOGIJA § PREROKOVANJE > °d 030*42-64 i ° PPIVOŠČUE SI NAJBOLJŠE, ^ z SVETUJE VAM DOLORES I\I0N-ST0P i § 041/519-265 ž Bohinjski večeri Alpskim bintetom in Gorenjskim gkon Bohinjska Bistrica, 23. avgusta - V okviru prireditev ob prazniku občine Bohinj bo v petek, 27. avgusta, v Bohinju na prireditvenem prostoru Pod skalco Bohinjski večer z Alpskim kvintetom in Gorenjskim glasom. Nastopili bodo Godba na pihala Gorje, Franc Pestotnik Podokničar, Alpski kvintet pa bo igral za ples. Sodeloval bo tudi Gorenjski glas s triom Voščenka in citrarjem. Prireditev bo začela godba Gorje ob 18. uri. Veselo bo, žrebali bomo tudi nagrade. Dobimo se v petek Pod skalco v Bohinju. • A. Ž. ^ Oljarn poslušalcev ..snemanje imam Dq k še štiri nove pesmi, ^ca leta jih bomo posip,. ^er Pa imamo za naprej av'jenih še okrog petdeset "lelj svojih pesmi. Igrali jih bomo v prihodnje. Zato pa tudi ne razmišljamo o prirejenih komadih s tuje glasbene scene. Seveda pa se zavedamo, da je najprej treba prebiti led in prestopiti prek ovir," so nam sporočili v zapisu, ki so nam ga poslali nekje z dopusta. Trenutno namreč fantje vsak po svoje nabirajo moči za jesenski start na glasbeno sceno. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: Prodajalna obutve FASTCOOP, Pod Srnjakom 24, Rakek, 061/701 410 Vprašanje: Kaj so to "šnernce"? Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 SIT PE MODI ANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 123 28 72 Vprašanje: Tekstilna prodajalna Modiana odpira svoja nova vrata v centru naše prestolnice. Katero mesto je to? Nagrada : Lonček in pesmarica Odgovore pošljite do sobote, 28. 8. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 8. 8. 1999: - Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana. Celje, Murska Sobota : Maja Jerič, Kranj - PE MODI AN A, Ljubljana - Vič : Franc Modrijan, Laze v Tubinje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljib /. osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro. ter preizkusite svoj pogum na vislicah. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O cg> □ o 0 o D®^oD IMEMbK Logatec • Tržaška 148- teU0611741 632 • fax:06l/74l 612 GLASBENIKI MESECA - KUPON p'®'te, katero skladbo skupine Drugo dejanje ste že slišali 6 in Priimek; H: n,l«Pljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ Naj vas premami še en izbor slovenske popularne glasbe, ki se bo odvrtel že to soboto, 28. avgusta. Ob pol treh bp na frekvencah 88,9 ali 95 MHz vse nared, da si izberete glasbo po svojem okusu. Pravzaprav to lahko storite že po pošti: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Minulo oddajo ste spremljali pod pokroviteljstvom Trgovine Lady-man iz Tržiča (v akciji je že izbor jesenske modne konfekcije...) in tokrat je sreča namenila svoj odmerek Minki Ž. iz Cerkelj in Marti L. iz Tržiča. Čestitke obema in lep pozdrav prav vsem! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. Jolanda Anžlovar - Bele rože iz Aten (2) 2. Miran Rudan - Poljube iskal bom (3) 3. Helena Blagne - Naj ti sodijo (6) 4. Vili Resnik - Ne bodi žalostna (3) 5. Mlade frajle - Frajle mix (6) 6. JUHEJ in VUHMEPIŠ - V gozdičku (novost) 7. MIHA BALAŽIČ - Marina (novost) 8. ZMELKOOVV - Po srcu poštenjak (novost) 9. GEZA, CORADO in BRENDI - Pa naj bo (novost) 10. MLADEN RODELLA - Napravil bom robota (novost) TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška doživetja, ideje, zanimivosti, običaji, glasba... ... vsak Četrtek ob 16.50... 88.9 in 95.0 Mhz ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... mesečno v popotniškem mesečniku SVET & IJUDJE 202. oddaja Mesec avgust gre počasi h koncu, s tem pa tudi počitnice. "Vsak trenutek časa moramo izkoristiti, zato nam vsak potep v zanimiv kraj ali bližnjo okolico ostane v spominu. C c pa jo mahnemo v drugo deželo,,pa ostanemo polni vtisov svetovne dediščine in kulture." V tem mesecu smo gostili veliko mladih popotnikov in tokrat, 26. avgusta, se nam bo pridružila Maša Štrukelj s svojimi popotovanji... Bodite z nami in nam pišite, morda tudi predlagate zanimive-/£~^x ga popotnika na naslov Radio Tržič, Ma/os 4, za oddajo Tudi drugje je lepo. Voditeljica oddaje Janja Budič in glasbeni opremljevalec Andraž Altačič KUPON TA DOBRIH so RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišat-a: VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak. ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 24.08.1999 Popevke: 1. POGREŠAM TE ZELO -TJ ASA ŽNIDAR1Č 2. NE VEM - SUZANA 3. POLETNA .11 NOČ - SIDONJA Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 RAD BI BIL SPET TVOJ - JAN PLESTFNJAK ? LE ZAKAJ BI SE JEZILA - ans. RAZPOTNIK Nz - viže 1. JODLARSKA POLKA - GORENJSKI MUZIKANTJE 2. KRIŠKA GORA - BLEJSKI TRIO 3. ROŽA ROŽ - ans. BRATOV POLJANŠEK VAŠA PESEM I GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Irae in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95.0 OFM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje INTEGRAL TRŽIČ, PREDILNIŠKA 1, TEL.: 064/561-278, 563-280. V novem šolskem letu vas vabimo k nakupu mesečnih, večmesečnih, polletnih in letnih vozovnic z velikim popustom. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje - letne vozovnice na 6 čekov, mesečno na 2 čeka. Poseben popust za člane Mladega foruma liberalnih demokratov ZLSD Tržič. Ugoden nakup tudi za člane Študentskega kluba Kranj. Prodajna mesta: TA Integral Tržič, AP Kranj - kiosk Loto, AP LJubljana, študentski servis Klub Študentov Kranj (Glavi trg 20). Nudimo vam tudi avtobusne prevoze na rednih linijah, turistične po Sloveniji in Evropi in pa servisne storitve v industrijski coni Mlaka pri Tržiču. Vse podrobne informacije po tel.: 561-278 in 561-081. Najceneje - najugodneje - pri Integralu Tržič. In še to: prva mesečna vozovnica za dijaka v septembru in za študenta v oktobru je še po stari ceni! Nagradno vprašanje: Naštej vsaj dve ugodnosti, ki jih nudi današnji pokrovitelj! Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: RADIO GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOKI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV Center, Trbovlje. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 ZAGORJE NAGRADE SO PREJELI: - Slavi Ažman, Suha 44, 4000 Kranj - Mateja Repinc, Ribno, Izletniška 18, 4260 Bled - Bogdana Hribar, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava Nagrade bodo izžrebanci prejeli po pošti. KUPON št. 33 1. MLADE FRAJLE - Če te srček boli 2. ANS. BRANETA KLAVZARJA - Trikrat ugibaš lahko 3. Dvojčici VESNA in VLASTA - Moj fant je z Vurberka 4. VESELE ŠTAJERKE - Tiko tiko 5. SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Veseli muzikantje GORENJSKI GLAS • 26. STRAN GLASOV KAŽIPOT, KONJIČKI Torek, 24. avgustaJ999 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT Diana fest na Hotavljah Hotavlje - 28. in 29. avgusta bo na Hotavijah pri Gorenji vasi, že tradicionalno srečanje "spačkar-jev" - DIANA FEST. V soboto, 28. avgusta, so od 10. ure dalje pripravili različne igre, ob 22. ure dalje bo igral ansambel Kalamari. V nedeljo, 29. avgusta, pa bo za zabavo skrbel ansambel Štok. Srečanje bo na Šubcevem travniku, (na golf igrišču). Planinsko srečanje pod Storžičem Tržič - PD Tržič vabi prijatelje gora na planinsko srečanje, ki bo v nedeljo, 29. avgusta, pri Domu pod Storžičem, z začetkom v dopoldanskih urah. Za glasbo bo poskrbel Duo Rebus. Iz Tržiča bo urejen avtobusni prevoz. Poletne prireditve Tržič '99 Tržič - V okviru Poletnih prireditev Tržič '99, bo v atriju občine Tržič, koncert Slovenskega okteta, in sicer v petek, 27. avgusta, ob 20. uri. V nedeljo, 29. avgusta, pa bo na griču sv. Jožefa nad Tržičem, predstava v izvedbi članov Prešernovega gledališča iz Kranja. Uprizorili bodo komedijo Svetlane Makarovič "Teta Magda". Predstava bo ob 20. uri. 30 let delovanja Muzeja v Železnikih Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na prireditvi ob praznovanju 30 - letnice delovanja Muzeja v Železnikih. V petek, 27. avgusta, ob 18. uri bo v Galeriji muzeja otvoritev fotografske razstave "Lepote selške doline", katero razstavlja Aleksander Čufar. V kulturnem procjramu bo nastopil dekliški nonet Jubilate. V soboto, 4. septembra, ob 18. uri bo na dvorišču muzeja proslava ob 30-letnici muzeja v Železnikih z otvoritvijo prenovljenega pritličja muzeja. Ribiški piknik Kranj - Ribiška družina Kranj vabi na "ribiški piknik", ki bo v nedeljo, 29. avgusta, od 10. ure dalje pri ribiški brunarici v Prašah. 120 let gasilstva v Kranju Kranj - Ob 120-letnici gasilstva v Kranju so pripravili naslednje prireditve; V petek, 27. avgusta, ob 16. uri, na Planini bo prikazana gasilsko reševalna vaja. Ob 18. uri, v Domu krajanov Primskovo -slavnostna seja in zatem gasilska veselica na kateri bo igral ansambel Gamsi. V soboto, 28. avgusta, ob 15. uri zbor gasilcev in vozil za parado, in sicer od AP Kranj -Občina - Prešernov gaj na Primskovo. V soboto, 28. avgusta, ob 16. uri, v Domu krajanov Primskovo - slovesnost ob prevzemu motorne brizgalne PGD Kranj - Primskovo in z razvitjem praporov GZ MO Kranj in PGD Kranj-Primskovo. Sledila bo gasilska veselica, na kateri vas bo zabaval ansambel Bohpomagej. Srečanje ob 55-letnici pod Blegošem Škofja Loka - Letos mineva 55 let od ustanovitve Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda. Pri ZB NOV Škofja Loka - Skupnost borcev GVP, so se odločili za skupno proslavo ob obletnici. Vabijo tudi svojce in prijatelje borcev Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda, borce postalih enot, ki so delovale na Gorenjskem, mladino, posebno pa še prebivalce Selške doline. Srečanje bo v nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri pod Blegošem v Potoku, na domačiji pri Stanetu Šturmu. Za kulturni program in za vodenje prireditve bo poskrbel novinar Jože Logar, sodeloval bo tudi Baldo Bizjak in ostali. Srečanje bo v vsakem vremenu. Tradicionalni planinski ples Radovljica - PD Radovljica prireja tradicionalni planinski ples, ki bo v petek, 27. avgusta, ob 19. uri, v prireditvenem šotoru na parkirišču v Radovljici. Za zabavo in ples bo igral ansambel Zasavci. Pripravili pa so tudi bogat srečelov. Praznovanje ob 55-letnici ustanovitvi odreda Stara Fužina - Skupnost borcev jeseniško - bohinjskega odreda organizira praznovanje v počastitev 55-letnice ustanovitve odbora. Praznovanje pripravlja skupnost borcev v sodelovanju s KS Stara Fužina - Studor in Občino Bohinj. Prireditev bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri v Stari Fužini, v okviru praznovanj občinskega praznika Občine Bohinj. Vse borke in borce odreda, njihove sorodnike, znance in prijatelje, vse borce narod- Predstavitev na Mihaelovem sejmu Od 24. do 26. septembra bo v Mengšu tradicionalni Mihaelov sejem. Mengeš, 23. avgusta - Tradicionalna in tako po Gorenjskem kot tudi širše dobro poznana prireditev Mihaelov sejem bo letos v Mengšu od 24. do 26. septembra. Društvo Mihaelov sejem bo tudi tokrat pripravilo zanimiv program, hkrati pa vabijo turistične kmetije na Gorenjskem, da se predstavijo na sejmu s svojo ponudbo in značilnostmi. Društvo Mihaelov sejem sprejema sporočila na naslov: Društvo Mihaelov sejem. Zavrti 2, 1234 Mengeš ali pa po telefonu 061/738-111 in 041/730-382. Sporočilo pa lahko pošljete tudi po faxu na številko 061/737-216. Interesentom bodo iz Društva poslali prijavnice za predstavitev.: • A. Ž. noosvobodilnega boja in aktiviste OF in druge občane, vabijo na to praznovanje. Ob pestrem programu boste počastili spomin na ustanovitev odreda in obujali spomine in poznanstva izpred mnogih let. 11. tradicionalno srečanje v Crngrobu Škofja Loka - Avtomoto društvo Škofja Loka vabi svoje člane, njihove svojce in prijatelje, na II. tradicionalno srečanje članov, ki bo v soboto, 4. septembra, z začetkom ob 12. uri, na prireditvenem prostoru v Crngrobu, ob vsakem vremenu pod šotorom. Srečanje je združeno s plesom, zabavo in srečelovom. Prijavite se pravočasno na tel.: 657-001 ali 657-000. Turistična ocenjevalna vožnja Škofja Loka - Avtomoto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 4. septembra, turistično ocenjevalno vožnjo za voznike osebnih avtomobilov - ljubiteljev avto športa. Prijavi se lahko vsak član kateregakoli avtomoto društva. Vse informacije dobite po tel.: 657-001 ali 041/743-196. Počitniške dejavnosti na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici tudi v avgustu organizirajo različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosijo, da se prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Do 27. avgusta so pripravili "Oblikujmo blago in fimo mase" in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Vse dejavnosti so brezplačne, s seboj pa morate imeti copate. Ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Na prireditvi "Pod Homanovo lipo" bo v petek, 27. avgusta, ob 20. uri nastopil Lojze Krajnčan kvintet. Srečanje upokojencev Gorenjske v Bohinju Kranj - DU Kranj tudi letos organizira udeležbo na tradicionalnem srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo Bohinju pri hotelu Zlatorog. Srečanje bo v četrtek, 9. septembra, z začetkom ob 10. uri. Odhod izpred hotela Creina, bo ob 8. uri. Prijave v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. DU Dovje - Mojstrana vabi svoje člane na srečanje upokojencev v Bohinju, v četrtek, 9. septembra. Avtobus bo odpeljal iz Mojstrane ob 8. uri, z parkirišča pri Delikatesi. Po potrebi bo ustavil na Dovjem, Hrušici in na Jesenicah. Prijave zbira Marjan Olip po tel.: 891-347 ali pa v klubu društva do zasedbe avtobusa. Na srečanje vas vabi tudi DU Preddvor. Odhod avtobusa v četrtek, 9. septembra, bo ob 7.50 uri iz Tupalič, iz Preddvora ob 8. uri in naprej v Bašelj in na Belo. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki, v Domu krajanov v Preddvoru pa v ponedeljek, 30. avgusta, ob 17. do 18. ure. Kolesarski izlet na Možjanco Kranj - Kolesarski sekcija pri DU že vrsto let in tako tudi letos, organizira kolesarski izlet in piknik na Možjanco. Izlet bo v torek, 31. avgusta, z odhodom ob 8. uri, pred stavbo društva, na Tomšičevi 4. Z DU Preddvor na krajši izlet Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane stare 80 ali več let, da tudi letos pripravlja zanje krajši brezplačen avtobusni izlet, ki bo v sredo, 15. septembra, z odhodom iz Bele ob 8.15 uri, iz Preddvora pa ob 8.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki do srede, 8. septembra. Izlet po slovenski Koroški Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na izlet po slovenski Koroški, v četrtek, 2. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedenosti avtobusa. Nadaljevanje na 27. strani Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, tel./tar. 064/320-041 Smledniška 58 in Likozarjeva 1a Lestvica najbolj izposojenih filmov v AVGUSTU REŠEVANJE VOJAKA RYANA POPOLNI UMOR DALEČ OD OČI MAŠČEVALCI RANE A RM AGE D DON ŠEST DNI SEDEM NOČI DR. DOLITTLE VOJAK JACKIE BROWN TOM HANKS MICHAEL DOUGLAS GEORGE CLOONEY SEAN CONNERY TEKIČ DUŠAN BRUCE VVILLIS IIARISON FORD EDDIE MURPHV KUR T RUSSEL ROBERT DENIRO Delovni čas videotek LIPA (Smledniška 58, v Čirčah) in LIPA2 (Likozarjeva la, na Primskovem) je naslednji: LIPA je odprta ponedeljek, sredo in petek od 13. do 21. ure, torek in četrtek od 17. do 21. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. LIPA2 pa je odprta vsak dan od 12. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 16. do 21. ure. Nagrajenci preteklega meseca so: 1. En teden brezplačna izposoja kaset v LIPI ali LIPI2 prejme: Andrej Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče 2. prazno videokaseto prejme: Tone Ušeničnik, Šorlijeva 3, 4000 Kranj 3. brezplačni vpis v videoteko LIPO ali LIP02 prejme: Helena Frelih, Log 12, 4228 Železniki Novo vprašanje enake nagrade Naslov filma v katerem prav tako igrata skupaj Samuel L. Jackson in Kevin Spacey: a)OSUMUENIH PET bkJACKIE BROVVN c)DEŽ ZA UBIJANJE Novo vprašanje enake nagrade POGAJALEC(The Negotiator) Dva najboljša pogajalca čikaške policije, Roman (Samuel L. Jackson) in Chris Sabian (Kevin Spacey), poznata vse trike v svojem poslu. Zato Sabianu ni lahko, ko mora rešiti talce, ki jih ustrahuje Roman, da bi dokazal, da ni kriv za partnerjevo smrt Oba pogajalca, velika mojstra dela, ki 9a opravljata in njuno medsebojno razumevanje bo razpletlo klopčlč katerega konci segaj'0 zelo visoko. KUPON Odgovor:___ Ime, priimek, naslov: Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-R0M ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: Naslov: JMMMBBHM^^ 1 .NEED FORSPEED 4 (Electronic Arts) NOVOSTI JULIJ-AVGUST: Naslov: Oceria: ALEN VS PREDATOR Fox Interactive Ocena :96% Cena : 8990.00 Ste si kdaj upali pomisliti na to, da se bodo tri najbolj divje in krute življenske oblike v vesolju spopadle med seboj. To res kruto zamisel so realizirali pri ameriškem podjetju Fax Interactive, ki je poznano predvsem po svojih igrah s filmsko tematiko. Ze iz naslova ste lahko razbrali, da se boste skozi igro lahko prebijali kot marinec, predator ali a ion. Vsak lik, ki ga igrate ima svoje specifične lastnosti. Tako lahko npr. z Alienom plezate po zidovih, medtem ko s predatorjem lahko postanete nevidni. Hitrost igre je izredna, saj se vam predvsem alieni bližajo neizbežno hitro, kar naredi igro zelo težavna Izredno je treba pohvaliti tudi zvok, ki je tako realističen, da vas bo večkrat med igro prestrašil. Poskrbeli so tudi za jubireje vef igralskega načina, kije dodelan kot se za tako igro spodobi. Avtorjem je sloviti Mouseman zameril samo to, da niso vdelali snemanja položaja, kar močno poveča težavnost igre. Mouseman je nad igro navdušen, če pa boste tudi vi, se vidimo na njihovem brezplačnem večigralskem internet strežniku (user " Mouseman Kranj). Minimalna konfiguracija : P-200 Mhz,32M spomina,Win 95/98 C&C III: Tiberian Sun Westwood Ocena: 98% Cena predvidoma: 9.890 SIT izkoristite še zadnja prednaročila za strateško igro tega desetletja. Predviden izid je 26.avgust 1999. Za vsa prednaročila bomo priznali poseben Mousemanov 10% popust. The Biggest Names the Best GaWeS Electronic Arts Ocena : 89% SUPER Cena : 9090.00 To je kompilacija šestih uspešnic založniške hiše FJectronic Arts. Paket ( i FIFA 98 - Rood to W«id Cup, Need Fw Speed III, Die Hord Trik** Vtoods 99PGAT0UR, Future Cop LA n Trespasser. Minimaina konfiguracijo: Pentium 166, Win95/98,32Mb RAM NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Nagrajencem čestitamo in jih obveščamo, do iahko dvignejo nagrad8 Trgovini Miško vsak deiavnik od 9h do 19h ure. and Novo nagradno vprašanje se glasi i" Kako se imenuje 3del serije Comrfl &Conquer? " A)RedAlert B) Tiberian Sun 0 The Phantom Menace Odgovore pošljite na igoraj navedeni n oslov. NAGRADE: 1. 30 dni brezplačnega dostopa na Internet 2. lx CD- presenečenje 3. 1x poster igre NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: L Zavri Janez, Pot na Jošta 19, Kranj dobi CD ^0 2. Mihelčič Branko, Ulica Lavgusta 3 ,Kranj, dobi 30 dni h*"" 3. Glava Andrej, Jama 19, Mavčiče , dobi plakat Za vas pripravil Mitja Kašiivnik Mousem°n 94^7 HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 zaročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Mu Poeti '"00 Ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B & B VOZNIŠKI IZPIT PREKO POLETJA - B&B KRANJ, tel. 22-55-22 - B&B RADOVLJICA, tel. 714-960 - B&B JESENICE, tel. 86-33-00 - B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000 kategorije a, b, c, d, e, h http://www.bb-kranj.si h°zmanbus B°RU ZNANJA &ehvska Riznica, tGl^-30, 1000 Ljubljana jp M/J13-22-178 S borza.znanja@spika unistar-si ^STIČNI PREVO/J y KOŽIC JANEZ h g, Lenti, 18.9., Madžarske toplice Gardaland 4.9., Lidl - Alpe Adrija 11.9 do 14.9.,Trst, 21.9., Palmanova 5.10. 064/715-249, Šenčur: 411-887 borje 15 ll<>k0. kombi prevozi TeL: 563.876, 557-757 ^TEOR Cerklje J**, tel. 422-781 ^M: 041/660-658 i°VO. NOVO ^ "JEM TURIST, s.p. 'irixtičm prevozi l&Pine do 50 oseb) SENJSKA Tališča m mČAKUJEJO U,l?BlJSNI 1'KEVOZl pWEL, tel.: 731-050, 041/744-160 ?°IETN1URMK mENJSKIH mižme ''".""<\l V VEDNO ■■kaj DOGAJA Kje lahko izveste: - kako kvačkati prtičke in obrobe? - kako okusno in funkcionalno opremiti stanovanje? - kako izboljšati svoje počutje s pomočjo aromaterapije? - kako kramljati v hindi jeziku - kako žonglirati s kiji? - ali kako najbolj ugodno potovati po Jemnu? V ljubljanski Borzi znanja. Storitve ljubljanske Borze znanja so vam na voljo na tel. št. (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Vabimo vas tudi, da obiščete našo spletno stran www.borzaznanja.mss.edu.si ali nam pošljete pisemce ljubljana @borzaznanja.mss.edus.si. 28. 8. Gardaland, od 16. do 26. 9. Španija - z Lurdom Tel.: 064/725-427, GSM: 041/723-823 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež 28.8. Lenti, 12.9. Monza - Formula 1 Prevozi z novim turističnim avtobusom po naročilu! Lenti 11.9. Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 al GSM 041/670-673 KRANJ (letni bazen): pon. - pet. 9.-18. ure, sob., ned. 9.-19. ure, odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C, TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9. -19 ure, odrasli 600 SIT, petek nočno kopanje 20. - 23. ure 300 SIT. voda 27 stopinj C, RADOVLJICA (kopališče CAMPING):Kopališče v Radovljici je odprto od 10.00 do 19.00 ure, sobota, nedelja in prazniki od 10.00 do 19.00 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popoldanska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT Rekreacijsko plavanje je v avgustu vsak dan od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure. Cena: 250 SIT. V sklopu kopališča je možno najeti igrišče za odbojko na mivki. JESENICE (Ukova): vsak dan od 10. -18.30 ure, odrasli 400 SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C. KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet 10. -18 ure, sob., ned. 10. -19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8. - 19 ure Celodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT. Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. Letno kopališče KROPA obratuje vsak dan od 9. do 18. ure. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci (3 - 7 let) 200 SIT, otroci (7 do 14 let), dijaki 400 SIT. Voda 23 stopinj C Kopališče v Radovljici je odprto v avgustu vsak dan od 10. do 19. ure. Vstopnina odrasli 500 SIT, mladina do 14. leta starosti 400 SIT, popoldanska karta odrasli 400 SIT, mladina 300 SIT Voda je ogrevana na 26 stopinj Celzija. 23.9. Trst, 26. 8. Agualand - Gardaland, 30.8., Čatež RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 je odprta: poned. 8 - 19., torek, sreda, petek 8. - 14., četrtek 10. - 14., sobota 8 - 12 BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10.ie odprta: poned.. torek, četrtek 8. - 14.. sreda 8. - 19.. petek 14. - 19. KRANJ - Splošni in pionirski oddelek sta odprta: poned., sreda, četrtek, petek 9. - 15., torek 11. - 19., sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned , torek, četrtek, petek 8.- 14., sreda 8. - 19., sobota 8. - 12. TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je odprta: poned 9. - 15.. torek, sreda 9. - 18., četrtek, petek 9. - 15., sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 je odprta: poned.. torek 13. - 19., sreda, četrtek, petek 9. - 15., sobota zaprto. ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8 OO - 14.30, četrtek 12.00 - 19.00; oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00. četrtek 12.00 - 19.00; izposojevallšče Trata, Frankovo naselje 74a: sreda 14.00 - 19.00; izposojevallšče Železniki, Češnjica 54: torek 14.00 -19.00; Izposojevališče Žiri, Trg svobode 8: ponedeljek 14.00 - 19 00; izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00- 18.00; izposojevališče Poljane, Kulturni dom Poljane: sreda 16.00 - 19.00 SLIKARSKE RAZSTAVE: do 3. 9. v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikar Vladimir - Edvard Renčelj. K^r' zborovskih pesmi v Kranju ^Všik .." ^slednje tri netko /večer bodo v or sin i j ^slednje :tri - petke /večer bodo v organizaciji podjetja Gradbena dela ^. sPonzorjev, na vrtu gostilne Kot na Maistrovem trgu v Kranju potekali v y,,ecer' zborovskih pesmi" oziroma večeri slovenskih podoknic in narodnih -m pr„ P^tek, 27. avgusta, se bo kot prvi predstavil Trsteniški oktet z umetniškim ^stvoti, a6"1 ^r',a,,cem' naslednji teden bo /.apel Kranjski kvintet pod umetniškim ^ 2b drmati, kot zadnji pa bo v petek. 10. septembra, zapel obrtniški moški i*^do r<*r> Janez Bieivveiss pod umetniškim vodstvom Milana Bajžlja. Prireditve l^'io Ptlek /ace,e ob 18 uri- na vrlu g°st'me Kot, ki bo poskrbela tudi za °icertj lnariko z območja Kranja in okolice. V primeru slabega vremena bodo notranjosti lokala. V petek se vidimo na Maistrovem trgu. • I.K. --2CE RADIO SORA n-LOo-t/oOo 605. (>2-» 039 lil ih: / \v \\ \\. r; i (11 o - s< i n t. st HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 h WJ oP^ernovo Kranj Si tr9. 1000 Kranj ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 1999/2000 Na sporedu bo pet abonmajskih predstav, in sicer: tri predstave Prešernovega gledališča: Jean Baptist Poquelin Moliere: SKOPUH, komedija Angelo Beolco - Ruzante: MUŠICA, komedija Gregor Strniša: SAMOROG, drama In dve uprizoritvi gostujočih gledališč: Pierre Corneille: ODRSKA UTVARA (PDG Nova Gorica), komedija VVilliam Shakespeare - Andrej Rozman Roza: SEN KRESNE NOČI (SMG Ljubljana), komedija Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli od 1. do 14. septembra 1999 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). DOSEDANJI ABONENTI boste svoj abonmajski sedež lahko obnovili od srede, 1. do ponedeljka, 6 septembra. DOSEDANJI ABONENTI, KI ŽELITE ZAMENJATI ABONMAJSKI SEDEŽ, boste sedež lahko zamenjali v torek, 7. septembra. NOVI ABONENTI boste abonmajske vstopnice lahko kupili od četrtka, 9., do torka, 14. septembra. Informacije o vpisu abonmaja so vam na voljo ob delavnikih v upravi gledališča ali po telefonu 064/222-681. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 GLASOV KAŽIPOT Izlet na srečanje v Pliberk Mojstrana - DU Dovje - Mojstarna organizira izlet na srečanje v Pliberku, ki bo v soboto, 4. septembra. Avtobus bo odpeljal iz Mojstrane ob 7. uri z parkirišča pri Delikatesi. Po potrebi bo ustavil na Dovjem, Hrušici in na Jesenicah. Prijave sprejema Marjan Olip po tel.: 891-347 ali pa se prijavite v klubu društva do zasedbe avtobusa, zato pohitite s prijavami. Turistični izlet na Pohorje Kranj - DU Kranj vabi na turistični izlet na Pohorje. Izlet bo v torek, 7. septembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Na dvodnevni izlet Javornik - PD Javornik-Koroška Bela organizira dvodnevni izlet od doma Valentina Staniča in okoliških vrhov, ki bo v soboto, 28., in nedeljo, 29. avgusta. Zbrali se boste v soboto, 28. avgusta, ob 6. uri, pred Turistom na Javorniku. Oprema naj bo primerna za visokogorske ture. Prijave zbira Igor Šorn, do jutri, 25. avgusta, po tel.: 874-406. Kopalni izlet v Poreč Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo prijave za enodnevni kopalni izlet v Poreč, ki bo v petek, 10. septembra. Prijave sprejemajo v MDI Kranj, Begunjska 10, tel.: 223-433. DU Kranj vabi na lep planinski izlet Kranj - DU Kranj vabi na lep planinski izlet Zadnjica - Luknja - Vrata. Na pot se boste podali v četrtek, 26. avgusta, ob 5.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Krvodajalska akcija Cerkno - Idrija - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Cerknem, danes, v torek, 24. avgusta. V Idriji pa jutri, v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. avgusta. Mednarodni natečaj diapozitivov Jesenice - Občina Jesenice obvešča, da se 15. septembra končuje razpis Mednarodnega natečaja diapozitivov -"Dia 70 let mesta Jesenice", ki so ga razpisali Občina Jesenice, Foto klub Jesenice in Fotografska zveza Slovenije. Vse zainteresirane vabijo, da se udeležite razpisa in svoje diapozitive pošljete na naslov: Občina Jesenice, c. Maršala Tita 78, Jesenice, s pripisom "Dia 70 let mesta Jesenice". Rdeči križ organizira naslednje krožke Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo tudi v šolskem letu 1999/2000 v sklopu Univerze za III. živl-jensko obdobje organiziralo za upokojence naslednje krožke: krožek nemškega jezika - začetni in nadaljevalni, krožek angleškega jezika - začetni in nadaljevalni, zgodovinsko etnološki krožek, krožek umetnostne zgodovine, likovni krožek, kiparski krožek, krožek za duhovno rast, krožek spoznavanja zdravilnih rastlin in njihova uporaba in klekljarski krožek. Vse upokojence, ki se želijo vključiti v krožke Univerze za III. življenjsko obdobje vabijo, da se vpišejo po tel.: 211-150, od 20. avgusta do 10. septembra, od 9. do 11. ure. Desetletje poezije v lesu -1990/1999 Ljubljana - Muzeji radovljiške občine in Mestni muzej Ljubljana vas vljudno vabijo na odprtje in ogled razstave arhitekta in oblikovalca Marjana Gašperšiča -Desetletje poezije v lesu 1990/1999. Otvoritev bo danes, v torek, 24. avgusta, ob 19. uri v Kulturno - informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. Razstava bo odprta do 11. septembra, od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure in v soboto, od 10. do 13. ure. Razstava likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 27. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del Nataše Kovač in male plastike Jureta Ahačiča. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, nastopil bo mešani vokalni oktet KD dr. France Prešeren iz Žirovnice, bo na ogled do 12. septembra. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Bavarske in platnarske zbirke Škofja Loka - Vabljeni ste v Loški muzej na odprtje in ogled Bavarske in platnarske zbirke. Predstavitev zbirk bo v četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri v kapeli Loškega gradu. Nude Ljubljana - V KUD Prešeren, v Ljubljani bo danes, v torek, 24. avgusta, ob 21. uri, otvoritev razstave fotografij NUDE, avtorja Boštjana Gunčarja. Razstava fotografij Marijanke Globočnik Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke d.d. Kranj, PE Radovljica je na voljo ogled razstave Nagradna križanka Alpetour Remont V nedeljo zvečer smo na zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma izžrebali deset nagrad med reševalce nagradne križanke Alpetour Remont. 1. nagrado-avtoradio Blaupunkt dobi Irena Zupan, Razgledna c. 18, Bled; 2. nagrado vikend s prestižnim vozilom Renault dobi Alenka Slatenšek, Jezerska c. 54A, Kranj, 3. nagrado vikend z vozilom volvo S40 dobi Ivan Mastnek, Prešernova 37, Jesenice; 4. nagrado darilni paket Alpetour Remont dobi Rafael Kavčič, Potočnikova 11, Šofja Loka, 5. nagrado dežnik Renault dobi Pavle Pokom, Podlubnik 4, Škofja Loka. Pet tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa dobijo: Vinko Debelak, Langusova 48A, Radovljica; Metod Ovsenek, Zgornje Veterno 6, Križe; Mario Palik, Tunjiška 2, Kamnik; Slavi Žvagen, C. revolucije 9, Jesenice; Jože Podgoršek, Češnjevek 19, Cerklje. fotografij Marijanke Globočnik, pod naslovom "Slike s separacije". Razstava je na ogled od 3. septembra. Razstava na gradu Gevverkenegg Idrija - Za popestritev tradicionalnega, letos že osemnajstega čipkarskega festivala, bo na gradu Gevverkenegg v Idriji na ogled razstava razkošnih oblačil slovenskih modnih ustvarjalcev. S prepričanjem, da je naša dežela ponosna na korenine domače in umetnostne obrti, želijo poleg kreacij z idrijsko čipko predstavili tudi druga iskanja ustvarjalcev unikatnih kreacij večernih oblek in dodatkov. Razstvo si lahko ogledate do 29. avgusta. Klekljane mojstrovine iz Železnikov Železniki - TD Železniki vas vabi na ogled razstave ročno klekljanih čipk, članic Klekljarske sekcije pri TD Železniki. Razstavo si lahko ogledate do 27. avgusta, v Ars cafeu Pri črnem orlu, Mestni trg 2, Idrija. Razstava barvnih fotografij Jesenice - Občina Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vabita na ogled razstave barvnih fotografij, avtorjev Justi Fink, Adija Finka in Janeza Avsenika. Razstava je posvečena občinskemu spominskemu dnevu 1. avgusta in je na ogled v prostorih Občine Jesenice, do 27. avgusta. Živi svet Falklandskega otočja Kamnik - V Kavarni Veronika, Glavni trg 6 v Kamniku, si lahko do 6. septembra, ogledate razstavo fotografij Petra Kovača, z naslovom "Živi svet Falklandskega otočja". Razstava Jaše Bararona Ljubljana - Vabljeni ste na ogled razstave likovnih del akademskega slikarja Jaše Bararona, v Galeriji Lek v Poslovno-informacijskem centru na Verovškovi 57 v Ljubljani. Razstava je na ogled do 8. septembra. Soseske sopotij Kranj - V Galeriji Kavka, na Maistrovem trgu v Kranju v letošnjem letu predstavlja Drago Papler ciklus fotografij z naslovom Soseske sopotij (New York 1999). Razstavo si lahko ogledate do 24. septembra. Razstava likovnih del "Vrata '99" Mojstrana - V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani je na ogled razstava likovnih del udeležencev XX. planinske slikarske kolonije "Vrata '99". Razstava je na ogled do 12. septembra vsak dan, razen ponedeljkov, od 10. do 17. ure. Glasbeno poletje Bohinj '99 Bohinj - V okviru poletnega glasbenega festivala, ki bo v cerkci sv. Martina v Srednji vasi, ki je oddaljena le nekaj kilometrov od Bohinjskega jezera, so pripravili tudi v avgustu številne koncerte. Šesti koncert Glasbenega poletja v Bohinju, bo danes, v torek, 24. avgusta, ob 20.30 uri, v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Nastopili bodo: Pierre Amoval - violina, Igor Škerjanec -violončelo in Vladimir Mlinaric - klavir. Sedmi koncert, na katerem bosta nastopila Irena Grafenauer - flavta in Mate Bekavac - klarinet, bo v soboto, 28. avgusta, ob 20.30 uri, v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. Koncertni recital za dve čembali Kamnik - V okviru musica aeterna Festival, vabi Zveza kulturnih organizacij Kamnik na Sedmi koncert '99, in sicer na koncertni recital za dve čembali. Izvajalca sta llario Gregoletto in Elena Modena iz Italije. Koncert bo v soboto, 28. avgusta, ob 20. uri, v cerkvi sv. Petra v Komendi. TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, TaM ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI • KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI m 223-444 APARTMA -PRIKOLICE ODDAM APARTMA UMAG G RA. "H- 718-068 KANE- 17535 APARATI STROJI Prodam dobro ohranjen HLADILNIK BOSCH, mere 83x45x55. W 491-563 17446 TELEFONSKI PRIKLJUČEK oddam za polovično ceno. "B 332-020, po 19. uri 17455 Za rezervne dele prodamo ali oddamo TELEFONSKO CENTRALO PABX 300 C, I. 81. Cena po dogovoru. Ogled je možen v Gorenjski banki, Bleiweisova 1 v Kranju, vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro in sicer do vključno 26.8.99. Kupec mora zagotoviti odvoz centrale na dan preklopa na novo centralo, predvidoma 29.8.99. Informacije 28-40, int. 474 17471 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. "B 332-350 17474 Prodam SESALEC CORONA tip 405, moči 800 W 7. dodatno opremo. 'B 041/816-676 1/477 Prodam SAT ANTENO, ti 80, 10 OOO SIT. "B 801-166 17559 Prodam dve plastični CISTERNI, 1000 I, za olje, z opremo, 30 % ceneje, 714-557 17563 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ Automatik 20 000 SIT. B 720-106 17564 GR. MATERIAL OPAŽ suh, smrekov, I. kvaliteta 700 SIT, II. kva. 480 SIT in suh talni POD ali BRUNE po 1400 SIT. Možna dostava. S 041/753-596 15789 SNEGOLOVILCI iz 1,5 mm nerjaveče pločevine! Ugodne cene, možna dostava, možna montaža. S1 725-319 17260 Imate izkop, odpadni materijal? Nudimo prostor za nasutje. TET 041/682-212 17453 GARAŽNA VRATA 275 x 197, dvižna, ugodno prodam. "B 646-788 1/561 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 5. in 8. razred ter kupim za 6. razred OŠ. "B 411-638 17442 Prodam KNJIGE za Srednjo ekonomsko šolo za 1., 2., 3., 4. letnik, smer upravni tehnik. "B 561-137 17449 Prodam več KNJIG za matematiko, slovenščino, angleščino, kemijo, bilogijo, za srednjo šolo. S" 421-418 17464 Prodam nekaj KNJIG za 2. letnik in kupim za 3.letnik SEUAŠ - POSLOVNI TAJNIK, 041/597-686 17468 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OŠ. TT 731-372 17473 POUČEVANJE DIATONIČNE HARMONIKE z osnovami teorije in nakup notnih zvezkov s prijemi. ?T 061/841-559 17484 Instruiram angleščino za OŠ in SŠ. ?T 324-854 17487 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE^ POZOR! Tudi letos vam v malooglasni službi nudimo'možnost brezplačnega oglasa za prodajo alt nakup šolskih učbenikov. Oglas naj bo do 20 besed. Lahko ga pošljete na dopisnicah alt pa nam ga poveste po telefonu št. 223-444. Izkoristite priložnost v avgustu in septembru! Kupim UČBENIKE za I. letnik ekonomske šole - ekonomski tehnik. t? 325-797 17489 KNJIGE od 1.-5. razreda OŠ prodam in KUPIM za II. letnik gimnazije. "B 241- 311 17491 Kupim KNJIGE za 1. letnik, smer ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ. "B 422-776 17519 Prodam KNJIGE od 1. do 4. letnika komercialne šole. TT 641-105 17522 Kupim KNJIGE za 1. letnik ekonomske srednje šole. "B 422-340 17527 Kupim UČBENIKE za 1. letnik ekonomsko komercialne šole. TB 681-046 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OŠ. W 246-510 17531 Kupim BERILO 3 Kolšek, MATEMATIKA 2 in 3 Štalec, FIZIKA Kladnik, za srednjo šolo. "B 323-682, zvečer 17553 Nekaj KNJIG za 1. in 2. letnik lesarske šole, smer MIZAR, prodam, 323-682, zvečer 17554 Kupim KNJIGE za 1. letnik ekonomske gimnazije. "B 546-110, 041/503-923 17555 KOLESA Prodam ohranjeno GORSKO KOLO primerno za starost do 11. leta. "B 801- 748 17447 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, JESENOVO, JAVORJEVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Podnartu 6, -B 731-615 in 041/680- 925 17058 Kupim rabljene SALO NITKE cca 50 kom. -ff 041/869-666 17441 Kupim 4 m3 lepih suhih jesenovih plohov. W 041/429-166 17486 Radio Trigjav 96 GOREnjSKfl 89.8 Jesenice. 101.5 Bohinj iOI.I Kranj/ho Gora LOKALI Prodamo v Kranju - 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža, primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena 11.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15512 Oddamo v bližini Kranja v neizdelani hiši v kleti, 130 m2 in pritličju 100 m2, s posebnim vhodom, primerno za različne dejavnosti (zobozdravstvo, kozmetika, ipd.) K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15513 Prodamo v centru Kranjske gore starejšo hišo blizu smučišča, dve etaži po 70 m2, delno podkletena parcela 203 m2, cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 15933 KRANJ na dobri lokaciji prodamo 400 m2 adaptiranih poslovnih prostorov (možen nakup po delih), možnost opravljanja trgovske, gostinske ali proizvodne dejavnosti, zelo ugodna in zanimiva ponudba! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 16929 ODDAM v najem gostilno, 122 m2, z vrtom in stanovanjem, na dobri lokaciji, v okolici Tržiča. "B 212-754 in 041/753- 513 17120 Škofja Loka - center (nad AP) oddamo poslovni prostor, cca. 40 m2. PIA NEPREMIČNINE "B 622-318, 656-030 MOTORNA KOLESA Prodam YAMAHA FZR 600 R, I. 95, reg. do 4/2000, prevoženih 34000 km. B- 631-553 17437 Prodam motorno KOLO Yamaha 250 S, I. 97. 12.000 km. "B 224-621, 041/673-106 17451 Prodam 2 meseca star motor AVTO-MATIK SPRINT, metalno sive barve, lita platišča, gume slike, prednja maska in števec. Cena 70 000 SIT. 041/571- 403 17469 OBLAČILA Žensko GORENJSKO NARODNO NOŠO, ugodno prodam. ■B 041/869- 808 17458 OTR. OPREMA Ugodno prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PEG PEREGO. "B 310-745 17475 Prodam PREVIJALNO MIZO z banjico. "B 734-139 17558 OSTALO POSREDOVANJE pri prodaji, nakupu umetniških del, izdelkov, del po naročilu. CONTACT, 041/670-423, od 19. do 21. ure 16003 Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611-078 16728 Prodam KOTEL in mlin za žganjekuho ter starejši ŠIVALNI STROJ Pfaff. "B 621-905 17550 PRIDELKI Spet vsak dan sveže JAGODE na Planjavi pri Šenčurju. 411-026, 411-094 16954 Enoletno TRAVO za seme, prodam. Gasilska c. 19, Šenčur, "B 411-007 17457 Prodam JEČMEN in OVES. "B 041 /873-554 17460 PRODAM VINO - DOLENJSKO BELO in CVIČEK z vsemi dokumenti, po ugodni ceni. Vino pripeljem tudi na dom. "B 068/499-063 17466 Ugodno prodam ROŽE trajnice. B" 403-127 17481 Prodam SENO, HRIBOVSKO, večjo količino. "B 061/789-434 17518 SLADKE JAGODE lahko zopet dobite v Čadovljah pri Trsteniku. MARKUTA Tt 460-048 ' 17543 Prodam drobni KROMPIR. "B 422-130 17545 POSESTI Prodam MOTOR ATX, 595, zvečer .95. -B 226- 17521 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. "B 064/368-000,041/640-949 6226 KRANJ - okolica; na sončni lokaciji prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1700 m2, lahko po delih. PIA NEPREMIČNINE "B 212-719, 212-876 14864 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro visokopritlično podkleteno hišo naparce-li 727 m2, cena 33.6 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15514 Prodamo v Kranju - 25 let staro atrijsko HIŠO na parceli 500 m2, sončna lega, cena 47.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo v bližini Kranja podkleteno visokopritlično HIŠO z izdelano mansar-do na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena 39 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15517 Prodamo: zazidljivo parcelo 475 m2 v Seničnem z lokacijsko dokumentacijo za 4,5 mio sit, BISTRICA PRI PODBREZ-JAH stavbno zemljišče 1.575 m2, po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN d.o.o., "ET 221-353, 222-566 in fax 221-785 15527 Prodamo: v Podljubelu počitniško hišico z gradbenim doviljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena 11,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., ■H' 221-353, 222-566 in fax 221- 785 15528 Prodamo okoli Bleda HIŠA dvojček, na parceli 288 m2, stara 25 let, cena 20 mio SIT. K3 KERN d.o.o., & 221-353, 222- 566 in fax 221-785 16314 Prodamo KAMNIK - HIŠA 9.5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena 28 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B- 221-353, 222-566 in fax 221-785 16315 Prodamo v bližini Nakla - atraktivno, moderno grajeno HIŠO 13 x 9, s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2100 m2, cena 54 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 16316 KRANJ na odlični loOkaciji Stražišče prodamo večjo atrijsko hišo, 200 m2, 500 m2 zemljišča, vsi priključki, zanimiva ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 212-71 9 , 212-876 16927 sIROVNICA okolica na sončni lokaciji prodamo popolnoma adaptirano enosta-novanjsko hišo, cca 1000 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 16928 POLJANSKA DOLINA - Gorenja vas prodamo zazidljivo parcelo 760 m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 656-030 17079 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 vnim.pia-nepremiciMne.si/ CERKLJE okolica prodamo parcelo 4000 m2 z manjšim vikendom. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17287 MEDVODE - OKOLICA obnovljeno enodružinsko hišo, neopremljeno, CK, TEL, KATV, oddamo. Cena: 80.000 SIT / mes. STRAŽIŠČE- prodamo nadstropje-etažo novejše hiše, lepa priložnost. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 CERKLJE- prodam manjšo bivalno hišo na parceli 455m2. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 DOSLOVČE-prodamo novejšo hišo, sončna lega, parcela 900m2, FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 STRUžEVO in GORIČE-prodamo etažo starejše hiše s pripadajočo parcelo. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 DRULOVKA-prodamo atraktivno sodobno atrijsko hišo, izredna lega, 43 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Kokrica-prodamo hišo s poslovnim prostorom. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Na relaciji Kranj - Cerklje kupimo starejšo bivalno hišo na vsaj 500 m2 zemljišča, z vsemi priključki, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 STROJNI TLAKI -ESTRIHI 1«l.:0609 6Z5 474 061 812 608 JESENICE KOROŠKA BELA UREJENA STANOVANJSKA, VRSTNA HIŠA, 120 M2, KLET, GARAŽA, 50 M2 ZA MIRNO OBRT, 282 M2 PARCELE, PRODAMO ZA 15.600.000 SIT. CENA JE ZELO UGODNA. TEL.: 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 6.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 (www.posing.si) LESCE OKOLICA ravno parcelo - nadomestna gradnja 542 m2, prodamo, za 5.000.000 SIT. TEL.: 064 863 150 ( www.posing.si ) GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo za 19.900.000 SIT. TEL.: 064 863 977 (www.posing.si) BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL: 064 863 977 (www.posing.si BEGUNJE - ZGOŠA obnovljeno stanovanjsko hišo, P + M, 140 m2 bivalne površine + garaža, na parceli 450 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. TEL.: 064 863 150 (www.poisng.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 ENODRUŽINSKO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO V ŠKOFJI LOKI ALI KRANJU. TEL.: 06 4 3 6 8 741 GOLNIK zazidljivo parcelo 475 m2 z lokacijsko dokumentacijo ter načrtom za hišo, voda in elektrika na parceli, prodam. "B 041/869-666 17440 INE:T(jl.:0Bl/Bll-579 *(;SM:()41/()UMI15 RODINE prodamo novejšo vrstno hišo 90 m2, parcela 162 m2, čudovita, mirna in sončna lokacija, cena 11.000.000 SIT, RATEČE PLANICA prodamo stanov, hišo - NOVOGRADNJA, 102 m2 upor.p.parcela 400 m2, CK, garaža, lep pogled na ponce, cena 28000.000 SIT, PREDDVOR okolica prodamo novo dvostanovanjsko hišo 300 m2 upo.površine,700 m2 parcele, JESENICE prodamo večjo stan. hišo, 271 m2 upor.površine, parcela 622 m2, 3 garaže, CK, ugodni plačilni pogoji. LESCE prodamo hišo 350 m2 upor.površine, 790 m2 parcele. Lepa lokacija. ASGARD, 863-312, 041/673- 048 17495 ŽIROVNICA okolica na mirni, sončni lokaciji pod Stolom prodamo novo, moderno, bio HIŠO, 360 m 2 biv. p. 1326 m2 parcele, CK. Ugodni plačilni pogoji. ASGARD 863-312, 041/673- 048 17496 BELCA prodamo zazidljivo parcelo 2014 m2 ali 2x1000 m2, lahko je tudi nadom, gradnja, sončna lokacija, cena 6000 SIT/m2, BLED KRNICA prodamo parcelo 390 m2 z začeto gradnjo in vso dokumentacijo na lepi mirni lokaciji. Cena 4000.000 SIT. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 17498 Starejšo HIŠO najamemo v okolici Medvod z možnostjo kasnejšega odkupa. "B 061/574-910, zvečer 17500 Prodamo v Seničnem pri Golniku na parceli 1100 m2 začetno gradnjo (temelji) za 13,5 mio SIT, prodamo. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 17510 Škofja Loka - Podlubnik: prodamo spodnji del samostojne stanovanjske hiše, klet in pritličje 132 m2, zraven pripada tudi vrt. PIA NEPREMIČNINE tt 622-318, 656-030 17537 /jr-»/«>el(troinžtAlaci|e /TZABRET VISOKE IN NIZKE GRADNJE, POPRAVILO ELEKTRIČNIH NAPRAV IN STROJEV, SERVIS, MONTAŽA GORILCEV IN MERITVE Bobovek 2 a, 4000 Kranj N.C.: 064/248-000, fax: 064/248 008 posl i r TT ^ KRANJ PLANINA I prodamo dvos°jj| stanovanje 62,30 m2, vsi P«*^«' kon, za 10.500.000 SIT. POSI^ 224 210 (www.posing.si)_____$ KRANJ PLANINA I vzdrževano dvosobno stanovanje 65,5 m2, vsi P g| ki, prodamo za 11.800.00JJ, 0g* Možnost odkupa garaže. POSU 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I trosobno star* ^ 86 m2, dva balkona, komfortne^ M vseljivo, prodamo za 12.000- . ^ POSING 064 224 210 (wvvvvj^>' --—---nSt*"1 ŠORLIJEVO NASELJE trosobno (Cr vanje 70 m2, vsi prilkjučki, balkon. damo za 12.500.000 SIT. POSlNG 222 076 (www.posing.si) /9 PROGRAM VSAK OAN OO 19 OO UO 23.OO OB NEDELJAH OD 9 OO DO 23 OO NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot. snemanje praznovanj ... UGODNE CENE OBJAVE ! PR GORENJSKA REDSTAVITEV JE NA ODUOeiTE^ Z|JA GORENJSKA TEL„ ^1 Nikolo Tesle 2, P*' 4001 Krar>) m« E-po«ta: tel*-tv-kr@ * w Internet: http./Avvv«'-^ fiB Telefon 0<54/33i r»l«rax. 064/327^dKJ Kontaktni tel -TV » 064/331-teg,. UREDNIŠTVO FAX-POROrtU A DB 064/331 231 5**, 24. avgusta 1999 MALI OGLASI, ZAHVALE 29. STRAN • GORENJSKI GLAS njdomplan ' družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem-in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 Hn.c-.064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost ^otavljgtg zanesljivost in uspeh KRANJ GOGALOVA oddamo v celoti °Prernljeno garsonjero 25,6 m2, za 40000 SIT / mes. POSING 064 222 ^(wrvwjDosing.si) _ Škofja loka frankovo naselje nujno wlm0 garsonjero ali enosobno sta- !!PWNJE! TEL: 064 368 741__ Kranj šorlijevo, planina, iščejo več STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA ZNANE KUPCE. GOTOVINA! 1^064368 741 _ pbnina I, prodamo prenovljeno garson-ler° 32,85 m2 v 2.nad., opremljena *uninja, zastekljen balkon vseljivo takoj, *na 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) ^2_60ali (064) 365-361_ tanina I ali II kupimo garsonjero in enosob-n° stanova " voru, vanje z balkonom, vseljivo po dogo-I za že znane interesente. AGENT Kranj ^642365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center, prodamo enosobno staranje 50,59 m2 v 2. nad, vseljivo po ^govoru, cena 9,3 mio SIT. AGENT ■^nH064) 365-360 ali (064) 365-361 i|ato Polje, v starejšem bloku prodamo "°s°brio stanovanje 38,60 m2 v 3. °astropjU| bivalna kuhinja, vseljivost in ena po dogovoru. AGENT Kranj (064) ■C^6Q ali <064) 365-361_ ^ato polje, prodamo dvosobno stanovan- no46.30 m2 v 3. nadstropju, lepo ohranje-lr> vzdrževano stanovanje, vseljivo takoj, 3R? Po dogovoru. AGENT Kranj (064) C^60 ali (064) 365-361_ na'dstr3' prodamo 2SS 65 m2 v 6. isiropju '^arževano stanovanje, V lega, vseljivo »Ldogovoru, cena 10.5 mio SIT. ^ENT Kranj (064) 365-360 ali (064) ^361 blr?if°lnoma novo stanovanje v nizkem '°Ku< takoj vseljivo, 2SS velikosti 66,45 J-** priključki, cena po dogovoru. AGENT ^ranl (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 62,3 m2 v 3.nad., vsi priključki, bivalna kuhinja, vseljivo po dogovoru, ali menjamo za enosobno stanovanje z bivalno kuhinjo na planini II ali III v nizkem bloku. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina II prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 70,9 m2, 3. Nad, z vsemi priključki vseljivo po dogovoru. Cena 13,5 mio sit. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ Z OKOLICO- KUPIMO PARCELE, HIŠE, STANOVANJA, HITRO PLAČILO. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 KRANJ- IŠČEMO STANOVANJA V NAJEM VSEH VELIKOSTI ZA ZNANE LJUDI. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 KRANJ- prodamo adaptirano meščansko stanovanje, 80m2, 11 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 RADOVLJICA-Cankarjeva: prodamo lepo 2,5ss, 69m2,12,6mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 3-prodamo izredno 3sobno atrijsko stanovanje. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1 -prodamo 2ss+kabinet, 67m2,vzdrževano. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, TRŽIČ - TAKOJ KUPIMO 2SS ali 3ss za popularno osebo. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 DRULOVKA- prodamo lepo garsonjero, balkon. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1- Prodamo lepo 2ss, 59m2, 3.nad, 9,8 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Planina 1-oddamo opremljeno 2ss, Britof-neopremljeno 4ss, Jezersko-neopremljeno 1ss. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ELEKTRONIK d.o.o. ! tii tro i** poceni informacije: MHKl/MI .846, Mob.:06G9/629-514 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF *5 ihl./rAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, Šorlijevo naselje-prodamo 2ss,59m2, l.nad. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198_ Prodamo: 2 SS, 65 m2 v 6.nadstropju, na Planini 2, cena 10,4 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15520 Prodamo: v bližini Tržiča STANOVANJE v mansardi in POSLOVNI PROSTOR v prizidku hi, cena 22,5 mio SIT, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja. K3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 15522 Prodamo: Tržič - 2 SS 58 m2, v 3. nadstropju, na južni strani, z vsemi priključki in balkonom, cena 8,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., C 221-353, 222-566 in fax 221-785 15523 Prodamo: Tržič (Deteljica) - obnovljeno 2 SS + K 60 m2, v 9.nadstropju, 2 balkona, cena 8,5 mio SIT, 3 SS + K 80 m2, v 4.nadstropju, cena 10,0 mio SIT. K3 KERN d.o.o., ^ 221-353, 222-566 in fax 221-785 15524 Prodamo: Radovljica - 2,5 SS 69 m2, v 3.nadstropju/4 nadstropju, balkon, takoj vseljivo, cena 13,2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 15525 ODDAMO več najemniških stanovanj v Kranju in Bledu. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 15934 KRANJSKA GORA - POSEBNA PONUDBA; na lepi lokaciji prodamo popolnoma adaptirano 1 ss! PIA NEPREMIČNINE T? 212-719, 212-876 Oddamo BLED 1 ss, 35 m2, z novo opremo, za 50 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221785_16317 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje, prodamo enosobno stanovanje 46 m2, I. nadstr., vsi priključki, balkon predelan v eno sobo. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 656-030 16655 ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil oče in stari oče FRANC JOŽEF BANDELJ iz Sp. Dupelj 69 a Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Grahku iz Dupelj in gospodu diakonu iz Tržiča za pogrebni obred, dr. Mariji Ravnihar, pogrebni službi Navček in Komunalnemu podjetju Tržič in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Sin Brane z družino ZAVRŠNICA na prekrasni lokaciji prodamo manjši vikend, 200 m2 zemljišča, idealno za počitniško bivanje, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 16925 KRANJ na odlični lokaciji (Šorlijevo) prodamo 2 ss s kabinetom, 68 m2, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 16926 ODDAMO 2 ss, 50 m2, cena 45000 SIT mesečno. Đ 636-180 ali 225-380 17069 Železniki prodamo dvosobno stanovanje 61 m2, pritličje, CK, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 656-030 17078 ŠKOFJA LOKA - NOVI SVET prodamo 2 ss, IV. nadstr. v celoti renovirano, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 656-030 17285 KRANJ (Vodovodni stolp, Šorlijevo) za znano stranko takoj kupimo 2 ss. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 17286 ODDAM stanovanje v kmečki hiši na Bledu, v samem centru, delno opremljeno. S 744-657 17438 Oddam DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, vsi priljučki, garaža, odlična lokacija, Bled. B" 742-620 17443 V Kranju oddam opremljeno 1 s stanovanje. S 041/851-879 in 064/334-189 17461 Prodam 1 sobno STANOVANJE v Šorli-jevem naselju, v pritličju, 36 m2, cena 7.6 mio SIT. "H" 328-490 med 20. in 21. UTO 17462 STANOVANJE v hiši dobi upokojenka , za delno pomoč, ostalo po dogovoru. ?T 326-333 17480 JESENICE 1/2 hiše (2 stanovanja), garaža, vrt, ugodno prodam. 'B 864- 593 17494 RADOVLJICA- novejše 2 ss, 60 m2, st. pov. CK, tel. s. št. , vrt, možnost odkupa garaže. Cena 12.413.000 SIT. KRANJSKA GORA novo naselje prodamo 2 x apartma (46 m2 in 64 m2), CK, tel., s št. balkon, cena po dogovoru, JESENICE 2,5 ss v izmeri 70 m2, CK, KTV, tel.priključek, cena ugodna! JESENICE prodamo 3 ss v izmeri 66 m2, CK telefon, ugodno. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 17497 Prodamo ZAPUŽE novo 2 ss 59 m2 v I. nadstr. po 202.000 SIT/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 17511 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. S 66-50-50 16676 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 ZAHVALA V 46. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga MIRA LEBAN roj. Grošelj, iz Preske pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, s Sela pri Žireh, Prijateljem in za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam kolektiva PEKO Tržič in Iskra OTC Kranj. Zahvala gre sodelavki - govornici gospe Silvi za njene tolažilne besede. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu kaplanu in pevcem iz Žirov, pogrebcem s Sela. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: njen Simon in bratje OSMRTNICA Umrla je naša draga mami MARICA BOHORIČ roj. Tratnik, trgovska poslovodkinja v pokoju ^°greb bo jutri, v sredo, 25. avgusta 1999, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara od 8. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. V imenu sorodstva in vseh žalujočih: hčerki Vera Žnidaršič in Mija Blaznik z družinama Stražišče, avgust 1999 40 let se učimo učiti U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne programe: VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT -1. in 3. letnik Informativni dan: 22. 9. 1999 VISOKA UPRAVNA ŠOLA - 3. letnik KOMERCIALIST Prekvalifikacija iz PRODAJALCA v EKONOMSKO -KOMERCIALNEGA TEHNIKA Prekvalifikacija iz ADMINISTRATORJA v UPRAVNEGA TEHNIKA EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK UPRAVNI TEHNIK Prekvalifikacija v PRODAJALCA - 8 mesecev PRODAJALEC KUHAR NATAKAR OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 6., 7. in 8. razred Prijave in informacije: telefon: 656-136, 656-138 www.lu-skofjaloka.si ODDAM Z 101 za dele. B 246-573 17448 Prodam nov pokrov in prednji odbijač za Alfa Romeo, I. 87. Bešter, Virmaše 12 17450 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. "B 241-168, gsm 041/730-939 16700 - Kupim R TVVINGO ali CLIO od I. 93 do 97. Sem resen kupec. TF 411-893 17470 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) TT 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 PEUGEOT 406 1.8 ST, I. 96, met rdeč, 1. last. servisna, ABS, 2 x AIR BAG, elek. oprema, kot nov, 1.895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15754 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., "O" 242-600, 242-300, 041/668-283 16298 SEAT IBIZA CL, I. 94, rdeča, 3 v, 2. lastnik, nov model, 87000 km, reg. 6/2000, ohranjena, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16657 Prodam FIAT PUNTO 60 SX, I. 98, kovinsko moder, 18000 km, CZ, ES, zračna hiazina, cena 1.300.000 SIT. TP 691-656 17077 MEGANE 1.4 RL, I.97, 27000 km, 1. last., rdeč, servo, 5 v, kot nov, 1.570.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 17083 GORENJSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO OBVEŠČA ČLANSTVO IN VSE OSTALE GORE SO PONOVNO ZAHTEVALE ŽIVLJENJE IN IZTRGALE IZ NAŠL SREDINE PRIZADEVNO KOLEGICO, GORSKO REŠEVALKO. ZDRAVNICO ZDRAVSTVENEGA DOMA NA JESENICAH ANDREJO SVETE, dr med Od nje smo se poslovili 19. avgusta 1999 ob 17. uri na pokopališču v Preserju. Svojcem izražamo iskreno sožalje. Za GZD - predsednik mag. Branko Lubej, dr. med. Kamnik, 19. avgusta 1999 V SPOMIN Dom je prazen a vaju ni več v srcu žalost in bolečina in tiha solza večnega spomina. Jutri,.25. avgusta, bo minilo dve leti, odkar si končal svojo življenjsko pot dragi mož STANE 30. aprila je minilo štiri leta, odkar srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš dragi sin MILAN RESNIK iz Rodin. Vsem, ki seju spominjate, prižigate svečke, iskrena hvala. Za vama žaluje žena in mama Angela ZAHVALA Vse je milost. (Georges Bernanos) r— 1 Ob smrti našega dragega moža in očeta IVA GAŠPERŠIČA se zahvaljujemo vsem številnim sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Gasilskim društvom za sodelovanje pri pogrebu in številno udeležbo, pevcem Zupan st. iz Tržiča in trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo njegovi osebni zdravnici dr. Marti Ropret in patronažni sestri Saški Sušnik, ki sta mu z vsemi razpoložljivimi sredstvi lajšali njegove hude bolečine. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žena Manca in hčerki Helenca in lončka z družinama Kropa, 20. avgusta 1999 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n u L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 HYUNDAI ACCENT, I. 95, prva lastnica, kovinsko zelena barva, 89000 km, reg. do 572000, servisna knjižica, 3 vrata, avtoradio, lepo ohranjen, garažiran, prodam. B 041/644-991 17232 MEGANE 1.4 RN, 1.96, rdeč, 1. lastnik, servo, DCZ, AB, ohranjen, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 15961 HVUNDAI SONATA, I. 99, prva lastnica novo vozilo, reg. do 5/2000, 1800 km, kovinsko modra barva, avt. klima, ABS, 4 xzračna blazina, usnje, elek. stekla in ogledala, avtoradio + CD, TCS, ALU platišča, alarm... garažiran, zelo ugodno prodam. "B 041/644-991 17233 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. S 061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje elek. paket, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit Tf 061/716-221, Šubelj Domžale PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 HYUNDAI COUPE, nov zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit: "H 061 /716-221 17236 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. •B 061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4xzračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, cental-no zaklepanje, ugodna cena, možna menjava, staro za novo. "B 061/716-221 ŠUBELJ r/240 NOVO!!! MITSUBISHI SPACE star 1.3 GLi, 2 xzračna blazina, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, mult i displey (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava, staro za novo. "B 061/716-221 ŠUBELJ DOMAŽE 17241 Prodam FIAT UNO 1.0, črn, I. 94, 5 v, reg. do 5/00, 70.000 km. C 040/228-473, 832-851 17261 GOLF III 1.4 CL, I. 93, 92000 km, reg. 11/99, 5 v, CZ, AR, ohranjen, 1.245.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 Prodam FIAT regato celo ali po delih. IT 641-484 17444 YUGO 55 amerika, letnik 90, registriran do 7/2000 prodam. "B 041/650- 413 17445 SAMURAI 1.3 SUZUKI, 15 000 km, 1.7/98, bel, cena 1.900.000 SIT (18 500 DEM). "B 041/508-651 17467 Prodam KOMBI VW transporter 2.4 8+1, star dve leti. "B 733-186 17482 PRODAM R 5 CAMPUS, I. 90, ugodno. "B 557-533 17483 Prodam R 4 GTL, I. 88, reg. do marca 2000. U 736-797 17488 TIPO 1.4 IE, I. 93, reg. do 2/99, cena 545.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224-540 17501 OPEL CORSA 1.2 I. 88, reg. celo leto, cena 275.000 SIT prodamo. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224- 540 17502 LADA NIVA I. 93, prodamo, cena 450.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224-540 17503 MERCEDES 190 E automatic 1.8, L.90, CENA 1.030.000. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ 22-540 17504 CROMA 1.6,1. 88, cena 285.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORSEK 224-540 SCOUPE, I. 94,prvi lastnik, reg. celo leto, uredimo kredit 895.000 sit. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224- 540 • 17506 BRAVO 1.8 SX, I. 95/96, reg. do 2.2000, cena 1.570.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224- 540 17507 TIPO 1.7 D, I. 91, klima, reg. 3/99, 570.000 SIT. MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224-540 17508 R 5, letnik 93, ohranjen, cena 480.000 SIT. MLAKAR PODBORSEK KRANJ, 224-540 17509 Prodam CITROEN AX 1.1 TRE, 1.90, 5 V, lepo ohranjen. 423-112 17517 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 LX, 16 V, 1.91, reg. do 9/00, nekaramboliran, kot nov. "B 242-577 17520 OPEL ASCONA, 1.82, reg. do 4/00, cena 155 000 SIT, VW HROŠČ, 1.74, nereg., vozen, 40 000 SIT in GOLF 1.3, 1.81, nereg., vozen, cena 45 000 SIT. "B 736-686 17529 fRCKVCACC mhz STERCO nO$ Radio Tfiojav Radio Triglav Jesenice d.0.0. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://vvww.radiotriglav.si 96 coRcn/f it..šk ^ S "S, Ki.m i V soboto bodo položili asfalt Zapora škofjeloške vpadnice Škofja Loka, 23. avg. - Gradnja škofjeloške vpadnice gre h koncu, prihodnji konec tedna bodo položili zadnji asfalt, zato bo na Kidričevi cesti popolna zapora. V noči s petka na soboto bo Cestno podjetje Kranj položilo še zadnji asfalt na Kidričevi cesti v Škofji Loki, zategadelj jo bodo popolnoma zaprli za ves promet. Zaporo bodo postavili v petek, 27. avgusta, ob 23. uri ter jo odprli, ko bo asfalt položen. Če bo asfaltiranje potekalo brez zapletov, bo delo opravljeno v noči s petka na soboto, nam je povedal Janez Gradišar, direktor Cestnega podjetja Kranj. Sicer pa Škof-jeločani lahko pričakujejo, da bo zaprta še v soboto. Promet bo medtem preusmerjen na obvozne ceste, v Selško dolino se bo moč peljati čez Gorajte, v Poljansko dolino čez Lipico. Prihodnji konec tedna bodo morali potemtakem Škofjeločani še malo potrpeti, nakar se bodo lahko vozili po lepo preurejeni Kidričevi cesti, prostorno križišče pred Petrolovo bencinsko črpalko pa ne bo več povzročalo prometnih zamaškov. • M.V. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Stavka v Iskri STI Vsttvk««knrvlarni *:,ef?ns!