Državni zbor. Davek na železnične vozne liste. 0 tem davku se že dolgo govori. Vlada zahteva, da pokrije svoje s-troSke za boljšo pokojnino uradniškim vdovam in sirotam, za zboljšanje pla6 avskultantom in diurnistom in da se nadomesti dohodek od državnih mitnic, ki odpade, 6e se odpravijo mitnice. Dne 2. junija se je imela začeti obravnava o tem davku. Toda Gehi niso privolili v to razpravo ter vložili 2 nujna predloga, o katerih bi se bila morala takoj začeti debata. S tem bi se bila onemogočila razprava o voznih listih. Snidli so se toraj na6elniki raznih klubov ter se posvetovali o položaju. Sklenilo se je, da se odstrani za zdaj obravnava o voznih listih iz dnevnega reda, ter se za6ne obravnava zastran stavb hišic za d^lavce. Te hiSe bojo vživale velike ugodnosti zastr/ijti .htšn^ga davka. V zbornici je na6elnik prefrŽfcuiiskega odseka dr. Katrein stavil predjpjjtf «Iz:'jažnih vzrokov predlagam, da se ,|i^s*avav"zastran železni6nih voznih listov preloži na poznejSi 6as in se za6ne obravnava radi stavb delavskih hišic.» Vodja Vseneracev, Schonerer pa je kri6al: «Kateri so pa ti vzroki?» Ko je zbornica z velikansko večino glasov privolila v to spremembo dnevnega reda, }e mož zopet vpil: »Častitam Čehom — 6astitam Cehom.» Čehi zahtevajo, naj se njim vrnejo jezikovne pravice, sicer ne pripustijo obravnavati o nobeni postavi, katera je ugodna za vlado. Ker pa vlada res potrebuje teh novih davkov, zato ho6ejo Cehi vlado prisiliti, da njim mora povrniti njihove pravice. Če ne izsilijo teh pravic zdaj ali vsaj preden se sklene nagodba z Ogersko, bo preteklo zopet 10 let, preden bojo imeli tako iepo in ugodno priložnost, kakoršno imajo sedaj. Terminska kupčija. Na dunajski borzi prodajajo in kupujejo žito ljudje, ki nimajo na prodaj in ne preimejo ne enega žitnega zrnca. Vsled raznih sleparij zgubi ljudstvo, ki se pe6a s to barantijo, na milijone goldinarjev vsako leto. VeS6aki trdijo, da v Pešti znaSa ta vsakoletna zguba 70 milijonov goldinarjev. Pa tudi poljedelci, ki pridelujejo žito in mlinarji trpijo pri tej žitni kup6iji velikansko škodo. To ceno, katero napravljajo ve6inoma židje na borzi, velja navadno za celo cesarstvo. To je dostikrat na Skodo prodaialcem kakor poštenim kup6evalcem žita. Gospodarski odsek se je ve6 mesecev pe6al z izdelovanjem te nove postave, vsled katere bo ta sleparska barantija prepovedana in se bojo tisti, ki bi jo vendar vganjali, ostro kaznovali z zaporom in z denarnimi globami. Pri tej postavi se }e najve6 trudil slovenski poslanec dr. Ploj in si pridobil pri teh dolgotrajnih in mu6nih obravnavah najve6ih zaslug. Zborniea je to postavo sprejela z velikansko ve6ino glasov. Samo uunajski liberalni poslanci, ki so v bližnji zvezi z židovi, so glasovali proti njej. Kmetski poslanoi so javno zahtevali od vlade, naj skrbi za to, da tudi gospodska zbornica hitro reši to postavo in da jo kmalu predloži cesarju v potrdilo. Državni proračun za leto 1902 pravilno rešen. Skozi 5 let ni reSil državni zbor letnega prora6una za avstrijsko cesarstvo, temve6 si je vlada pomagala z § 14 osnovnih državnih postav in po svojem prevdarku sestavila ta prora6un o dohodkih in stroSkih. Zdajšnjemu ministrskemu predsedniku dr. Korberju se je vendar posre6ilo, da je to dognal, kar se }e mnogim dozdevalo nemogo6e. Prete6eni teden se je sprejel v zbornici prora6un z 154 proti 114 glasovi. Čehi, nemški narodnjaki in socijalni demokrati so glasovali nasproti; centrum (katoliška ljudska stranka), krščanski socijalci, Poljaki in nemški naprednjaki so bili za prora6un; tudi slovenski naprednjaki so za prora6un glasovali. Drugi Slovenci — izvzemSi viteza Berks-a, ki je z a glasoval, so se zdržali glasovanja in sicer iz važnih razlogov. Vlada imenuje po slovenskih pokrajinah neprestano uradnike, ki niso prijatelji slovenske narodnosti. Posebno pri sodnijah na Štajerskem dobi štajerski Slovenec težko ali skoraj nikdar kakšno službo, kakor je dr. Ploj to dokazal v svojem govoru o pravosodnem ministrstvu. Enako se godi ve6inoma pri drugih ministrstvih. Ce slovenski poslanci glasujejo za prora6un, s tem na znanje dajo, da smo z vladnim postopanjem zadovoljni. Vladi bi izrekli s takim glasovanjem svojopohvalo i n z a h v a 1 o. Pohvalili bi tisto vlado, katera ne gane mezinca, da se popraviio stare krivice, katere se nam povsodi godijo. Proti proračunu pa tudi nismo mogli glasovati, ker se v njem nahaja državna svota za vzdrževanje celjskih slovensko-nemSkih gimnazijskih razredov. Kaj je bilo toraj naravneje, kakor da smo se udtegnili glasovanja? Dunajski listi, ki zobljejo iz vladinih jasel, so se nor6evali iz tistih poslancev, ki so se umaknili temu glasovanju. Toda vestni poslanec menda boljše v6, kaj ima storiti in kako glasovati, kakor dopisuni od vlade odvisnih in plačanih časnikov. Ogrska pogodba. Dolgo 6asa se že pogaja avstrijska vlada z ogrsko, kako naj se sklene pogodba z obema polovicama naSe države. A ker Ogri zahtevajo vse pravice za sebe, natn Avstrijcem pa prepu§6ajo le bremena, se naSa avstrijska vlada no6e in ne more vdati Ogrom. 31. maja je ministrski predsednik dr. Korber o6itno povedal v gospodski zbornici, da \e odnehal sicer do skrajne meje pri teb pogajanjih z Ogri, da pa ne bo nikdar privolil t to, da bi mi trpeli Se dalje toliko Skodo, kakorSno smo trpeli do zdaj. Ogrski 6asniki so vsled te izjave dr. Korberja kakor divjaki planili po ministru; avstrijski prebivalci pa mu smejo hvaležni biti za njegov pogum. Dr. Schalk in WoU. Kakor znano, je spisal vsenemški državni poslanec dr. Schalk knjižuro, v kateri opisuje ostudno življenje voditelja novih protestantov v Avstriji poslanca Wolfa. Wolf je vsled tega zahteval, naj državna zbornica privoli v to, da sme Schalka tožiti. Zraven tega pa je Wolf razposlal nasproti Schalku svoj spis, v katerem taji, da bi se bil dal podkupovati, kakor mu to spodtika dr. Schalk. V zbornici sta se zadnje dni Wolf in Schonerer na ves glas psovala eden drugega na najsurovejSi na6in. To je olika novih protestantov v Avstriji! In ti ljudje bi radi dokazali, da bodo avstrijski prebivalci sre6ni takrat, kadar za Wolfom in Schonererjem izstopijo iz katoliške cerkve! Ti IJudje se predrznejo, v poslanski zbornici nauke dajati katoliškim duhovnikom, kako naj živijo! Sklep državnega zbora. Mislilo se je, da 4. junija preneha zasedanje državnega zbora. A temu ni tako. Je Se mnogo postavnih na6rtov na dnevnem redu, kateri bi se naj rešili v teko6em zasedanju. Ker pa ima 5., 6. in 7. junija v Pešti avstrijska delegacija svoje seje, ne more zraven nje zborovati tudi poslanska zbornica. Zato }e skoraj gotovo, da se pribodnji pondeljek, 9. junija zopet snide, da reši Se ostale postavne na6rte do konca prihodnjega tedna. V drugi polovici junija se skličejo deželni zbori.