Arhivi 34 (2011) št. 2, str. 421-440 Iz arhivskih fodov in zbirk 421 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 2-78(497.4Koper)"17" Prejeto: 22. 8. 2011 Koprska bratovščina svetega Nikolaja ZDENKA BONIN doc. dr., arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI—6000 Koper e-pošta: zdenka.bonin@gmail.com izvleček V bratovimi sv. Nikolaja so se združevali predvsem lastniki bark in mornarji. Bratovščina je imela v lasti Škver in privede na Rivi degli Schiavoni v Benetkah, njeni člani pa so skrbeli prevo\ poŠte med Koprom in Benetkami. Precejšen del prihodkov, ki so jih dobili od dejavnosti in miloščin, so porabili nakup cerkvene opreme, izdelavo slik in poslikav. Njihova cerkvica sv. Nikolaja v Kidričevi ulici velja najlepšo ohranjeno bratovŠčrnsko cerkev v Kopru. KLJUČNE BESEDE bratovščina sv. Nikolaja, mornarji, %akup poŠte, Koper abstract CONFRATERNITY OF ST. NICHOLAS IN KOPER The Confraternity of St. Nicholas was predominantly a union of boat owners and sailors. It owned a shipyard and mooring sites in the area of Riva degli Schiavoni in Venice, and its members transported mail between Koper and Venice. A o J o J J significant portion of their income, received from their work and charity, was spent on purchasing church equipment and paying for the paintings for their church. Their Church of St. Nicholas on Kidrič Street is considered to be the best preserved J -v7 :v\ii T-FB in» :\/>iin. ,V, .. ■■ ... T.OTTV« two mv HA^mmiern^i f-fBVS APRU.ts. DT'ÖÄTV KT, HI S.CVVE mERVM, . iBH»6&cwjJtmltMi^c (OA NNE mSCOPO. 'VSTfNOPj C ONO E D EN T E . , _____ _ _ . . ., ' ji , AK jBg \ . T Tk r t ^ T t fr . -N.- _— . . Napis o prenovi in posvetitvi bratovseinske cerkve sv. Nikolaja i-y. leta 1594 (joto: Bonin, 2009). Oltarna slika Benedella Caipaccia v cerkvi sv. Nikolaja (foto: Bonin, 2009). Bratovščina je po podatkih koprskega podestata iti kapitana Lorenza Donata, ki je za pridobitev prihodkov za koprski seminar17 v ustanavljanju 25. maja 1675 naredil popis prihodkov in stroškov vseh istrskih bratovščin v beneški Istri,18 imela 17 Na osnovi prihodka je bil bratovščinam odmerjen davek. Plačati so ga morale za ustanovitev in nato vsako leto za vzdrževanje koprskega seminarja <'Collegia di Capodistria). Več o njem glej Zitko: Vloga in pomen Collegia dei Nobili v Kopru, str. 123-132. 18 V izvirnem dokumentu je za celotno beneško Istro vpisanih 516 bratovščin, ki so skupno imele 147.435 lir prihodkov in 95.614 lir stroškov, za koprski teritorij pa 101 bratovščina s 26.577 lirami prihodkov in 18.932 lirami stroškov. Od tega so koprske mestne bratovščine z upravo premoženja stolnice (Fahrica del Duomo) imele skupno 8.493 lir prihodka m 5.026 lir stroškov (SI PAK KP 6.1, a. e. 22). Bratovščine s koprskega teritorija so morale za ustanovitev kolegija prispevati 93 dukatov (preostalih 412 bratovščin pa 377 dukatov; SI PAK KP 6.1, a. e. 22, str. 18; BCT AD, a. e. 2 D 31, str. 34-35; l.a Provmcia 1874-76, str. 1853; slAISI XVI, Senato mare, str. 73-74), za nadaljnje vzdrževanje kolegija pa so jim bile določene različne višine davkov. Plačevali so od najmanj 1 lire 11 in solidov, 3 lir in 2 solidov, 6 lir in4 solidov, 7 lir in 16 solidov, 9 lir in 6 solidov, 12 lir in 8 solidov, 18 lir in 12 solidov, 31 pa do največ 35 lir (SI PAK KP 6.1, a. e. 22). Te zneske so morale nato bratovščine plačevati vsako leto. Vse koprske mestne bratovščine so morale plačevati po 136 lir in 8 so- približno 270 lir prihodkov in 160 lir stroškov na leto. Na podlagi tega ji je bilo odmerjenih 6 lir in 4 solide davka. Plačevala jih je koprskemu seminarju.19 Po taksi sodeč je sodila med premožnejše koprske bratovščine, saj sta več plačevali le bratovščini sv. Antona opata in sv. Marije nove. Za zdaj žal ni bil najden bratovščinski statut (,mariegola, tudi madreregola),2" je pa ohranjena knjiga prihodkov in stroškov za obdobje med letoma 1694 in 1806. V bratovščino so se, sodeč po vpisih v bratovščinski blagajniški knjigi, verjetno vključevali predvsem lastniki bark in mornarji. Dilemo, ali je bilo članstvo v bratovščini zanje obvezno ali le zaželeno, bi zlahka rešila bratovščinska mariegola, tako kot bi verjetno odgovorila na številna druga vprašanja, kot so npr. odnos lastnikov bark do mornarjev, odnosi do tujih ladjarjev (ali so kakorkoli omejevali tuje ladjarje oz. njihovo dejavnost na koprskem teritoriju), bratovščinske funkcionarje in njihove volitve, višino članarine, luminarije21 in vpisnine, samo članstvo in ne nazadnje, ah je bila bratovščina cehovsko organizirana in ah je statut urejal odnose znotraj članstva, morebitno vajeniško dobo, pogoje za izvolitev gastalda in podobno. Za zdaj na večino omenjenih vprašanj ni mogoče natančno odgovoriti, mogoče pa je predstaviti le dejstva. V 18. in v začetku 19. stoletja so bili za gastalde izvoljeni izključno lastniki ladij (v obdobju med letoma 1710 in 1806 so bili izvoljeni le t. i. padroni), in če to ni zgolj naključje, so bodisi prevladovali v bratovščini bodisi, in to je bolj verjetno, imeli privilegij izvolitve na mesto gastalda. Podobno pravico so po bratovščinskem statutu (mariegola) kotor-ske bratovščine sv. Nikolaja iz leta 1463 imeli tudi poveljniki (kapitani) ladij, saj so bili lahko na vsakem bratovščinskem kapidju (25. marca) le oni izbrani za vodstvene položaje (npr. gastald) bratovščine.22 Prav tako se zdi, da so v Kopru lastniki ladij (oz. sami mornarji) na osnovi mariegole morali plačevati prispevke glede na število plovb in mor- lidov na leto, skupaj z upravo župnijske cerkve pa 148 lir in 16 solidov (SI PAK KP 6.1, a. e. 22, str. 14). i" SI PAK KP 6.1, a. e. 22, str. 14. 20 Bratovščina je očitno skrbela za svoj temeljni ustanovitveni akt tudi še na začetku 19. stoletja, saj so namreč leta 1803 dali prepisati bratovščinsko mariegola in za prepis plačali 32 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 141v). 21 Prispevek oziroma miloščina, ki so jo člani bratovščin vsak teden ali mesec (Boerio: Dirjonario del dialetto venerjano, str. 377), lahko pa tudi le enkrat na leto plačevali za osvetlitev oltarjev oz. cerkve in jim je dajala pravico do prejetja blagoslovljene sveče in kruha ali podobice svetnika na dan bratovščinskega zavetnika. 22 Stokovič: Bratovštine naistočnoj obali Jadrana, str. 151. narjev. Leta 1730 je lastnik ladje (proti, padrori) Ni-colo Baseggio kot essecutor alia Mariegola pobral 68 lir 2 sokda.23 Npr. pron. Carlo Carrara je za tujega mornarja (forreslo) plačal 5 lir, pron. Domenico Gennaro za mornarja 3 lire 7 solidov; mornar Zuanne Madonizza je plačal 6 lir 15 solidov, Gre-gorio Stuora, tuj mornar, za dve plovbi 6 lir, razkčni mornarji iz mesta po 3 lire, Anzolo Verzier in Girolamo Verzier, mornarja v mestu, po 5 lir, Zuanne Zetto, imenovan Totto, sin Michiela, je za dve plovbi plačal 4 lire 5 solidov, Francesco Padovan 3 lire 15 solidov, Francesco Zetto, sin pok. Domenka, 5 lir in Piero Gienzo 5 lir.24 Podobni so bik tudi vpisi za naslednja leta in po vpisih sodeč verjetno včlanitev v bratovščino ni bila obvezna, so pa morah zato dsd, ki niso bih člani, a so se ukvarjak z enako dejavnostjo, bratovščini plačevati določeno nadomestilo. Bratovščina je očitno imela zadolženega (verjetno izvoljenega) člana, t. i. izterjevalca (esator della maregoldj, ki je od tistih, ki niso bik člani bratovščine (tako lastniki ladij kot njihovi mornarji), pobiral prispevke. Omenjene prihodke (trati da Proni e marinari non fratelh)2S je mogoče spremljati tudi v drugih letih. Lastniki ladij so imeli na ladjah posebne zaboj čke, v katerih so zbirak miloščino in jo nato izplačevali bratovščini, verjetno pa so ji morali izplačati tudi določene vsote, in to glede na število plovb. Leta 1734 je npr. pron. Bernardo de Stradi za 27 plovb v Benetke plačal 13 lir 10 so-kdov, Coradin Almerigogna 4 lire, Pietro Genzo za plovbe v Furlanijo 6 lir, Vicenzo Romano pa za tri plovbe liro 10 sokdov.26 Kotorska bratovščina, ki jo Stokovič uvršča med strokovno-verske bratovščine, je največji del dohodkov dobivala od taks za ladje, ki so jih te morale po izkrcanju tovora plačati ob izplutju iz pristanišča. Višino takse (med 4 in 5 dukati)27 so določali glede na velikost in nosilnost ladje, tuji ladjarji pa so morak plačati tudi takso za zasidranje.28 Člani koprske bratovščine so imek svetlo modre kute29 — verjetno so jih izdelovali na bratovščinske stroške. Leta 1743 so (verjetno namesto štirih, ki so 23 Giovanni Pietro Benuestio je leta 1743 pobral 109 lir 12 solidov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 47v). m SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 27v. 23 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 40v. » SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 35v. 27 1 dukat = 124 solidov oz. 6 lir in 4 solide (Darovec: Davki nam pijejo kri, str. 70). Ker so se denarni sistemi in obračunske vrednosti beneškega denarja s časom spreminjale, je treba za razmerja med različnimi enotami denarja v obtoku preveriti poglavje v knjigi: Darovec: Davki nam pijejo kri, str. 65-90. 28 Stokovič: Bratovštine na istočnoj obali Jadrana, str. 153. 29 Naldini: Cerkveni krajepis, str. 179. jih dak v dobrodelne namene) za 48 lir kupih štiri nove kute,30 sicer pa so vsako leto porabili pri-bkžno liro za nove vrvi zanje. Novo kuto (15 lir 15 sokdov) so kupih tudi leta 1767.31 Bratovščinski gastaldi V 96-letnem obdobju32 so službo gastalda opravljali predstavniki štiridesetih koprskih družin, in sicer sedemnajstih po enkrat, enajstih po dvakrat, člani družin Benuestio, Carpaccio, Carrer, Ghienzo in Moro so bik gastaldi trikrat, Derin, Madonizza in de Pangher štirikrat, Bratti in de Grassi petkrat, de Stradi sedemkrat in člani družine Romano trinajstkrat. Leta 1736 izvoljeni gastald Nicolo Baseggio svoje funkcije ni opravljal vse leto, saj je kmalu po izvolitvi umrl.33 Ker je po smrti Baseggia Francesco Piua odklonil imenovanje za gastalda,34 ga je po-destat in kapitan kaznoval s plačilom 31 lir kazni, to pa je omenjeni bratovščini tudi izplačal.35 Bratovščino (in njene račune) je nato do izvolitve novega gastalda februarja 1737 vodil Zuanne Combi, ki je bi providur nobile. Francesco Piua, ki je bil eden izmed izvrševalcev testamenta (uno de comaisaarij testamentom), je 28. 6. Zuanneju Combiju izplačal 186 lir, vdova Cattarina pa mu je (verjetno kot dolgove bratovščini za pokojnim možem) 27. 1. 1737 izplačala še 43 lir 1 solid in 6 denaričev.36 V omenjenem obdobju niso povsem dosledno upoštevali kontumacijske dobe,37 saj so opravljali funkcijo dve leti kar osemkrat isti gastaldi zaporedoma, in sicer Ceriato Ceriato je bil gastald v letih 1717 in 1718, Zuanne Ghiero 1719 in 1720, Antonio Carpaccio 1726 in 1727, Vincenzo Romano 1742 in 1743, Mattio Carrer 1752 in 1753, Francesco Romano, sin pok. Valentina, je bil v letih 30 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 87. m SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 81r. 32 Ohranjene so le bratovščinske knjige za ta čas. 33 Za nošenje bandere (penello) ob smrti gastalda pron. Ni-coloa Baseggia so plačali 2 liri. Pogreb je bil verjetno slavnosten in poln pietete, saj je bila smrt verjetno nepričakovana, poleg tega pa se je redko zgodilo, da so pokopali komaj izvoljenega gastalda. 34 Za podobno odklonitev »gastaldovanja« je leta 1732 plačal 12 lir 8 solidov tudi pron. Mattio da Pangher, sin pok. Nazaria (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 31v). 33 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 39v. * SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 69. 37 Kontumacija (contumacia) je čas (obdobje) med izvolitvama za funkcijo oz. prepoved imenovanja (večkrat in brez prekinitve) na vodstvena mesta. Po končanem enoletnem mandatu je bila sprva kontumacijska doba (tudi kontumac) pri nekaterih bratovščinah 5 let, nato tri, dve in pozneje praviloma eno leto. Družina Število gastaldov Družina Število gastaldov Družina Število gastaldov Acqua del 1 Damiani 1 Orlandini 2 Alberigo 1 Dauanzo 2 Padovan 2 Almerigogna 2 Deriti 4 Panglier de 4 Baseggio 2 D'Este 1 Piva 1 Benuesdo 3 Gajetta 1 Romano 13 Bratti 5 Gallina 1 Roncali 1 Cambtis 1 Gallo 1 Rosssi, Bunuestio 2 Carli 1 Gavitiel 2 Scamazza 1 Carrara 1 Gliienzo 3 Scliipiza 1 Carpacio 3 Gliiero 2 Stradi de 7 Carrer 3 Grassi de 5 Totto 1 Ceriato 2 Lenardoni 2 Zorzi de 1 Cesaro 2 Madonizza 4 Crebava 1 Moro 3 Število gaskddov koprske bratovščine sv. Nikolaja po posameznih družinah med letoma 1710 in 1806 (SI PAKKP6.a. e. 1439). o M Mi JUL .n.n.n.n. n Inn, JU »ž- » & 4- &s> , <<š>- & & is? & J> «s> ip jä //V c/ c^ c^ * c/ ^ // ^ * ^ v \ x> Število gastaldov koprske bratovščine sv. Nikolaja po posameznih družinah med letoma 1710 in 1806 (SI PAKKP6.a. e. 1439). 1789 do 1791 kar trikrat zapored gastald iti nato ponovno v letih 1802 in 1803, Donato Gavinel pa leta 1798 in nato leta 1799. Poslovanje in prihodki bratovščine Leta 1694 je bil bratovščitiski gastald Nicolo Modena, njegov predhodnik pa je bil pron. Zuanne di Rossi. Ob preteku službe mu je izročil 324 lir 19 solidov, kolikor je ostalo po koncu njegovega upravljanja bratovščinskega premoženja. Skupni prihodki so znašali 782 lir in 11 solidov. Bratovščina je imela dohodke od treh livelov (zakupna oz. najemna pogodba),38 ki so skupno znašali 22 lir in 4 Antonio Luis je namesto Lugrezia Morosinija plačeval po solide,39 gastald, ki je prevažal pošto (prevoz je imel v zakupu), je plačal 100 lir,40 14 lastnikov ladij je vplačalo denar iz skrinjic, ki so jih verjetno imeli na ladji, 3 lire miloščine so nabrali v cerkvi, od privezov v pristanišču pa je bilo 9 lir 16 solidov. Bratje so plačevali tudi luminarijo. Od 59 kruhov, kolikor naj bi jih razdeli med brate,41 so zaradi odsotnosti42 desetih dobili 108 lir oz. za luminarijo so (če je bila vsota za vse enaka) plačah po 2 liri in 4 solide na člana.43 V tem letu so imeli za 480 lir in 8 solidov 17 lir 4 solide, Valentin Carbonar 4 lire, Zuanne Padovan, sin pok. Olivia pa eno liro. 39 Od leta 1710 dalje so prejemali dohodke od štirih zakupov v skupni vrednosti 25 lir in 4 solide, saj je Francesco Veccelli za 30 lir plačeval 3 lire livela. Livel v vrednosti 36 lir je za vsoto 600 lir na osnovi dokumenta s 16. 2. 1710 za hišo v predelu sv. Martina pri cerkvi sv. Nikolaja plačeval Giovanni Giacomo Vecelli, leta 1758 pa so Allessandru Cecconiju izplačali 3.000 lir; zanje je od 1759 do leta 1780 vsako leto plačeval po 150 lir livela (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 131-132). AUessandro Cecconi je omenjeni denar za 5 let vzel v livel s 5-odstotnimi obrestmi. Zanj je zastavil hišo v predelu Santa Margerita in se obvezal, da bo po petih letih izplačal celotno vsoto skupaj (SI PAK KP 6, a. e. 1439c). Na osnovi dokumenta, ki ga je 11. 1. 1780 napisal notar in pisar Girolamo Gavardo, pa je bratovščina dobivala še po 180 lir na leto, ki jih je plačeval Pietro Za-rotti, sin. pok. Antonia, za grofico Santo Borisi Gavardo (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 206), od leta 1788 do 1792 kanonik Ottaviano Zarotti, nato pa dediči grofice Borisi Gavardo. 40 V naslednjih letih pa je plačeval po 90 lir, tako kot njegovi nasledniki. Od leta 1713 do 1717 je delo opravljal Francesco Modena, od 1719-1731 pa Rinaldo Modena. Girolamo Torre, ki je imel prevoz pošte v zakupu od leta 1732 do 1747, je za opravljanje omenjene službe plačeval po 120 lir. Leta 1748 je najemnik Lodovico Boldarini plačal 184 lir 10 solidov, Aurelio Squarzina je leta 1750 in 1751 plačal tako kot najemnik Lodovico Boldarini leta 1752 in 1753. po 130 lir, nato pa je ta od 1754. do 1780. plačeval po 110 lir. Po njegovi smrti je najemnino za leti 1781 in 1782 plačala njegova vdova Anzola, od leta 1783 pa je zakupnino plačeval Giovanni Baseggio, sin pok. Giovannija Battiste (sprva v višini 120 lir, nato pa večinoma po 110 lir na leto). 41 Navadno so se člani bratovščin na večer pred praznikom bratovščinskega zavetnika udeležili slovesne maše (npr. v bratovščini sv. Antona opata bi bil, kdor ne bi prišel, za eno leto izključen iz bratovščine) in brali mariegolo, bratovščini pa so morali plačati luminarijo, sicer so bili kaznovani s plačilom dvojne vsote. V spomin na svetnika je moral gastald dati vsakemu članu blagoslovljen kruh in svečo (navadno v vrednosti, ki se mu je zdela primerna), kasneje pa tudi podobico. 42 Navadno so kruh, ki je zaradi odsotnosti nekaterih bratov ostal ob plačilu htminarije, prodali. 1-eta 1717 so ostali trije in treba je bilo plačati po 14 solidov na hlebec (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 12v). 43 Morda je bratovščina tedaj imela 59 članov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. Iv). Poleg luminariji?, ki so jo bratje plačevali vsako leto, so novi člani ob vpisu v bratovščino plačali vpisnino. V bratovščinski knjigi so zabeležene zelo različne višine vpisnin. Ker ni ohranjenega bratovščinskega statuta stroškov. Največ denarja so porabili za sveče (za 140 sveč so plačah 121 lir in 10 solidov), za osvetlitev oltarja 13 lir in 15 solidov, za dva stara44 žita za kruh za luminarijo so plačah 40 lir, 4 lire in 15 solidov za prenos žita, mletje in peko kruha, za 70 podobic pa 14 lir. Plačevali so tudi za opravljanje posameznih služb, in sicer providurju torüf"' so plačah 31 lir, kaplanu 57 lir in 12 solidov za maše, pisarju46 12 lir in 8 solidov in comandadorjtf1 15 lir in 2 solida. Ostanek denarja (302 liri in 3 sohde) je gastald zapustil naslednjemu gastaldu, Zuanneju Bertohju. V letu 1695 so za 58 luminarijo dobili 117 lir (nekaj manj kot 2 liri na člana), skupno pa 762 lir in 13 solidov, stroškov pa so imeli za 335 lir in 12 solidov. Ostanek, 327 lir in 1 solid pa je prepustil gastaldu Antoniu Baseggiu.49 Leta 1710 je bila skupna vsota 1.988 lir in 2 solida (prenos iz prejšnjega leta je bil 1.013 lir in 9 ali kakšnega drugega dokumenta, je nemogoče predstaviti zahtevano višino plačila. Npr. leta 1719 so se v bratovščino vpisali novi člani (Nicolo Romaso, Domenico Romanello, F'ilippo Musella, Zan Piero de Rossi, imenovan Benuestio so plačali po 5 lir miloščine) (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 13v), leta 1743 pa se jih je vpisalo šest. Valerio Crebaua je plačal 16 lir miloščine, Nazario Sigon 5 lir in 10 solidov, Nazario Romano, sin pok. J .orenza, 2, Domenico Romano, sin pok. Piera, 5 lir in 10 solidov, Santo Romano, sin pok. Nicoloja, 4 in Giovanni Battista Basseggio 4 lire (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 45v), naslednje leto pa se je vpisal še pron. Zuanne Orlandini (SI PAK KP 6, a. e. 1439, 46v). Hnako kot Michiel Totto (vpisan leta 1750) je plačal 4 lire (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 52v). i.eta 1750 so se vpisali še Mattio de Rosi, ki je plačal 8 lir in 15 solidov, Nazario Padouan, sin pok. Francesca, 12, Govanni Pietro Benuestio 8, Pietro Velerius 20 in Antonioa Cesaro, sin Girolama, ki je plačal 6 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 53v). 1758 so se v bratovščino vpisali Battista Vianello, Pietro Oralandini, Pietro Safarro, Zuanne da Pangher, sin Nicoloa, Carlo Gardesa, Nicolo in Giovanni Giacomo Derin, sinova Bortola ter Steffano Derin, sin Francesca (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 65v), 1761 pa Domenico Cernivan, sin Nazaria, ki je plačal 6 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 70v). Leta 1766 se je vpisalo 7 novih članov (Domenico dell Requa, Zuanne Schipizza, Lorenzo Belesin, Pietro Roncalli, Niccolö Corer, Zuanne Pogliato, sin pok. Andrea, in Bastian Padovan (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 7lv). Leta 1802 je na novo vpisani član plačal 8 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 139v), druga dva pa 1804. leta 18 lir m 10 solidov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 141v). 44 1 star = ok. 65 kg. 45 Tarda (tudi tar^p) je procesij ska sveča. 46 Leta 1758 je bil pisar Giovanni Ambrosio de Belli, sicer javni pisar (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 129), nato pa od leta 1776 do leta 1790 Girolamo Gavardo. 47 Bratovščinski glasnik, ki je hodil po hišah in obveščal brate o kapidjih, pogrebih in drugih bratovščinskih stvareh. 48 Qani so jo plačevali 6. decembra, na dan sv. Nikolaja (Miklavža). 49 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 4-9. solidov). Največji prihodek je bil prihodek od miloščin (197 lir), ki so jih nabrali v skrinjici v Benetkah,50 141 lir so dobili od luminary in preostalih miloščin, od prodaje starega voska pa 303 lire in 18 solidov. Za sveče, ki so jih kupili v Benetkah (8 torcij, za svečnike na oltarju in 100 sveč za v roke s skupno težo 184 liber51 in 10 unč), so dali 332 lir in 14 solidov, za sveče, kupljene v Kopru pri svečarju Zamblerju (8 torcij, 50 sveč s težo 98 liber), pa 186 lir in 4 solide. V Kopru so kupili še 4 večje sveče in 100 sveč za v roke (67 liber) in zanje plačali 123 lir in 19 solidov. Kaplanu Carlu del Bellu52 so plačali 60 lir, miloščina za pridigarja je znašala 12 lir in 8 solidov, za 60 podobic 10 lir, providur torcij Nicolo Torre je dobil 31 lir, davek za koprski seminar je znašal 6 lir in 2 solida,53 pisar pa je dobil 18 lir in 12 solidov. V naslednje leto so prenesli 413 lir.54 Analiza prihodkov bratovščine med letoma 1758 in 1768 Bratovščina je v 18. stoletju imela razmeroma visoke prihodke. Zdi se, da finančno poslovanje 50 Prihodki od skrinjice v Benetkah so bili vsako leto visoki; gibali so se približno 100, lahko pa so bili tudi višji (tudi več kot 170 lir, tudi do približno 230 lir). 51 1 Ibra jibbra) je utežna mera; 1 velika libra = 477 g, 1 mala = 301 g. 52 Bratovščinski kaplan je nato leta 1717 postal Giuseppe Antonio Maier, leta 1719 pa Iseppo Micor. Med letoma 1720 in 1725 je službo kaplana opravljal Andrea Maniago, med letoma 1726 in 1727 pa je bil kot kaplan omenjen padre di S. Anna, Od leta 1728 do 1733 in nato od 1741. do 1748. je bil kaplan Francesco Marchesini, Nazario de Zorzi pa med letoma 1734 in 1740. Leta 1749 je kaplan postal posameznih gastaldov ni pestilo pomanjkanje denarja, saj je opaziti, da je bilo v skoraj celotnem obdobju več prihodkov kot stroškov. Praviloma so se viški gibali med 200 in 800, nemalokrat pa so dosegali tudi vrednosti do 1.000 in celo skoraj 3.000 lir. Omenjene vsote so ob koncu opravljanja funkcije gastalda stari gastaldi prepustili novim, ki so jih vpisali na začetku svojega letnega obračuna. Blagajniška knjiga se je zgledovala po utečenemu poslovanju drugih koprskih bratovščin, in sicer na levi strani knjige so vpisani vsakoletni prihodki, na desni pa stroški bratovščine. Pod poročilom o letnem poslovanju so se podpisali revizorji.55 Za vpogled v bratovščinsko poslovanje je bilo vzeto desetietje sredi 18. stoletja, ko v Istri ni bilo večjih gospodarskih in političnih pretresov. Bratovščinski letni prihodki so se gibali med najmanj 830 lirami in največ 1.530 lirami, s prenosom neuporabljenega denarja iz preteklega poslovanja (od slabih 400 pa celo do skoraj 3.000 lir) pa so prikazani skupni prihodki blagajne dosegali od 1.540 do približno 3.800 lir. V zadnjih štirih letih obravnavanega obdobja so poslovali s pozitivno ničlo. Francesco Norbedo, od leta 1755 dalje pa je bil kaplan Romano Romano. 53 V naslednjih letih so plačevali po 6 lir 4 solide. 5-» SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 10-11. 55 Beneška republika je zaradi razmeroma velikega deleža kapitala, ki se je stekal v bratovščinske roke, hotela imeti nadzor nad bratovščinskim finančnim poslovanjem. O delovanju bratovščin so v senatu poročali tako vsakokratni podestati kot providurji, enkrat na leto pa so pregled finančnih knjig opravili revizorji. Zaznamek o reviziji (z vsemi ugotovitvami) so morali ti vpisati tudi v pregledano knjigo (Paruta: In materia de fontici, comunitä, scuole, libro 111, str. 123-128). Leto Prenos iz prejšnjega leta Cisti letni prihodek Skupni prihodki Skupni stroški lire odstotek lire odstotek 1758 2.933,6 76,22 915,2 23,78 3.848,8 3.848,8 1759 392,9 25,57 1.144,1 74,47 1.536,4 1.536,4 1760 687,8 35,06 1.274,4 64,95 1.962,0 1.962 1761 684,6 32,90 1.396,5 67,10 2.081,1 2.081,1 1762 1.009,7 39,76 1.529,5 60,23 2.539,4 2.539,4 1763 832,6 44,04 1.057,8 55,96 1.890,4 1.890,4 1764 1.312,2 42,55 1.771,6 57,45 3.083,8 3.061,5 1765 829,5 100,00 829,5 829,5 1766 1.007,2 100,00 1.007,2 1.007,2 mi 1.115,2 100,00 1.115,2 1.115,4 1768 936,2 100,00 936,2 935,2 Prihodki koprske bratovščine sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a, e. 1439, str. 64v-82v). Stalili viri prihodkov so bih: luminarije hi preostale miloščine (te so na letni ravni znašale od 17 do 48 odstotkov), prihodki od dejavnosti (npr. prevozov, najemov škvera;56 ti so se gibali od 27 do 57 odstotkov) hi petih livelov, ki so v povprečju predstavljati približno 15 odstotkov čistega prihodka. Občasno pa so precejšnje vsote denarja dobili od prodaje starega voska (ti so v tabeli prikazani med drugimi prihodki. Leta 1761 so ga v Benetkah prodali 202 libri in zanje iztržili 424 lir,57 naslednje leto pa so 215 liber voska prodali za 473 lir.58 Leta 1764 sta med druge stroške všteti dve posojili, hi sicer Giorgio Gorzolitii, Zanki de Grassi in Giovanni Battista Bratti so posodili vsak po 100 lir za nakup novih feralov,59 Micliiel Totto 117 lir 13 solidov, Niccolo de Riti pa 217 lir hi 14 solidov.6" Leto Dejavnost Luminarija, miloščine Liveli Drugo Čisti prihodek lire odstotek lire odstotek lire odstotek lire odstotek 1758 374,9 40,96 440,1 48,09 25,2 2,75 75,0 8,19 915,2 1759 474,8 41,50 357,3 31,23 175,0 15,30 137,0 11,97 1.144,1 1760 671,6 52,70 343,8 26,98 175,2 13,75 83,8 6,58 1.274,4 1761 511,9 36,66 248,1 17,77 175,2 12,55 461,3 33,03 1.396,5 1762 462,0 30,21 241,7 15,80 175,2 11,45 650,6 42,54 1.529,5 1763 523,4 49,48 319,6 30,21 175,2 16,56 39,6 3,74 1.057,8 1764 480,0 27,09 317,9 17,94 325,2 18,36 648,5 36,61 1.771,6 1765 478,8 57,72 303,5 36,59 25,2 3,04 22 2,65 829,5 1766 488,3 48,48 315,7 31,34 175,2 17,39 28 2,78 1.007,2 1767 519,1 46,55 414 37,12 175,2 15,71 6,9 0,62 1.115,2 1768 340,1 36,33 353,5 37,76 175,2 18,71 67,4 7,20 936,2 I- rs k prihodkov koprske bratovščine sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI RiK 6, a, e. 1439, str. 64v-82v). dejavnost —■—luminarija, miloščine liveli drugo —K—čisti prihodek —•—prenos—I—skupaj I- rs te prihodkov koprske bratovščine sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI R iK KlJ 6, a. e. 1439, str. 64v-82v). 56 Manjša ladjedelnica oz. kraj, kjer gradijo, popravljajo in vzdržujejo ladje. 57 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 71v. - 58 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 72v. pozlačeni), ki so jih člani bratovščin nosili v procesijah. 5<) Večji zaprti svečniki (navadno šest strani, lepo izrezljani in 60 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 76v. Leto Luminarije Miloščine v cerkvah, vosek Cisti prihodek lire odstotek lire odstotek 1758 327,0 35,73 113,1 12,36 915,2 1759 202,8 17,73 154,5 13,50 1.144,1 1760 231,4 18,16 112,4 8,82 1.274,4 1761 198,0 14,18 50,1 3,59 1.396,5 1762 177,5 11,61 64,2 4,20 1.529,5 1763 190,8 18,04 128,8 12,18 1.057,8 1764 203,1 11,46 114,8 6,48 1.771,6 1765 197,7 23,83 105,8 12,75 829,5 1766 207,7 20,62 108,0 10,72 1.007,2 1767 274,7 24,63 139,3 12,49 1.115,2 1768 219,4 23,44 134,1 14,32 936,2 Višine prihodkov luminary in miloščin koprske bratovščine sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a, e. 1439, str. 64v-82v). Leto Zakup prevoza pisem Plačilo lastnikov ladij Najemi škvera, privezov in izposoja vojakom Cisti prihodek lire odstotek lire odstotek lire odstotek 1758 110,0 12,02 242,9 26,54 22,0 2,40 915,2 1759 110,0 9,61 282,8 24,72 82,0 7,17 1.144,1 1760 110,0 8,63 555,6 43,60 6,0 0,47 1.274,4 1761 110,0 7,88 307,9 22,05 94,0 6,73 1.396,5 1762 110,0 7,19 165,0 10,79 88,0 5,75 1.529,5 1763 110,0 10,40 243,4 23,01 88,0 8,32 1.057,8 1764 110,0 6,21 184,0 10,39 88,0 4,97 1.771,6 1765 110,0 13,26 180,5 21,76 88,0 10,61 829,5 1766 110,0 10,92 194,3 19,29 88,0 8,74 1.007,2 1767 110,0 9,86 230,4 20,66 88,0 7,89 1.115,2 1768 110,0 11,75 128,1 13,68 18,0 1,92 936,2 Višine prihodkov od zakupov prevoza poŠte, lastnikov ladij ter najemov Škvera in privezov koprske bratovščine sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 64v-82v). huminarije so predstavljale najvišji delež vseh miloščin, ki jih je bratovščina na leto prejemala. V omenjenem obdobju so se gibale od najmanj 11 pa do 36 odstotkov, v povprečju pa je bratovščina od njih dobila približno petino vseh prihodkov. Precej denarja se je nabralo tudi od miloščin v bratovščinski cerkvi sv. Nikolaja (čez leto od 10 do 15 lir), po mestu (približno 20 lir) in od miloščine iz skrinjice za namen duš v vicah (približno 15 lir), Antonio Visich iz Benetk pa se je obvezal, da bo plačeval po 24 liber voska na leto. Največji delež prihodkov so predstavljali dohodki od dejavnosti. Člani bratovščine so skrbeli za dostavo pošte med Koprom in Benetkami. Lodo-vico Boldarini, ki jo je imel v zakupu, je bratovščini plačeval po 110 lir na leto, to pa je predstavljalo približno 10 odstotkov njenega letnega prihodka. Lastniki bark (v tem obdobju od 12 do 15), ki so pošto prevažali med obema mestoma in so za vsako pismo dobili solid, so bratovščini plačevali v povprečju od 180 do 250 lir na leto, leta 1760 pa je poleg njih omenjenih še 6 lastnikov ladij, ki so pošto prevažali med Istro, Furlanijo in Dalmacijo in bratovščini plačali 47 lir.61 Dohodke so dobivali tudi od oddaje škvera62 v najem (letno po 70 lir),63 oddaje privezov64 (po 12 lir) in izposoje opreme vojakom (letno po 6 lir). O dostavljanju pošte so razpravljali tudi v koprskem velikem svetu. Ze leta 1690 so sprejeli sklep, nato pa so ga 29. 9. 1697 potrdili, naj za točno dostavo pošte (pisem in potrdil o prejemu « SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 68v. 62 Skver je imel v zakupu kalafatar Rinaldo d'Hste, nato pa Iseppo Camuso. 63 Najemnine pa so bile lahko tudi višje. 1-eta 1772 so od najemnika Rinalda d'Hste dobili 100 lir, nato pa je bratovščini do leta 1799 vsako leto plačeval po 110 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 88v-136v). 64 V Benetkah so imeli priveze na Riva degli Schiavoni. pošte — lettere e tramessi) iz Kopra v Benetke in nazaj Niccolo Modina (tudi Modena), porlalellere (dostavljavec, poštar) v Kopru, Antonio Vecchiarelh pa v Benetkah odpreta pisarno (bolleghino), kjer bosta sprejemala vso pošto in jo potem občasno pošiljala iz enega kraja v drugega. Tako naj bi pošto občasno pošiljala s prvo ladjo v posebnem zaklenjenem zabojčku ah pa kovčku.65 Za dostavo pisma v Benetke je bilo treba plačati dva sohda. Za pavšalno izplačilo nadomestila za zakup pošte so naredili natančen obračun vseh odposlanih pisem za deset let, na osnovi tega pa je bila dostavljavcema določena višina letnih prispevkov. 28. 9. 169866 je bil namesto umrlega Antonia Vecchiarellija za opravljanje službe v Benetkah izbran Pietro Trabucco, leta 1713 Andrea Gari-bolbi, po njegovi smrti pa njegov sin Giovanni Domenico Gariboldi, ki je omenjeno delo opravljal 40 let. Ker zaradi bolezni in starosti (imel je 70 let) dela ni mogel več opravljati, je leta 1770 prosil koprski veliki svet, da bi ga nadomestil njegov nipotte Filippo Gariboldi, ki mu je že pomagal do tedaj.67 Verjetno pa Koprčani z izbranim zakupnikom pošte niso bih zadovoljni.68 Na generalnem kapidju bratovščine sv. Nikolaja so 17. 1. 1774 za generalnega prokuratorja izvolili pron. Rocca Stadija. Pooblastili so ga za sklepanje pogodb v Benetkah, navzočnost na sodbah in za zagotovitev zakonov ter zastopanje bratovščine v vseh sporih.69 Zaradi neizpolnjevanja dolžnosti beneškega poštarja so Koprčani v velikem svetu 10. 4. 1774 dali 20-dnevni razpis za mesto poštarja v Benetkah, ki bi zagotavljal prenos pošte in bratovščini dajal miloščino. 18. 4. 1774 se je v uradu sindikov oglasil Giovanni Battista Calappo, sin pok. Giuseppa iz Benetk, ki se je prijavil na razpis. Obljubil je, da bo za vsako pismo, ki ga bodo lastniki ladij pripeljali iz Kopra, bratovščini plačal sohd. Njegova poroka sta 65 ... in una cesetta, o valise sotto chiave numerate, et accompagnate con loro nota distinata nella quale venghi espresso non solo il numero, ma anco Ii tramessi, che veniranno accompagnati dalle stesse lettere in harca di chi fossero stati riposti affine possino recapitar sicuri a chi saranno diretti, e le lettere medesime con tutta la diSgen^a, e fedeltä ... (Sl PAK KP 6, a. e. 1439a, str. 1). 66 Dokument je potrdil podestat Marco Michiel Salamon. 67 Na zasedanju sveta 17. 8. 1770, na katerem je bilo 138 članov, so sklep potrdili s 135 glasovi za, leta 1773 pa so o izbiri obvestili tudi odvetnike. 68 Člani bratovščine, sicer lastniki ladij, so vozili pošto iz Kopra v Benetke in nazaj za solid za pismo, zakupnik pošte v Benetkah, pokojni Domenico Gariboldi, pa bratovščini ni dal nobenega nadomestila, razen srebrnega reli-kviarija za oltar sv. Nikolaja in zdi se, da bratovščina plačila ni prejemala niti od njegovega naslednika. 69 Verjetno je bil izbran zaradi izterjave dohodkov od be- neškega poštarja. bila Koprčana Rocco Stradi in Pietro Madonizza, Coradus Locatelli pa se je v imenu Filippa Ga-riboldija isti dan pritožil na razpis prostega mesta poštarja, ker je imel veljavno pogodbo, ki jo je potrdil veliki svet. Spor med mestom in Garibol-dijem se je vlekel do konca novembra 1774. Sodbo so nato s poravnavo razglasih 29. 11. 1774 v Benetkah. Gariboldi se je službi odpovedal, bratovščina pa vsem zahtevkom, ki jih je do tega dne imela do njega. Sodbo sta podpisala Gariboldi, v imenu bratovščine Rocco Stradi ter priči Coraddo Locatelli in Niccolo Pellegrini.70 Redni in izredni stroški bratovščine Bratovščina je izdatke prilagajala svojim finančnim zmožnostim. Presežke prihodkov je praviloma prenašala v prihodnje leto. Denar je hranila v lastni blagajni (ko se ga je nabralo več, so kupih cerkveno opremo), občasno pa ga je (po navodilih revizorja) vlagala tudi v komunsko zastavljalnico (Monte di Pieta) oz. posojala v Uvelo francabile.11 Od obojega so dobivali po 5- do 6-odstotne obresti. Med letoma 1758 in 176872 se je višina porabljenega denarja za vsakoletne dejanske stroške za delovanje bratovščine v povprečju gibala od 830 do 1.700 lir, izjemoma pa je leta 1674 dosegla 3.060 lir. Leta 1758 so Alessandru Cecconiju — njegov porok je bil Giacomo Genzo — izplačali 3.000 lir, za dokument o livelu pa dodatni 2 liri in 8 solidov, torej 78 odstotkov vsega denarja, kar ga je bratovščina imela omenjeno leto, dodatnih 10 odstotkov denarja pa so prenesh na drugo leto. V triletnem obdobju med letoma 1761 in 1764 so presežek denarja vložili v zastavljalnico, in sicer prvo leto skoraj polovico vseh prihodkov, prihodnje skoraj tretjino in leta 1763 več kot dve tretjini oz. 1.312 lir, 3 solidov in 6 denaričev 73 to Sl PAK KP 6, a. e. 1439a. 71 Tudi livello affrancabile je oblika pogodbe (livela), s katero je lastnik zastavil zemljišče za določeno vsoto denarja. To je sicer ostalo v njegovi lasti oz. uporabi, a je odplačeval letne obresti, in sicer 5- do 7-odstotne (navadno 6). Ce je lastnik vrnil celoten dolg, je tudi pravno pridobil (nazaj) vse pravice do zemljišča, če pa ga ni mogel poravnati, pa je postal lastnik posojilodajalec. 72 Za to obdobje je bila narejena podrobnejša analiza. 73 Casimiro Solveni, glavni revizor za bratovščine, je 27. 1. 1762 pregledal bratovščinsko poslovanje in v Monte di Pietä vložil 1.009 lir, 14 solidov m 6 denaričev (Sl PAK KP 6, a. e. 1439, str. 72r). Za vsako leto pregleda bratovščinskega poslovanja je dobil po liro in 4 solide. V naslednjem letu so v Monte vložili 832 lir, 11 solidov in 6 denaričev (Sl PAK KP 6, a. e. 1439, str. lit), 16. 4. leta 1763 pa 1.312 lir 3 solide m 6 denaričev (Sl PAK KP 6, a. e. 1439, str. 75r). Leto Čisti stroški Vložek v Monte oz. livel Prenos na naslednje leto Skupni stroški Skupni prihodki lire odstotek lire odstotek lire odstotek 1758 453,9 11,79 3.002,4 78,01 392,5 10,20 3.848,8 3.848,8 1759 848,7 55,24 687,7 44,76 1.536,4 1.536,4 1760 1.277,4 65,11 684,6 34,89 1.962 1.962,0 1761 1.073,4 51,58 1.009,7 48,52 2.081,1 2.081,1 1762 1.706,0 67,18 833,4 32,82 2.539,4 2.539,4 1763 578,2 30,59 1.312,2 69,41 1.890,4 1.890,4 1764 3.061,5 100,00 3.061,5 3.083,8 1765 829,5 100,00 829,5 829,5 1766 1.007,2 100,00 1.007,2 1.007,2 1767 1.115,4 100,00 1.115,4 1.115,2 1768 935,2 100,00 935,2 936,2 Stroški (v lirah) koprske bratovŠane sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6,a.e. 1439, str. 64v-82v). Nekateri stroški so bili redni in so se pojavljali vsako leto. Tako so po 12 lir in 8 solidov prispevali za pridige, bratovščinskemu kaplanu Romanu Romanu pa so plačevali za maše v cerkvi sv. Nikolaja. Za navadno mašo so plačali po 30 solidov,74 za peto mašo na dan bratovščinskega zavetnika in za večernico na vigilijo75 pa so vsako leto kanonikom plačali po 4 lire, za okrasitev cerkve ob tej priložnosti pa še dodatnih 18 lir. Za nošenje feralov in drugih bratovščinskih znamenj v procesijah so navadno porabili od 18 do 20 lir. Omenjeni stroški so v povprečju predstavljali približno petino vseh letnih stroškov. Največje stroške so imeli z nakupom voska in nekaj malega olja za razsvetljavo v cerkvi, za večne luči, procesij ske sveče in sveče, ki so jih članom dali za luminarijo. Delež porabljenega denarja je bil v povprečju več kot 20 odstotkov, dosegel pa je lahko tudi 50 in celo 60 odstotkov. V omenjenem obdobju so največji nakup opravili leta 1764. Kupili so 310 liber voska po 38 solidov za libro (plačali so 763 lir in 4 solide), nato 8 torcij s težo 34,6 libre (82 lir 16 solidov) in 95 sveč (po 6 unč eno oz. skupna teža 49 liber voska), za kar so dali 117 lir 12 solidov oz. skupno kar 893 lir 12 solidov, kar pa niso bili edini stroški za vosek.76 Približno desetino denarja so porabili za nakup ži- 74 1-eta 1758 so mu za 91 maš plačali 136 lir 10 solidov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 65r). Naslednje leto je opravil 89 maš, nato 85, leta 1767 87, leta 1768 pa 90 maš. 75 Predvečer praznika. ™ SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 73r. ta77 (kupovali so ga od 2,5 do 3 starov; npr. leta 1763 so kupili 3 stare žita, zanje pa so porabili 72 lir78) in podobic,79 ki so jih članom dajali na dan proščenja. Ob primerjavi višine vplačil celotne lumi-narije, ki so jo člani vsako leto prispevali bratovščini, in izdatkov za sveče, kruh in podobice je mogoče opaziti, da so s plačilom luminarije člani dejansko pokrili stroške za nakup omenjenih stvari, ki so jih nato dobili ob prazniku sv. Nikolaja. Bratovščina je približno desetino prihodkov porabila tudi za opravljanje nekaterih služb. Tako so mežnarju (nonzplo) vsako leto za najem dvorane plačevali po 37 lir in 4 solide, providurju torcij po 31 lir,80 pisarju Giovanniu Ambrosiu de Belliju za vodenje knjig in preostalega pisanja po 12 lir in 8 solidov, enako vsoto pa so po letu 1764 plačevali tudi bratovščinskemu odvetniku. 77 Leta 1718 so za peko kruha kupili tri stare moke, naslednje leto dva, od leta 1726 dalje so kupovali po dva stara in kvarto žita, leta 1732 pa so ga kupili 2 stara in pol. Po letu 1763 so kupovali po 3 stare žita, od 1794 dalje pa po tri in pol stare. 78 Leta 1767 so za enako količino žita plačali 105 lir. 79 Podobice so večinoma dali izdelati na navadnem papirju, občasno pa so naročali tudi podobice na pergamentu. 1 .eta 1721 so npr. kupili 60 navadnih podobic (12 lir) in 5 na pergamentu (5 lir) (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 17r), enako količino po enaki ceni so naročili tudi leta 1743 (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 49r), leta 1745 pa so naročili 69 podobic {santi miniatt) in zanje plačali 8 lir in 5 solidov, za 6 podobic in cartapeccora pa 3 lire (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 47r). l.eta 1768 so jih naročili 95 in zanje plačali 20 lir 10 solidov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 83r). 80 Omenjenega stroška pa providurju Antoniu Bernardelliju niso izplačali leta 1767, ker na veliki petek niso opravili procesije (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 82r). Leto Za maše, pridi procesije, garja Nakup voska, olja Nakup žita, podobic Plačilo služb lire Odstotek lire odstotek lire odstotek lire odstotek 1758 165,9 36,55 133,5 29,41 64,5 14,21 49,6 10,93 1759 188,1 22,16 223,5 26,33 78,9 9,30 92,6 10,91 1760 189,8 14,86 334,7 26,20 89,4 7,00 117,8 9 oo 1761 187,0 17,42 651,5 60,69 92,6 8,63 80,6 7,51 1762 177,5 10,40 983,6 57,66 79,0 4,63 49,6 2,91 1763 170,8 29,54 146,5 25,34 72,0 12,45 80,8 13,97 1764 185,8 6,07 211,5 6,91 84,0 2,74 92,8 3,03 1765 181,7 21,90 336,5 40,57 102,0 12,30 84,0 10,13 1766 180,2 17,89 222,8 22,12 107,0 10,62 93,0 9,23 1767 185,1 16,59 449,8 40,33 122,5 10,98 62,0 5,56 1768 192,8 20,62 370,4 39,61 78,0 8.34 92,0 9,84 Vrste rednih stroškov koprske bratovŠane sv. Nikolaja v obdobju med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a. e. 1439, 64v-82v). Preostali izdatki so bili vsako leto drugačni. Med nakupi opreme je treba za leto 1764 izpostaviti nakup novega fanöja, dvanajstih feralov, insig-nije svetnika in palice ibaston per il macierd), ki jih je izdelal Zuanne Lena iz Pordenoneja. Zanje so mu izplačali 1.440 lir, Colmu Gariboldiju iz Benetk pa za pozlato drugih 995 lir oz. skupno 2.435 lir. Za nakup železa za postavitev (spravilo) feralov v dvorani bratovščine sv. Antona opata so plačali še 16 lir in 10 solidov.81 Za izdelavo mašnega oblačila z zlatimi okraski, za dve srajci s čipkami, naramnice (telesnike) in S' SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 76r. 82 Verjetno amikt, platnen prtič, s katerim si duhovnik pri maši prekrije vrat in ramena, dva pasova, dva telesnika in deset rutic. drugo cerkveno opremo (pianetta di seda color di perla con fodera di seda, e guarni^ioni d'oro due camisi fini con merlo alto, due Amitif2- due cingoli, due corporali, e died purifiicatori) so na osnovi sklepa generalnega kapidja 3. 12. 1760 porabili 406 lir in 11 solidov, Benečanu Niccoloju Rettiju, sinu pok. Carla, pa so za križ in srebrno kropilo (asperges) plačali 132 lir.83 V letu 1767 so popravljali tudi križ in ga dali pozlatiti (Girolamo Cauedalli, orefici), za to so porabili 46 lir,84 v Benetkah pa so za insignijo sv. Štefana plačali 77 lir in 16 solidov.85 S3 si PAK KP 6, a. e. 1439, str. 70r. s-» SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 81r. 85 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 82r. Leto Nakupi opreme Delo v cerkvi ali škveru Drugo Čisti stroški lire Odstotek lire odstotek lire odstotek 1758 40,4 8,90 453,9 1759 45,1 5,31 152,9 18,02 81,1 9,56 848,7 1760 537,5 42,08 8,4 0,66 1.277,4 1761 29,7 2,77 30,0 2,79 1.073,4 1762 416,3 24,40 1.706,0 1763 4,0 0,69 39,2 6,78 64,9 11,22 578,2 1764 2.435,0 79,54 52,4 1,71 3.061,5 1765 108,0 13,02 17,3 2,09 829,5 1766 9,7 0,96 158,7 15,76 235,8 23,41 1.007,2 1767 65,2 5,85 34,7 3,11 196,1 17,58 1.115,4 1768 192,3 20,56 9,7 1,04 935,2 Vrste izrednih stroškov (v lirah) koprske bratovŠane sv. Nikolaja med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 64v-82v). Gibanje rednih in izrednih stroškov (v lirahj koprske bratovščine sv. Nikolaja med letoma 1758 in 1768 (SI PAK KP 6, a, e. 1439, str. 64v-82v). maše, procesije —■—vosek, olje žito, podobice plačilo služb nakupi opreme —•—delo v cerkvi ali škveru —I—drugo —-—čisti stroški Bratovščina je imela tudi stroške z vzdrževanjem cerkve in škvera oz. privezov. Leta 1759 so prokuratorju Alessandu Cecconiju izplačali 152 lir in 19 solidov za popravilo slemena cerkvene strehe in ureditev dvorišča za cerkvijo,86 leta 1766 pa Cri-stoforu Gauinelu 150 lir za popravilo pomola v škveru.87 Precej stroškov za škver so imeli tudi leta 1768, in sicer so za 74 lir kupih tehtnico, 7 lir in 16 solidov so porabili za odvoz nepotrebnega materiala v skladišče, za popravilo cerkve pa so to leto mojstru Zucci izplačali 72 lir.88 Med drugimi (v tabeh prikazanimi) stroški leta 1762 je bilo izplačilo Donatu Giurinu 400 lir za sodne stroške v Benetkah,89 leta 1766 so pron. Bortolu de Rossiju izplačali 229 lir 14 solidov kot izplačilo pologa (dolga) za kupljene ferale (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 80r), naslednje leto pa za enak namen Micliaelu Tottoju 117 lir in 14 solidov (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 82r). Nakup opreme Naldini je leta 1700 poročal, da bratovščina vzorno skrbi za cerkev sv. Nikolaja,9" to pa je na osnovi stroškov, zabeleženih v blagajniški knjigi, mogoče potrditi tudi za kasnejše obdobje. Kupovali so novo cerkveno opremo, staro pa popravljali 86 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 68r s' SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 79r «s SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 83r 8" SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 68r Naldini: Cerkveni krajepis, str. 120 in vzdrževali. Tako so leta 1720 za oltar kupih 4 vaze (liro in 10 solidov) in 4 palme91 (6 lir 5 solidov),92 naslednje leto pa so za popravilo medeninastega svečnika plačah 20 lir.93 Leta 1726 so za cerkev kupih 6 novih posrebrenili svečnikov in zanje plačah 36 lir, za popravilo medeninastega svečnika, ki jim je padel na tla, pa so plačah 18 lir.94 Dva medeninasta svečnika so kupih tudi leta 1778 in zanju plačah 30 lir,95 naslednje leto pa so 31 lir in 17 solidov dali za nov oltarni prt.96 Leta 1724 so za popravilo kelilia plačah 14 lir,97 leta 1738 pa so kupili tudi novo medeninasto svetilko. Stala je 48 lir in 10 solidov, omenjene stroške pa so si za 17 lir znižali s prodajo stare svetilke.98 Leta 1714 so za popravilo cerkve porabili 167 lir in 18 solidov, za rabljeno preprogo pa so dali 124 lir.99 Povečali in obnovili so tudi glavni oltar v cerkvi. Slikarju Antoniu da Ponteju ter mizarju An-toniu Miniusu so za delo leta 1716 plačah 77 lir in 15 solidov.1"" Ponovno so se prenove oltarja lotili tudi leta 1741. Za izdelavo marmornih stopnic so Te so večkrat kupovali, npr. leta 1772 so kupili 4 in zanje plačali 24 lir (SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 88r). '»- SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 15r. SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 17r. '•» SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 22r. "5 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 96r. '«• SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. lOOr. SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 15r. "8 SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 44. '»'» SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 9r. SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 1 lr. bogato okrakna notranjost cerkve sv. Nikolaja dokazuje, da so člani skrbeli urejenost cerkve in imeli cut umetnost (joto: I ogrin, 2008). mojstru Alessiu Cuzziju plačali 250 lir, 11 lir so plačali zidarju Marcu Valentiuisu za material iti izdelavo temeljev za stopnice, za šest dni dela pa 15 lir, za preostale stroške (pesek in apno 2 liri in 10 solidov, 7 dni dela težaka 5 lir in 8 solidov, vino 2 liri in 8 solidov, odvoz materiala) pa še 12 lir in 10 solidov.1"1 Za bel kamen {pietre blanche) za stopnice pred oltarjem so nato leta 1743 porabili 25 lir.1"2 3. 8. 1727 so dali beneškemu rezbarju z območja Santa Marina izdelati kipec sv. Nikolaja, za to so plačali 18 lir, za pozlato in poslikavo kipca pa slikarju Antoniu da Ponteju 7 lir in 10 solidov. Kipec so postavili na novo bratovščinsko klop v stolni cerkvi. Zanjo so mizarju Antoniu JSliniusu plačali 34 lir in 2 solida, za poslikavo pa da Ponteju 15 lir. Bratovščinska klop je imela tudi ključavnico s ključem, zanjo so kovaču Jacobu Acerbonu plačali 2 liri in 10 solidov.1"3 Nove klopi pa so v bratovščinski cerkvi delali leta 1736. Za nakup desk (le tauole di Nogam) v Benetkah, za delo obrtnikov, nakup žebljev, lepila in preostalih potrebščin za izdelavo naslonjal v cerkvi sv. Nikolaja so porabili 2.656 lir, 12 solidov in 8 denaričev. Omenjena naslonjala je delal mojster Niccolo Romano in zanje prejel 1.160 lir, namestil pa je tudi slike.1"4 1786 so za pokritje klopi kupili novo preprogo in za do- bavo plačali 53 lir in 11 solidov,1"5 za popravilo klopi v bratovščinski cerkvi pa so leta 1779 porabili 18 lir.1"6 Člani bratovščine so tudi v 18. stoletju kupovali nova slikarska dela za okrasitev cerkve. Benečana Pasqualin Galli in Antonio da Marin, ki sta bratovščini leta 1731 plačala po 2 liri in 11 solidov miloščine, sta dala še 186 lir miloščine za novo sliko v cerkvi, bratje pa so zbrali dodatnih 52 lir.1"7 Zanjo so slikarju Natalu Bertu-litiu plačali 217 lir, za platno pa dodatnih 21 lir.1"8 Leta 1734 so dali izdelati novo bratovščinsko bandero1"9 (penello con franke e Jiochi), ki so jo uporabljali ob smrti bratov, kupili pa so tudi 6 skrinjic iz orehovega lesa s ključavnicami in ključi za 12 lir in jih dali lastnikom ladij za pobiranje miloščine.11" Leta 1805 so za obnovo bandere kupili platno za 9 lir, pobarvali so bratovščinsko klop v stolni cerkvi (30 lir), Zuanneju de Grassiju pa so leta 1806 za barvanje bandere (penello di s. Niccolo) izplačali 56 lir in 12 solidov.111 Januarja 1804 so za novo mašno knjigo (mešale) dali 18 lir, za kadilo pa 3 lire.112 Bratovščina pa je leta 1772, 1773 in ponovno leta 1779 prispevala po 60 lir tudi za nove orgle v stolni cerkvi.113 21. 2. 1786 so 467 lir in 3 solide dali Giovanniju Tottoju, enemu od obeli pooblaščenih za popravilo cerkve,114 leta 1788 180 lir,115 7. 8. 1789 pa še 36 lir in 6 solidov.116 Kovaču in mizarju so leta 1788 plačali 46 lir za popravilo cerkvenih vrat, Lrancescu da Ponteju pa 11 lir za barvanje. Niccoloju Rizziju so za zidarska dela izplačali 14 lir in 2 solida, za odstranitev materiala pa 8 lir.117 Tottoju, ki je verjetno plačal popravilo cerkve (kreditiral bratovščino), so leta 1796 izplačali še 250 lir in 18 solidov,118 1797 pa 248 lir in 4 solide.119 Bratovščina je del denarja namenila tudi za vzdrževanje objektov za osnovno pomorsko dejavnost. Skrbela je ne le za priveze v domačem pristanišču, ampak tudi za priveze v Benetkah, s kate- «" SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 47r. SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 49r. «« SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 23r. i" SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 41r. 105 106 107 108 10') 110 ni 112 113 114 115 116 117 118 ri') SI P SI P SI P SI P Zanj SI P SI P SI P SI P SI P SI P SI P SI P SI P SI P \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. o so plačali 44 \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. \K KP 6, a. e. \K KP 6, \K KP 6, \K KP 6, \K KP 6, \K KP 6, \K KP 6, a. e. a. e. a. e. a. e. a. e. a. e. 1439, 1439, 1439, 1439, lir. 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, 1439, str. 25. str. lOOr. str. 29v. str. 3 Or. str. 35r. str. 144v. str. 41r. str. lOOr. str. 115r. str. 116r. str. 119r. str. 116r. str. 132r. str. 132-133. Bratov•Binske klopi in detajl naslonjal v koprski cerkvi sv. Nikolaja (foto: Bonin, 2009). rimi so imeli člani bratovščine glavne stike. Priveze so imeli na Rivi degli Schiavoni12" in v bratovščinski knjigi je mogoče spremljati stroške, ki so jih imeli za postavitev (novih) kolov za priveze ladij. Leta 1712 so za dva večja priveza in popravilo drugih porabili 27 lir in 10 solidov,121 v Benetkah pa so plačevali tudi prispevek Uradu za vode (Capilaneo delle ac(jiii) v višini 12 lir hi 8 solidov.122 Sest novih hrastovih kolov so za priveze na beneški rivi postavili tudi leta 1731 hi zanje porabili 12 lir oz. po 2 liri za enega.123 Bratovščina je imela tudi lastni škver, tudi tega pa so vzdrževali z bratovščitiskim denarjem. Leta 1720 so za popravilo škvera pripeljali 5 bark kamenja hi škrilj, za oboje pa so plačah 26 lir in 5 solidov,124 za delo so porabili 22 lir, za vso opremo za spust ladje v morje hi prenos pa dodatnih 134 lir in 14 solidov. lvodarju (cal-deraro) Zuanneju Combiju so za baker za popravilo dveh kotlov za kuhanje smole (pero per peci) plačah 114 lir,125 leta 1730 pa ponovno 69 lir. Lastniki ladij i-<> SI PAK KP 6, a. e. 1439, str. 13v. 121 Pjivc;