Primo Poštnina plačana v gotovini i en 1* Abb. postale I gruppo 1^0113. I.DU lir nevmk Leto XXX. št. 275 (8981) TRST, nedelja, 24. novembra 1974 v petek se je z uradno izvolitvijo predsednika in dežel-floga odbora zaključila kriza deželne uprave, ki je trajala točno dva meseca. V torek bo , predsednik Camelli prečrtal novo programsko izjavo, nato bo sledila politična debata, prihodnji teden pa še kot zadnji akt reševanja krize, zamenjava v vodstvu deželnega sveta, ko bodo za predsednika izvo-hli prvič v zgodovini naše de-tole, socialista in ko bo torej Arnaldo Pittoni zamenjal demokristjana Alfreda Berzan-tija. Vzroki za tako dolgo in tudi tako ostro krizo so bili številni m so imeli globoko politično vsebino. Zaostritev odnosov med strankami in o-strejše zastavljanje raznih vprašanj s strani PSI je namreč odražalo resne gospodarske in socialne težave tudi naše dežele ter neustrezne odgovore, ki Jih je nudila deželna uprava. Pri tem je bil bistven odnos med izvršnimi organi in skupščino ter vedno bolj osredotočen način upravljanja, ko pa Se obratno upravičeno zahteva stalno večja decentralizacija, neposredna prisotnost, sodelovanje širših krogov in zlasti sindikalnih organizacij, oziroma glede specifičnih vprašanj, Ustreznih organizacij in ustanov. Tudi Slovenci smo bili povsem upravičeno nezadovoljni s potekom reševanja naših specifičnih vprašanj, saj prvim lepim izjavam in nekaterim zunanjim znakom, do katerih je prišlo lani po izvolitvi prve deželne vlade Co-mellija, niso sledila nadaljnja dejstva in je bilo zelo malo narejenega v smeri globalne zaščite in za konkretno reševanje stvari v neposredni pristojnosti dežele. Za sedaj še ne moremo izreči dokončne ocene novega deželnega programa, ki bo mogoča šele po zaključku politične debate, ki bo marsikaj holje osvetlila in pojasnila. Vendar pa so prve ugotovitve možne na osnovi indiskrecij o obvezah, ki jih program vsebuje neposredno glede odnosa do slovenske narodnostne skupnosti. V že dogovorjenem Programu namreč večina in deželni odbor potrjujeta obvezo, da bodo z ustreznimi u-krapi zasledovali globalno zaščito slovenske manjšine in to na vseh zakonodajno - u-Pravmh ravneh na vsedržavni, na deželni in lokalni ravni, da zagotove polno uvedbo človečanskih, omikanih in demokratičnih pravic, ki jih je treba manjšini priznati za učinkovito obrambo njenih etničnih in kulturnih značilnosti. Nadalje je v programu rečeno, da ima dežela ob strogem spoštovanju 3. člena posebnega statuta, in kolikor je v njeni pristojnosti, namen Poiskati poti in jamčiti, da se bodo izrazi zavestnih narodnostnih zahtev, ki bi se lahko pojavljali na celotnem področju dežole Furlanije - Julijske krajine, svobodno izra^ žali. Po ocenah takih obvezujočih programskih izjav je vedno zanimivo, kakšne so bile izjave, ki so jih iste ustanove podale pred leti, kakšni so torej precedensi. Predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti je 1. julija 1968 prebral programsko izjavo, v kateri je bilo glede Slovencev rečeno: «Končno, kar se tiče obveznosti, ki gotovo ni zadnja po svojem pomenu zaradi državljanskega In demokratičnega pomena, ki ga ima, namerava odbor pospešeno zahtevati, da sprejme država primerne ukrepe za vprašanja, ki še niso bila popolnoma rešena in ki so zelo In upravičeno pomanjkljiva za slovensko manjšino, bivajočo v tržaški in goriški pokrajini» Ta izjava je vzbudila upravičene proteste v samem deželnem svetu in izven in zlasti s pismom SKGZ, s katerimi se je zahtevala sprememba stališča zlasti glede Slovencev v videnski pokrajini, katerih obstoj je Berzanti enostavno zanikal. Na tej osnovi je Berzanti 12. julija ponovno govoril o Slovencih in med drugim tako popravil izjavo: «Odbor nikakor ni nameraval zanikati dejstva, da živijo državljani slovenskega jezika v drugih de- lih Furlanije - Julijske krajine in še toliko manj odrekati priznanje pravi«; nikomur». Glede splošnih vprašanj pa je Berzanti ob tej priliki še dejal: «Deželni odbor namerava zato posredovati pri vladi s tem, da bo učinkovito zastopal potrebe manjšine in sodeloval pri delu države v duhu in v uresničevanju načel, ki so potrjena v republiški ustavi, delu, ki upamo, da ga bo prav gotovo opravila. Končno želim zagotoviti, da bo odbor, delujoč v okviru deželnih pristojnosti in že veljavnih deželnih zakonov, nadaljeval s podpiranjem dejavnosti kulturnih, skrbstvenih, športnih in razvedrilnih združenj manjšine.» Sledilo je pet let dela in ponovne volitve ter izvolitev novega odbora in novega predsednika s seveda novim programom. Tako je 30. julija 1973 predsednik Antonio Co-melli prečital programsko izjavo, v kateri je glede Slovencev rečeno dobesedno naslednje: «Da bi utrdili demokratično zavest, omikani napredek in obogatili evropsko vlogo, dajemo še nadalje poseben pomen in važnost uveljavitvi demokratične politike do slovenske manjšine, ki se je izvajala s pozitivno ocenjenimi rezultati. Državljanom slovenskega jezika mora namreč biti z ustreznimi ukrepi zagotovljena čedalje bolj popolna zaščita in o-hranitev njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Očitno je, da se ta usmeritev lahko nadalje učinkovito izvaja na državni in deželni ravni samo v političnem okviru leve sredine in v okviru različnih pristojnosti države, dežele ih drugih javnih uprav. V tej zvezi namerava dežela najbolj natančno spoštovati načela, določena v čl. 3 posebnega statuta za vse, kar spada v njene pristojnosti. Dežela bo zavzela odločno in trajno stališče v odnosu do vlade in parlamenta, da bi ju spodbudila k izdaji potrebnih ukrepov za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine». Primerjave so zero zgovorne in pričajo, da v teh izjavah ni nič pvav bistveno novega, da pa je čas tudi naredil svoje in da so stvari dozorele do take stopnje, da je bilo na primer že nujno priznati in napisati v izjavi obvezo «o globalni zaščiti», ki ,e bila v ospredju mednarodne konference o manjšinah in kateri je takrat tudi govorila resolucija vseh stranic u-stavnega loka. Vendar pa je tudi prvi odstavek izjave po formulaciji še vedno preohlapen in preveč splošen in zato tudi slov. javnost pričakuje, da bo med politično razpravo po-asnjen tako glede obvez v odnosu do države in do državnega zaščitnega zakona, kot tudi glede obvez dežele, da v okviru obstoječih pristojnosti naredi svojo dolžnost v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti. Novost pa predstavlja drugi odstavek, ki se očitno nanaša na Slovence v videnski pokra-ini. Za razliko od polemike iz leta 1969, se sedaj obstoja Slovencev ne zanika, za raziiico od leta 1973 je to vprašanje — pa čeprav na zavit način — omenjeno, saj je izrecno prvič rečeno «na celotnem področju Furlanije - Julijske kra-ine». Toda kako, na kakšen način s kolikimi omejitvami ter pogojniki je rečeno : najprej «ob strogem spoštovanju» in to je dvorezno, se lahko razlaga tudi restriktivno, izkušnje pa nas uče, da se glede Slovencev prerado uporablja o-mejevalno merilo. V izjavi je tudi obveza, ki velja Za Beneško Slovenijo, da bo dežela poiskala poti in jamčila, kolikor je v njeni moči seveda, da ne bo prišlo do preprečevanja, da bi se beneški Slovenci identificirali in manifestirali svojo slovensko pripadnost. Vsekakor se nam zdi obveza šele rahel in premajhen korak naprej, če upoštevamo stvarnost v Beneški Sloveniji in dosedanjo trdovratnosti Videnških demokr-ščanskih krogov. BOGO SAMSA REŠENA NAJDALJŠA VLADNA KRIZA PO VOJNI SLOVENCI IN PROGRAM NOVE DEŽELNE VLADE Nova Morova vlada prisegla pred predsednikom republike Nezadovoljstvo PSI zaradi zamenjave notranjega in obrambnega ministra RIM, 23. Četrta Morova vlada, 32. po vojni, je danes prisegla pred predsednikom republike. Vlado sestavljajo demokristjani in republikanci. Socialisti in socialdemokrati so izjavili, da jo bodo podprli od zunaj. Predsednik Moro je opoldne prispel na Kvirinal, kjer je predložil predsedniku republike Leoneju seznam ministrov nove vlade. Predsednik je ob tej priložnosti podpisal odlok o odstopu prejšnje Ru-morjeve vlade in odlok o imenovanju Mora za predsednika vlade, na njegov predlog pa še odlok o imenovanju posameznih ministrov. Nova Morova vlada se bo predstavila parlamentu za zaupnico 2. decembra. Ob 17. uri bo Moro Palestinski teroristi ubili talca na letališču v Tunisu TUNIS, 23. — Na letališču v Tunisu so še vedno v teku pogajanja med palestinskimi teroristi, ki so včeraj ugrabili v Dubaiu britansko potniško letalo VC-10 in predstavniki arabskih vlad. Kaže, da je egiptovska vlada na pritisk tunizijske delno ugodila zahtevam ugrabiteljev in osvobodila pet od trinajstih palestinskih teroristov, ki so bili zaprti v Kairu. Kaže, da so osvobojeni gverilci že v Tunisu. Pogajanja so se vlekla skoraj nepretrgoma od včeraj zvečer. Položaj na letališču se je dramatično zaostril danes zjutraj, ko so zračni gusarji u-bili enega talca. Verjetno so se čutili ogoljufane, ker so jim sinoči oblasti obljubile osvoboditev zaprtih tovarišev, katerih pa ni in ni hotelo biti v Tunis. Umorjen je bil 43-letni Gustave KehI, ravnatelj neke banke v Ziirichu. Arabski tisk enodušno obsoja preusmeritev letala kot zločinsko dejanje, gusarje pa žigosa kot neuravnovešence, ki so s svojim blaznim podvigom samo škodili boju palestinskega naroda za osvoboditev. Kairski tisk pa gre še dlje in poudarja, da PLO spričo mednarodnega priznanja, ki ga je bila deležna v OZN, mora onesposobiti neodgovorne elemente. Ne sme se več omejiti le na besedne obsodbe. prebral programsko izjavo v senatu. zatem pa, še v poslanski zbornici. Glasovanje o zaupnici bo nekaj dni pozneje^ potem ko se bo zaključila razprava o programski izjavi predsednika Mora. Nova vlada je takole sestavljena: ALDO MORO, predsednik (KD) UGO LA MALFA, podpredsednik (PRI) FRANCESCO COSSIGA, minister brez listnice, odgovoren za preureditev državne uprave (KD) TOMMASO MORLINO, minister brez listnice, odgovoren za odnose z deželami (KD) MARIO PEDINI, minister brez listnice, odgovoren za znanstvene raziskave (KD) GIOVANNI SPADOLINI, minister brez listnice, odgovoren za kulturne dobrine (PRI) MARIANO RUMOR, zunanji minister (KD) LUIGI GUI, notranji minister (KD) ORONZO REALE, pravosodni minister (PRI) GIULIO ANDREOTTI, minister za proračun, gospodarsko načrtovanje in za Jug (KD) BRUNO VISENTINI, finančni minister (PRI) EMILIO COLOMBO, zakladni minister (KD) ARNALDO FORLANI, obrambni minister (KDX FRANCO MARIA MALFATTI, minister za javno vzgojo (KD) PIETRO BUCALOSSI, minister za javna dela (PRI) GIOVANNI MARCORA, kmetijski minister (KD) MARIO MARTINELLI, minister za promet in civilno letalstvo (KD) GIULIO ORLANDO, minister za pošto in telekomunikacije (KD) CARLO DONAT - CATTIN, minister za industrijo in trgovino (KD) MARIO TOROS, minister za delo in socialno zavarovanje (KD) CIRIACO DE MITA, minister za zunanjo trgovino (KD) GIOVANNI GIOIA, minister za trgovinsko mornarico (KD) ANTONIO BISAGLIA. minister za državne udeležbe (KD) ANTONINO GULLOTTI, minister za zdravstvo (KD) ADOLFO SARTI, minister za turizem in predstave (KD) Razdelitev ministrstev, zlasti pa še izključitev iz vlade dosedanjega notranjega ministra Tavianija in zamenjava Andreottija je vzbudila pri socialistih veliko nezadovoljstvo. Član tajniškega urada PSI Enrico Manca je izjavil, da ne glede na osebe, sestava vlade postavlja resno vprašanje: po kakšni logiki je prišlo do nekaterih izključitev in zamenjav. Manca pravi, da se to lahko tolmači, da je kdo hotel izključiti, ali zamenjati ljudi, ki so bili do sedaj na izredno odgovornih mestih in ki so zavzeli odkrita in pogumna stališča, ljudi, ki so odkrito podpirali sestavo enobarvne vlade z zunanjo podporo republikancev in socialistov. Kar se je pripetilo, pravi Manca, je treba ostro kritizirati, ker je PSI med pogajanji jasno povedala, kaj misli v zvezi z nekaterimi morebitnimi izključitvami ali zamenjavami. Manca pravi, da socialisti imajo zaupanje v Mora, da pa bodo imeli odprte oči in bodo sproti ocenjevali konkretna vladna dejanja. Nezadovoljstvo za nekatere izključitve in spremembe v ministrskih resorih je izrazil tudi socialistični voditelj Mancini, ki pravi, da je zelo resno, kar se je pripetilo pri sestavi nove vlade, zlasti če se upošteva, iz katerih krogov je prišla zahteva po spremembah. Mancini tudi pravi, da se kritike ne nanašajo na osebe, ki so zasedle, ali bi morale zasesti notranje, oziroma o-brambno ministrstvo, da pa gre za politično dejanje, ki ga socialistična stranka ni ocenila med notranjimi posvetovanji za rešitev vladne krize. Član osrednjega vodstva PSI Balzamo pa ugotavlja, da napovedano vzdržanje glasovanja liberalcev in nenadna zamenjava notranjega in obrambni mogoče podcenjevati. RAZŠIRITI OBMEJNO BLAGOVNO MEN J AVO Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo beleži v letošnjem letu določeno napredovanje v primeri z lanskim letom: v prvih sedmih mesecih je vrednost obojesmemega trgovinskega prometa dosegla 789 milijonov dolarjev, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 536,6 milijona dolarjev. Del prirastka je treba pripisati stalnemu naraščanju cen na o-beh straneh meje, nedvomno pa se je med sosedama v zadnjem letu znatno povečal tudi fizični obseg blagovne izmenjave. To pozitivno dejstvo po drugi strani zasenčuje okolnost, da se je struktura trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo letos ponovno poslabšala za Jugoslavijo: konec julija lanskega leta je medsebojna bilanca izkazovala na jugoslovanski strani primanjkljaj v višini 24 milijonov dolarjev, ob istem času letos pa je deficit znašal kar 186 milijonov dolarjev. Neuravnovešenost v medsebojni trgovinski bilanci nedvomno zadržuje nadaljnji razvoj izmenjave, kakor ga zadržujejo razni ukrepi ...........................mi.................................mi.,,-,,,,,,,, OB ZAKLJUČKU 9. KONGRESA ZSMJ V BEOGRADU jugoslovanska mladina za uresničenje zakonitih pravic nacionalnih manjšin Poslanica slovenske mladine v Italiji kongresu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — V Beogradu se je danes po treh dneh končal 9. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, na katerem je sodelovalo nad 900 delegatov in skoraj prav toliko gostov iz Jugoslavije in inozemstva. Na kongresu so bile določene naloge članov v delu za organizacijsko krepitev in družbeno politično angažiranje. Delegati so sprejeli statut nove enotne mladinske organizacije. akcijsko politični program in resolucijo o mednarodni dejavnosti in sodelovanju. V pavzi med današnjima plenarnima sejama je na seji konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije bilo izvoljeno predsedstvo in tajništvo zveze, za novega predsednika je bil izvoljen Albanec Azem Vlasi, a za tajnika Matko Topalovič. ,Na plenarnih sejah so bili navzoči tudi gostje iz inozemstva. Med zasedanjem kongresa so številne tuje delegacije izročile kongresu poslanice. V pozdravu zastopnikov slovenske mladine iz Italije kongresu, se med drugim poudarja, da zamejska mladina z isto pozornostjo kot jugoslovanska sprepilja delo kongresa, na katerem jugoslovanska mladina polaga obračun za uspešno delo in načrtuje smernice za bodočnost. Čeprav zamejsko mladino loči od mladine Jugoslavije meja. so njena prizadevanja in cilji isti. V pismu kongresu zastopniki slovenske mladine v Italiji opozarjajo na težko politično krizo v Italiji, na rast neofašističnih sil, ki si v takih razmerah skušajo utreti pot do oblasti, in na položaj slovenske manjšine v Italiji, ki po 30 letih obstoja republike še vedno nima vseh pravic, ki bi jamčile enakopravne možnosti kulturnega in gospodarskega razvoja. Posebno težaven je položaj slovenskega življa v videnski pokrajini, ki se mu ne priznava niti obstoj. Slovenci v Italiji se zavedajo, da so, vse kar so doslej dosegli, dosegli z vztrajnim bojem svojih organizacij, s podporo italijanskih naprednih organizacij in z doslednim stališčem matične dežele v odnosu do narodnostnih manjšin v zamejstvu. V pismu se ugotavlja, da nimajo prave politične volje za reševanje problematike slovenskega ljudstva v Italiji tiste sile, ki dopuščajo obnovo fašizma v prikritih in neprikritih oblikah. Slovenska mladina v Italiji, ki aktivno sodeluje z jugoslovansko mladino za uresničenje načela, da morajo narodnostne manjšine biti sredstvo zbliževanja med sosednimi narodi, želijo jugoslovanski mladi, da bi tudi v bodočnosti rezultati njenega dela potrjevali ugled, ki ga matična Jugoslavija uživa v svetu. V resoluciji o mednarodni dejavnosti in sodelovanju ZSMJ se med . . z italijanske in jugoslovanske strani, ...........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiii....munii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. PRVI DAN «MALEGA VRHA» V VLADIVOSTOKU VEČ KOT OSEM UR RAZGOVORA MED BREŽNJEVOM IH FORDOM Obravnavala sta predvsem dvostranske odnose in strateško oborožitev VLADIVOSTOK, 23. - Prvi dan «malega vrha» med Fordom in Brežnjevom v Vladivostoku je bil uspešen, ne samo, ker je omogočil osebno spoznanje med voditeljema dveh svetovnih supersil, ampak tudi, ker je že rodil nekatere rezultate. Najvažnejši rezultat, kot je povedal Kissinger po osemurnem razgovoru med a-meriškim predsednikom in generalnim tajnikom KP SZ, je «znaten napredek» glede vprašanja o-mejevanja strateškega oboroževanja. Kissinger je dejal, da sta se stališči obeh strani zbližali ter da bodo v kratkem dana i.^va navodila obema delegacijama, ki se pogajata v Ženevi. Ford in Brežnjev sta začela pogovore že na vlaku, ki ju je peljal z vojaškega letališča v Voz-dviženki, kamor je pristalo predsedniško letalo, v Vladivostok. Prvi del razgovora je bil posvečen dvostranskim odnosom. Kot je pozneje povedal ravnatelj agencije TASS Zamjatin, ki spremlja Brežnjeva, je bilo z obeh strani poudarjeno, da so se v zadnjih treh letih medsebojni odnosi znatno izboljšali in da se mora ta proces nadaljevati in postati neizogiben. Pogovori so delno potekali ob navzočnosti obeh delegacij, deloma le s prisotnostjo zunanjih ministrov Gromika in Kis-singerja, delno pa na štiri oči. Prav zaradi uspešnosti pogovorov in velikega števila vprašanj na dnevnem redu je bilo odpovedano slavnostno kosilo, na katerem bi si morala Brežnjev in Ford izmenjati zdravici. Razgovori se bodo nadaljevali jutri, ko bo govor predvsem o mednarodno-političnih vprašanjih, v prvi vrsti o Bližnjem vzhodu. Popoldne se bo Ford vrnil v domovino. Leonid Brežnjev drugim poudarja, da se bo Zveza socialistične mladine Jugoslavije skupno z ostalimi družbeno političnimi silami Jugoslavije zavzemala za vsestransko uresničenje pravic nacionalnih manjšin sosednih držav, za njihovo nacionalno individualnost, svobodo, svoboden in vsestranski razvoj in zagotovitev vseh pravic, ki jim pripadajo, na podlagi listine svetovne organizacije. ZSMJ obsoja politiko asimilacije, neenakopravnega položaja manjšin in zanikanja njihovega obstoja in se zavzema, da bi postale dejavnik zbliževanja in ne ločitve narodov. B. B. RIM, 23. — Osrednje vodstvo komunistične partije je na svoji zadnji seji sklenilo sklicati zasedanje centralnega komiteja in centralne nadzorne komisije za ponedeljek, 9. decembra s sledečim dnevnim redom: «Sklicanje XTV. vsedržavnega kongresa KPI». Gerald Ford DANES Nova Morova vlada KD—PRI je včeraj prisegla pred predsednikom republike. 2. decembra bo Moro prečital najprej v senatu in nato v poslanski zbornici vladno programsko izjavo. Nato bo razprava in glasovanje o zaupnici. Zamenjava notranjega in obrambnega ministra je povzročila zlasti med socialisti veliko nezadovoljstvo. Pravijo, da je PSI že med pogajanji za novo vlado povedala, kaj misli glede morebitne zamenjave notranjega in obrambnega ministra. Socialisti menijo, da je to vprašanje resno in da ne bodo pristali na katerikoli korak nazaj nove vlade od dogovorjenega programa. Prvi razgovor med ameriškim predsednikom Fordom in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom, ki sta se srečala včeraj v Vladivostoku, je trajal osem ur ter je bil posvečen pregledu stanja dvostranskih odnosov in vprašanju o-mejevanja strateške oborožitve. V tej zvezi je bil dosežen napredek. ........................m,... NOV ATENTAT V SAVONI SAVONA, 23. — Fašisti so danes popoldne izvedli nov atentat v Savoni, ki na srečo ni povzročil žrtev. To je že šesti atentat v dveh tednih: današnji je imel očiten izzivalni pomen, saj je bomba eksplodirala prav v trenutku, ko je v mestu zasedal antifašistični odbor ob navzočnosti predsednika poslanske zbornice Pertinija. Bombo so postavili ob avtocesti Savona - Turin, v kraju Cadibona, samo 7 kilometrov od Savone. Eksplozija je bila silovita ter je skopala v asfaltu globoko luknjo ter raznesla več metrov zaščitne ograje. Na srečo ni bilo v bližini nikogar. Bomba je eksplodirala samo en kilometer od kraja, kjer so fašisti preteklo soboto izvedli atentat na železniško progo. Tudi danes so se atentatorji poslužili dinamita, kot v vseh prejšnjih a-tentatih. Danes je bil v Savoni pogreb 82-letne učiteljice Nelly Dallari, ki je bila ubita v prejšnjem atentatu, pri katerem je bilo ranjenih še drugih 12 oseb. Na željo družine je bil pogreb v strogo za- sebno obliki. Ligurija je bila danes prizorišče še dveh atentatov. V Varaz-zeju, nedaleč od Savone. so atentatorji razstrelili avtomobil, ki je bil parkiran pred karabinjersko postajo. Avtomobil je bil povsem uničen. V Genovi pa so neznanci odvrgli molotovko proti sedežu neke sekcije krščanske demokracije v središču mesta. V neki telefonski kabini so preiskovalci našli letak fašističnega značaja z gesli proti notranjemu ministru Tavia-niju. s katerimi skušajo pristojni organi zavreti prekomeren uvoz blaga iz tujine. Kar zadeva italijanske ukrepe, je dovolj, da se spomnimo na omejitve v uvozu goveje živine in mesa iz držav nečlanic Evropske gospodarske skupnosti in na obvezen polog ob uvozu raznih vrst blaga tujega izvoza. Na jugoslovanski strani pa so pristojne oblasti ponovno uvedle prakso posebnega dovoljenja za uvoz nekaterih vrst blaga, ki so jih poprej že liberalizirale ter podoben polog, kakršnega so u-vedli na italijanski strani, le da se ta nanaša na znatno manjši spisek blagovnih vrst. V okvir splošne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo sodi tudi trgovinski promet po tako imenovanih posebnih sporazumih kot so «tržaški» in «goriški» sporazum ter posebna sejemska operacija «Alpe - Adria». Jutri se, kakor znano, sestane v našem mestu italijansko - jugoslovanska komisija za izvajanje sporazumov o maloobmejnem blagovnem prometu, to je o izmenjavi blaga prek tržaškega in goriške-ga avtonomnega računa. Na dnevnem redu je predvsem razprava o tem, kako pospešiti blagovno menjavo po teh sporazumih, ki je v zadnjih treh letih občutno nazadovala. Po konici v višini nad 20 milijard lir v letih ’60, je vrednost obojestranske menjave med Tržaško in Goriško na eni strani ter jugoslovanskim mejnim pasom na drugi nazadovala na okrog 16 mrd. Idr, v letošnjem letu pa naj bi bila že manjša. Dokaz za šibkost obmejnih računov je tudi v dejstvu, da se je pred leti na jugoslovanski strani udejstvovalo v ustreznem poslovanju do 60 podjetij, njihovo število pa se Je v zadnjem času skrčilo na polovico. Kljub posebnosti obmejnih sporazumov za Tržaško in Goriško, je tudi njun razvoj podvržen istim zaviralnim dejavnikom, ki zadržujejo razvoj trgovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo. Poleg tega se gospodarstveniki z obeh strani meje že dalj časa pritožujejo, da so blagovni spiski, na podlagi katerih se odvija promet po tržaškem in goriškem računu, zastareli in neustrezni. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili ti spiski določeni leta 1955, to je skoraj pred dvajsetimi leti, ko so bili poslovni pogoji in potrebe obeh tržišč v marsičem različni od današnjih. Pozneje so spiski sicer doživeli nekaj sprememb, vendar So bile slednje le nebistvenega značaja. Posledica tega je bila, da se je delež prometa prek avtonomnih računov, ki je še leta 1966 predstavljal 9,5 odst. jugoslovanskega izvoza v Itadijo in 8,8 odst. prometa v nasprotni smeri (torej skoraj desetino celokupne blagovne menjave med jadranskima sosedama), v zadnjih letih vidno skrčil. Katere postavke v blagovnih spiskih tržaškega in goriškega sporazuma bi kazalo črtati, katere povečati in katere dodati «ex novo», je vprašanje, ki zadeva gospodarstvenike in poslovne ljudi, z obeh strani meje, ki se bodo srečali na jutrišnjem sestanku na tržaški prefekturi. Nedvomno pa je, da imata oba partnerja ves interes, da se poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu ne le ustali na nekdanji višini, temveč, da se še znatno poveča. Pomemben dejavnik v tem okviru je na primer dejstvo, da so italijanski uvozniki pred časom dosegli odpravo omejitev Evropske gospodarske skupnosti za uvoz goveje živine in mesa iz Jugoslavije prek avtonomnih računov. Živina in meso predstavljata namreč zelo močno postavko v Italijanskem uvozu iz Jugoslavije, to pa zopet zagotavlja ustrezno lirsko kritje za nemoten promet v nasprotno smer. Vendar prilagoditev blagovnih spiskov ob istočasni odpravi nekaterih drugih zaviralnih dejavnikov v okviru maloobmejne blagovne menjave najbrž ne bo zadostovala. Sodelovanje med obmejnimi območji se mora razširiti tudi izven trgovinskega okvira in zajeti druge oblike kooperacije, zlasti na tehničnem in industrijskem področju ter skupno delovanje italijanskih in jugoslovanskih obmejnih podjetij na domačih in na tretjih tržiščih. Jugoslavija kot neuvrščena država nudi s tega vidika še posebno .široke možnosti. ELIO FORNAZARIČ TRŽAŠKI DNEVNIK POSKUS USTVARJANJA PANIKE Ma štirih šolah napovedane bombe V zavodih pri Sv. Ivanu ni bilo pouka Včeraj ob 8.30 je na slovenski srednji šoli pri Sv. Ivanu pozvonil telefon. Slušalko je dvignil uslužbenec Antek Terčon in slišal kratek stavek v italijanščini: «Na šoli je bomba». Takoj je obvestil ravnateljico dr. Abramovo, ki je poklicala policijo in odredila, da se šola izprazni, saj je prva stvar varnost šoli zaupanih dijakov. Policijski agenti so že izpraznjeno šolo preiskali, niso pa našli ničesar. Skoro enaka telefonska obvestila so skoro vsi ob isti uri prejeli tudi na treh italijanskih šolah, navtičnem inštitutu, na zavodu «Carli» in tehnični šoli ENAIP. V vseh štirih primerih se je na drugi strani žice oglašal glas mlajšega moškega. O zadevi je politični oddelek tržaške kvesture uvedel preiskavo, ki vodi seveda predvsem v desničarske kroge, ki so v zadnjih dneh pričeli po vsej državi s ponovno ofenzivo ustrahovanja in ustvarjanja panike, čemur služijo tudi takšne telefonska sporočila, ki pa so se v preteklosti žal že prepogosto končala s tragičnimi posledicami. •iiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuujiuiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA VODSTVA KPI Slovo Borisa Trampuža od SKGZ Predsednik SKGZ Boris Race izroča Borisu Trampužu darilo — sliko Lojzeta Spacala 5 iÉilllllllliì NEZADOSTEN ZA KPI DEŽELNI PROGRAM Vendar v njem podčrtujejo tudi pozitivnost «nekaterih novih elementov» Deželni komite KPI je na svoji včerajšnji seji po poročilu namestnika deželnega tajnika Baracettija ocenil program novega deželnega odbora za nezadovoljiv v odnosu do resnih vprašanj gospodarskega in socialnega razvoja. Istočasno je v uradnem sporočilu o sestanku tudi rečeno, da so v programu «nekateri novi elementi», ki so rezultat naprednih predlogov KPI in PSI ter množičnega gibanja delavcev in da jih je treba pozitivno oceniti. Nato zelo podrobno naštevajo pozitivne rešitve in ugotavljajo, da že dejstvo, da so v petek izvolili samo odbor niso pa še prebrali programa, govori o ostankih notranjih napetosti. V uradnem poročilu KPI nadalje kritizirajo bojazljivost, s katero stranke leve sredine obravnavajo mednarodne odnose in položaj dežele. Največjo pomanjkljivost pa predstavlja v programu popolno pomanjkanje poglavja o načinu upravljanja in moralizaciji javnega življenja, kar pomeni, da je KD vnovič vsilila drugim strankam staro politiko' razdeljevanja oblasti na sektorčke, med klientele in podobno. • V zaključku je v poročilu rečeno, da se bo KPI borila za izvedbo pozitivnega dela deželnega programa. Tajništvi KPI in ZKMI o fašističnih provokacijah Tajništvi tržaške federacije KPI ter ZKMI sta izrazili globoko zaskrbljenost nad zaostritvijo fašističnih provokacij, ki se izražajo z novim nasiljem ter s širjenjem alar-mističnih vesti o možnosti bombnih atentatov na raznih šolah. Očitno je, poudarjata tajništvi, da skušajo nazadnjaške sile poživljati vzdušje zmede in napetosti v obdobju, ki je nadvse kritično za Italijo ter posebno v trenutku, ko govorimo o novih preobrazbenih posegih v šolstvu, ki bi jih morale prinesti pooblaščene odredbe. Tajništvi obenem obsojata stavko dijakov, ki so jo za prihodnji četrtek oklicale razne izvenparlamentarne skupine. Nasprotno vabita dijake in šolnike, da priredijo na šolah skupščine. renco», ki vsako leto združuje jugoslovanske, italijanske in avstrijske esperantiste. Predstavniki teh treh držav so najprej ocenili zadnje srečanje, ki je bilo letos v Benetkah, nato pa so sklenili, da bo tema prihodnjega srečanja, ki bo od 19. do 21. septembra 1975 v Kopru, razprava o tem, kako bi esperantska združenja Jugoslavije, Avstrije in Italije pripomogla k pozitivni rešitvi vsakršnih sporov med tremi državami. Jutri sestanek štirih konzult Jutri se bodo sestale štiri rajonske konzulte. Ob 18. uri se bosta sestali konzulta za Staro mitnico (Ul. Foscolo 7) ter konzulta za Novo mesto (v obliki javne skupščine v župnijski dvorani v Ul. S. Anastasio), ob 20. uri se bo sestala konzulta za področje Valmaure ter Naselja sv. Sergija (Stara istrska cesta 3), ob 20.30 pa konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje (Ul. S. Ermacora 3). Razen konzulte za Valmauro, ki bo obravnavala proračun za 1975, bodo vse ostale konzulte razpravljale o problemih šolstva ter o pooblaščenih odredbah. • Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL, CISL in UIL prireja v torek, 26. novembra, ob 17. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares, skupščino, na kateri bodo obravnavali probleme, ki zadevajo kategorijo. • Tržaška občina je razpisala natečaj za devet študijskih štipendij za študente filozofske in ekonomske fakultete v Trstu, štipendije znašajo 250.000 lir. Prošnje je treba poslati najkasneje do 12. ure v petek, 27. decembra, letos v urade tržaške občine, soba 32. VČERAJ V NAŠEM MESTU Srečanje organizatorjev konference esperantistov Na sedežu tržaškega esperantske-ga združenja v Ul. Trento 1 so se včeraj sestali organizatorji mednarodnega srečanja «Trilanda konfe- DKIGE VESTI NA OSMI S l RANI Cenjenim naročnikom V včerajšnji številki smo napovedali nove naročnine za Primorski dnevnik, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 1975. Celoletna naročnina za leto ’75 bo znašala 17.500 lir, polletna 9.500 lir in mesečna 1.750 lir, medtem ko bo cena posameznemu izvWIU flfšttCTjnSO lir. Vsi naročniki bodo še naprej prejemali brezplačno mesečnik DAN, za vse, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 28. 2. 1975, pa bomo ponovili veliko nagradno žrebanje. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. Nove cene lista je bilo treba vsaj nekoliko približati nezadržnemu naraščanju izdajateljskih stroškov, vendar pa so še vedno mnogo pod poprečjem v Italiji, ki znaša za dnevnike na 6 straneh 40.000 lir. Upoštevati je treba tudi, da so naročnine za Primorski dnevnik nespremenjene že od začetka leta 1973, čeprav so stroški za izdajanje in tiskanje samo v letošnjem letu narastli za 30 do 35 odst., poleg tega pa se je tudi cena posameznim izvodom dvignila od 90 lir na začetku leta na sedanjih 150 lir. Sedanje povišanje naročnin je omejeno na najnižjo možno mejo in prepričani smo, da bodo naši cenjeni naročniki to sprejeli z enakim razumevanjem, kakršno so vedno imeli za Primorski dnevnik, kot nepogrešljivo dnevno glasilo življenja in interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Uprava in uredništvo Generalni konzul SFRJ v Trstu, Boris Trampuž, se po štirih letih vrača v domovino. Pretekli četrtek se je poslovil tudi od izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in od predstavnikov vanjo včlanjenih slovenskih zamejskih organizacij na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Med prisrčnim tovariškim srečanjem v prostorih slovenskega Dijaškega doma v Trstu, se mu je v imenu SKGZ predsednik Boris Race zahvalil za vse, kar je v teh štirih intenzivnih letih svojega bivanja med nami kot predstavnik matične dežele naredil za našo zamejsko slovensko skupnost in za njegovo globoko občuteno prisotnost v življenju naše skupnosti. Zaželel mu je, da bi odnesel iz naših krajev najboljše vtise in izrazil obenem željo, da bi lahko manjšina še naprej bila deležna njegove naklonjenosti in zavzetosti. V spomin in i znak hvaležnost mu je nato poklonil umetniško sliko našega tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Boris Trampuž se je za izrečene besede vidno ganjen zahvalil z zagotovilom, da se med nami ni počutil samo kot predstavnik matične države z vsemi obveznostmi, ki mu jih je nalagala službena dolžnost, pač pa kot del nas samih, saj drugače kot Kraševec ni mogel. Zaželel je SKGZ in njenim organizacijam mnogo uspehov v nadaljnjem delu za koristi slovenske zamejske skupnosti in zagotovil, da bo tudi v bodoče z nami s srcem in dejanji. pp PpŽARU NA PROSEKU Prosvetni dom naj se čimprej popravi V sredo, 20. novembra, se je sestal na seji odbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel in razpravljal v prvi vrsti o požaru, ki je prizadel poslopje, v katerem ima sedež prosvetno društvo in ostale kulturno - prosvetne organizacije s Proseka - Kontovela. Odbor je sklenil, da v najkrajšem času skliče sestanek, na katerega bo povabil predstavnike Slovensko - kulturne gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze, upravnika poslopja in predstavnike domačih prosvetnih u-stanov, da se porazgovorijo o čimprejšnjem popravilu stavbe. Odbor je sklenil, da letos odpade tradicionalno miklavževanje za otroke slovenskega otroškega vrtca in osnovne šole in razstava slovenske knjige. Člani odbora nadalje priporočajo vsem organizacijam, da naj aktivno nadaljujejo s prosvetnim delovanjem in naj si vsaka organizacija poskrbi začasen sedež v upanju, da bo Prosvetni dom v čim-krajšem času obnovljen in ponovno na razpolago dosedanjim uporabnikom. Ob tej priložnosti se odbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel zahvaljuje vsem vaščanom, ki so ob požaru priskočili na pomoč ter rešili del arhiva in o-preme. Ostanek sindikata z deželno komisijo za slovensko šolo V ponedeljek, 25. novembra, ob 16.30 bo v Gregorčičevi dvorani srečanje s člani deželne komisije za slovensko šolo. Člani komisije bodo seznanili prisotne o dosedanjem delu komisije; poslušali bodo tudi nasvete in priporočila za bodoče delo. Tajništvo sindikata vabi člane in nečlane, da se udeležijo sestanka in s svojo prisotnostjo prispevajo k uspehu napovedanega srečanja. Rodila se je KATJA BANDI Staršema Sergiju in Marinki iskreno čestita pevski zbor V. Vodnik Gledališča VERDI Danes popoldne ob 16. uri bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere «Ljubezenski napoj». V glavnih vlogah bodo nastopili M. Guglielmi, B. Prior, P. Washington, M. Lore-dan in A. Rinaldi. Slednji začasno nadomešča zbolelega baritonista R. Paneraia. Medtem se nadaljujejo priprave na skorajšnjo uprizoritev Verdijeve opere «I due Foscari», v kateri bodo v glavnih vlogah nastopili R. Orlando Malaspina, P. Cappuccini, A. Maddalena, B. Rufo in V. Corda. V torek ob 18. uri bo v prostorih časnikarskega krožka v Trstu posebna konferenca o novem delu na sporedu. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 in 20.30 predstavi Gina Bramierija z Ombretto Coli «Cielo mio marito» Costanze in Mar-chesija. V raznih vlogah nastopajo še Enzo Garinei, Rino Gioielli, Marzio Onorato, Fulvia Gasser, Erika Beltrami in Marisa Merlini. Režija Garinei in Giovannìni. Rezervacija in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36-372 in 38-547. Popust za abonente Teatra Stabile. Danes popoldne ob 17. uri je v Kulturnem domu v Trstu .REVIJA PEVSKIH ZBOROV 1974 ki jo prireja ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV v Trstu Tržaški partizanski pevski zbor čestita svojemu članu SILVIJU COLOMBINU ob 60. rojstnem dnevu ter mu želi obilo sreče in zadovoljstva v bodočnosti. Včeraj sta se poročila GRETA REBEC Vfl STANI KALC Novoporočencema želi sreče v Gaja obilo Komisija za doraščajočo mladino SKGZ prireja v dneh od 26. decembra do 2. januarja zimova-nje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44/HI., do petka, 29. t.m., od 9. do 12. ure dopoldne. KASTA priredi tečaj SRBOHRVAŠČINE. Prijave in informacije do 30. novembra na telefonsko številko 82-66-24 od 20. do 21. ure. Prosveta Tržaška knjigarna s sodelovanjem PD Slovenec priredi razstavo slovenske knjige in folklornih predmetov v srenjski hiši v Borštu danes, 24. t.m., 17. do 20. ure. Slovenski klub priredi v torek, 26. novembra, ob 20.30 predavanje STOJANA SPETIČA ZAROTE V ITALIJI Na zanimivo in nadvse aktualno predavanje o sledovih črnih senc toplo vabljeni. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske strokovne šole sporoča, da se je začelo vpisovanje v I. razred oddelka za šivilje, če bo vsaj 8 vpisanih bodo razred lahko oprli. Društvo staršev in prijateljev mladine, osnovne šole in vrtca v Ulici Donadoni bo priredilo v četrtek, 28. t.m., ob 20.30 v šolskih prostorih predavanje, na katerem bo dr. Franc Škerlj govoril o temi:- «Pooblaščene odredbe in volitve na slovenskih šolah». Vljudno vabljeni! PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» priredi v sredo, 27. t.m., ob 20. uri predavanje Bruna Križmana «Današnja stvarnost na Kubi» s prikazom diapozitivov. Vabljeni člani in prijatelji društva. Slovensko prosvetno društvo «Igo Gruden» Danes, 24. t.m., bomo ob 17. uri predvajali slovenski film «Cvetje v jeseni». Vrteli ga bomo v preurejeni društveni dvorani. Vljudno vabimo k številni udeležbi. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi od ponedeljka, 2. decembra, do petka, 6. decembra, tradicionalno MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč, bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. škedenjci iskreno vabljeni! ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiinliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiMiHiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiin uradnica Maria Kapelj, učitelj Michele Borsetti in učiteljica Maria Nazarina Grio, uradnik dr. Stefano Pesaresi in univ. študentka Serena Grassi, trgovec Marino Petronio in uradnica Teodora Dussini, univ. študent Sergio Kosič in uradnica Alida Ricci. Danes, NEDELJA, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 1.34 Jutri, PONEDELJEK, 25. novembra KATARINA Včeraj - danes GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1974-75 Tretji abonmajski koncert V petek, 29. novembra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Vladimir Krpan Klavirski recital Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 41-86-05) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Baletna šola 5SG v Trstu Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo, ki jo bosta vodili priznani pedagoginji Nada Križmančič in Selma Mi-cheluzzi. Pouk bo v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje je na upravi SSG od 8. do 14. ure. V baletno šolo se sprejmejo kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo predvidoma pričel prve dni decembra. Vpisnina znaša 1.000 lir, šolnina pa mesečno 7.000 lir. ■fr Kino Ariston I.N.C. 16.30—22.00 «Invito». Režija Claude Goretta. Barvni film. Nazionale 15.00 «Salvate la tigre». Jack Lemmon. Barvni film. Excelsior — matineja ob 10.00—11.30 «Silvestro e Gonzales in orbita». Excelsior 15.00 «Esecutore oltre la legge». Alain Delon in Mireille Dare, Barvni film. Grattacielo 14.30 «Attenti a quei due ...chiamate Londra». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Fenice — matineja ob 10.00—11.30 «L’uomo mascherata- contro i pirati». Fenice 15.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Ornella Muti. Eden 14.00—22.15 «Emmanuelle». Alain Cuny, Sylvia Kristei in Marika Green. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.00—22.15 «Emmanuelle». Alain Cuny, Sylvia Kristei in Marika Green. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Stavisky». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Capitol 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Cristallo 15.00 «H cittadino si ribella». Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. filodrammatico 15.00—22.00 «Maria Rosa la Guardona». Isabella Bia-gini in Ninetto Davoli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il viaggio di Sinbad». Barvni film. Ideale 15.00 «La schiava». Landò Buz-zanca in Catherine Spaak. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30 «E' una sporca facendo tenente Parker!» J. Wayne. Barvni film. Abbazia 14.30 «Che cosa è successo fra mio padre e tua madre?» Jack Lemmon in Juliet Mills. Barvni film. Astra 15.00 «L’ultima neve di primavera». Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Barvni film. Mignon 14.30 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Il trionfo di King-Kong». Barvni film. Radio 14.30 «Fantasia». Barvna risanka Walt Disneya. Volta - Milje 15.00 «Piedone lo Sbirro». Bud Spencer, Raimond Pelle-grin in Juliette Mayniel. Barvni film. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in orkestraše, da bo odhod avtobusov na gostovanje na Jesenice, v Begunje in na Vrhniko v soboto, 30. t.m., ob 14.30 izpred Bazoviškega doma. Pevci naj se zberejo ob 14. uri. Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,7 stopinje, najnižja 10, ob 19. uri 11,7 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 86-od-stotna, padavine 0,3 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 58-letni Bruno Ba-roneelli, Elisabetta Onnembo, 77-let-na Maria Pauli por. Cricchelli, 77-letni Pietro Baracci, 84-letna Argia Butti, vd. Zennaro, 89-letna Maria Kariž vd. Sancin, 77-letni Carlo Gardi, 77-letni Agostino Zancolich, 63-letni Savino Magrino, 67-letna Maria Chinelli vd. Biasini. 81-letni KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1 VEUK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 196 301 Viale XX Settembre št. 16/Ul Francesco Viola, 49-letna Genoveffa Poivari vd. Postogna, 91-letna Margherita Mlaker vd. Giampiccoli, 48-letni Antonio Scherianz, 68-letni Giovanni Frausin, 81-letni Zvonimiro Ivancevich, 72-letna Giovanna Rustia, 60-letna Augusta Carrara vd. Zuliani, 73-letni Teonillo Prevosti, 65-letna Maria Borissi vd. Giam-perlati. OKLICI: uradnik Tullio Zamola in gospodinja Maria Baldini, pleskar Giorgio Zerovnich in gospodinja Lucia Albertini, uradnik Giorgio Fulizio in uradnica Laura Miazzi, strumentisi Sergio Ciacchi in uradnica Susanna Vanini, pristaniški delavec Mario Zupančič in gospodinja Gemma Zagaria, industr. izvedenec Pietro Alvaro Prade in frizerka Loredana Kozina, delavec Michele Bernardini in delavka Franca Frisi, mehanik Massimo Capra in trg. pomočnica Katica Gracan, pomorščak Angelo Lauto in gospodinja Nerina Sain, delavec Stefano De Carlo in frizerka Tiziana Penko, trgovec Aldo Ferro in gospodinja Lidia Giu-ricin, Edoardo Ukmar in Ève Her-minia Pena, karabinjer Carmine Lizzadri in gospodinja Antonietta Bovino, upokojenec Giuseppe Sta-vanja in učiteljica Ileana Aurelia Comaniciu, upokojenec Angelo Lo Nigro in gospodinja Antonia Mik-!eus, elektrikar Claudio Caperai in trg. pomočnica Liliana Ersetti, delavec Roberto Degrassi in delavka Graziella Rossetti, svobodni poklic Elio Bezzecchi in univ. štud. Orietta Coslovi, tehnični risar Walter Zobec in gospodinja Marinella Cerro, zastopnik Mario Grabar in zastopnica Lucia Bensi, barist Bruno Babich in gospodinja Nevenka Jovič, univ. študent Giorgio Talocchi in univ. študentka Eiena Baldini, šofer Giorgio Simsig in trg. pomočnica Ester Cocolo, skladiščnik Aldo Bettini in gospodinja Argia Cappellaio, elek-tromehanik Silvano Ciuk in delavka Claudia Cotič, uradnik Sergio Mori in otroška vrtnarica Maria Teresa Polito, univ. študent Roberto Man-dler in unjv. študentka Serena Spettini - Brescia, uradnik Renato Biagi in trg. pomočnica Vittoria Atzeni, delavec Boris Rapotec in /MM7WZA\ rse a/ruscfi #i«9 IRSI - Ul. Mazzini 5/ LOTERIJA BARI 54 47 65 76 44 CAGLIARI 53 62 77 87 43 FIRENCE 55 57 44 25 58 GENOVA 38 22 21 81 35 MILAN 51 83 36 86 40 NEAPELJ 55 24 21 16 78 PALERMO 47 80 13 82 6 RIM 43 53 17 7 61 TURIN 49 69 75 28 29 BENETKE 34 44 9 24 23 ENALOTTO XXX XXX XXX X 1 X DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Garibaldijev trg 4: Godina, All’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari ■ Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AH'Alabarda. Istrska ulica 7; Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; S. Andrea. Trg Venezia 2. lekarne v okolici Boljunec (tel 228 124), Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje -Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209 197), Žav-ije (tel. 213-137), Milje (teL 271-124). Izleti SPOT priredi v nedeljo, 8. dec, avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili (po želji) 2 uri. Po kosilu po miklavževanje. Miklavž bo sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠDI — Ul. Ceppa 9/H. Potreben potni Ust ah prepustnica. BOŽIČNI IN NOVOLETNI IZLETI Potovalni urad «AURORA» priredi dva božična izleta z avtobusom na: «BLED» 24. — 26. 12. 1974 cena 29.000 Ur «BOHINJ - VOGEL» 22. - 26. 12. 1974 cena 38.000 Ur Temu izletu se lahko pridružijo izletniki z lastnim prevoznim sredstvom; in dva novoletna izleta v: LJUBLJANO — Hotel «LEV» 31. 12. 1974 — 1. 1. 1975 z vlakom, cena 29,000 Ur s silvestrsko večerjo; «PARIS» 29. 12. 1974 — 1. 1. 1975, z letalom, cena 139.000 lir s silvestrsko večerjo. Informacije in prenotacije pri potovalnem uradu «AURORA», LT. Cicerone 4, tel. 29-243 Dne 22. t.m. je premimi naš dragi PETER BARAČIČ Pogreb bo jutri, ponedeljek, 25. t.m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. žalostno vest sporočajo: žena Liza, sin Albert z ženo Tanjo in ljubljenim vnučkom Robyjem. Boršt, 24. novembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovaU z nami ob smrti našega nepozabnega ANTONA LAVRENČIČA Posebej se zahvaljujemo g. Dušanu Jakominu, g. Savi Zobec za pomoč ob njegovi zadnji uri in dragima prijateljema Marjanu in Nevi Dolgan, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so na kakršenkoli način počastiU njegov spomin. LAVRENČIČEVI Trst, 24. novembra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob toUkih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše nepozabne VINCENCE (CENE) ČUK vd. PURINANI se toplo zahvaljujemo č.g. župniku, prijateljem, znancem ter vsem, ki so nam bili ob strani v naši veUki žalosti. SVOJCI Trebče, 24. novembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih sočutja, ki smo ga biU deležni ob izgubi naše drage NINE se toplo zahvaljujemo. Kontovel, 24. novembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje Družina TROBIC — DE FRANZA ZAHVALA Ganjeni ob toUkih izrazih sočutja ob smrti našega dragega PETRA PRIBACA se. i zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiU njegov spomin Družina PRIBAC uKatinara, 24. novembra 1974 • t •'Sl!! ’■ , ! i. > -i- .‘on i. ____ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovaU ob izgubi našega dragega EMILA FURLANA Prisrčna zahvala č. g. župniku, vsem ki so ga v bolezni obiskovali, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter tistim, ki so ga spremiU k večnemu počitku. Družine FURLAN Zgonik, Trst, 24. novembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovaU ob izgubi našega dragega moža in očeta IVANA OTE Posebna zahvala sovaščanom iz Krogelj, č. g. župniku Grmeku za tolažilne besede, darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti. Žena in sinova Dolina, Kroglje, 24. novembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega ALBINA ŽERJULA Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «V. Vodnik», darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti. Družini ŽERJUL in SAMEC Prebeneg, 24. novembra 1974 Ob prvi obletnici tragične anrti našega ljubljenega ZORANA PAVLIČA se ga vedno spominjajo neutolažljivi mama, očka in sestra Boršt, 24. novembra 1974 KAJ PRINAŠAJO ŠOLSKE POOBLAŠČENE ODREDBE (3) Novi šolski sveti za osnovne nižje in višje srednje šole Pooblaščena odredba štev. 416 z dne 31. maja 1974 predvideva v svojem prvem naslovu, prvem poglavju, nekatere organe, ki bodo izvoljeni 19., 26. januarja in 2. februarja 1975. V nedeljo bodo predvideni volivci izvo-lili medrazredne svete in svete šolskega okoliša osnovnih šol in vrtcev. Ministrski ukrep predvideva za naslednjo nedeljo izvolitev razrednih, zavodnih ter disciplinskih svetov za Učence po nižjih srednjih šolah, v nedeljo 2. februarja pa bodo potekale volitve v razredne, zavodne in disciplinske svete za učence v višjih srednjih in umetnostnih šolah. Tretji člen pooblaščene odredbe štev. 46 predvideva na osnovnih šolah ustanovitev medrazrednih svetov, ki združujejo paralelke vsakega razreda, več razredov ali tudi celo šole (kot bo primer marsikakšne slovenske šole). Medrazredne svete sestavljajo: šolniki paralelnih razredov, razredov ali šole in po 1 izvoljeni zastopnik za vsak razred. Medrazred-nim svetom predseduje didaktični ravnatelj ali izvoljeni šolnik, ki mu didaktični ravnatelj poveri mandat. Sveti se volijo vsako leto, sestajajo se v. šoli izven rednega pouka in imajo nalogo, da oblikujejo za svet šolnikov predloge za vzgojno in didaktično dejavnost, za eksperimenta-cijo, da poglabljajo odnose med šolniki, starši in učenci. Medrazredni sveti brez zastopnikov staršev, kar Pomeni s prisotnostjo šolnikov, imajo nalogo, da uresničijo didaktično koordinacijo in medpredmetne odnose. Volitve v medrazredne svete temeljijo na enotni kandidatni listi. To velja samo za starše, ker so vsi šolniki obravnavanih razredov prisotni v svetu. Odredba ne predvideva zastopnikov pomožnega osebja ali učencev. Izvolitev v medrazredne svete potrdi didaktični ravnatelj. Glede izvolitve svetov šolskih okolišev, t.j. na področju didaktičnih ravnateljstev, veljajo naslednja določila: Vsak svet šolskih okolišev (sveti šolskih okolišev so predvideni edinole za osnovne šole in vrtce) ima najmanj 14 članov, ko gre za okoliš z manj ko 500 učenci, in največ 19 članov, ko gre za okoliš z več ko 500 učenci. V prvem primeru (svet z manj ko 500 učenci) je v svetu 6 zastopnikov šolnikov, 1 zastopnik pomožnega osebja, 6 zastopnikov staršev in didaktični ravnatelj. V drugem primeru je razmerje naslednje: 8 šolnikov, 2 predstavnika pomožnega osebja, 8 zastopnikov staršev in didaktični ravnatelj. Zastopniki so izvoljeni na podlagi kandidatnih list staršev, v okviru sveta šolnikov in zbora pomožnega osebja. Edina neizvoljena oseba je didaktični ravnatelj. Sveti šolskega okoliša imajo triletni mandat. Volilno pravico imajo starši ali njihovi zakoniti zastopniki. V začetku je bilo razširjeno mnenje, da bo volilno pravico imel le oče. Na Podlagi ministrskega ukrepa se je zvedelo, da bosta volivca tako mati kot oče učenca. Za svet šolskega okoliša se morajo sestaviti kandidatne liste, katerih kandidati bodo izvoljeni na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Kandidatne liste lahko predložijo: 2 volivca, če je manj ko 10 volivcev, desetina volivcev, če je manj kot 100 volivcev in 20 volivcev, če je več kot 100 volivcev. Predlagatelji list ne morejo biti istočasno kandidati in obenem ne smejo kandidirati na več listah. Zaradi neurejenosti otroških vrtcev veljajo za izvolitev svetov šolskih o-kolišev isti predpisi, kot za osnovno šolo. V sedanjem trenutku bi morali ta vzgojitelje v otroških vrtcih pustiti 1 ali 2 mesti (če je svet sestavljen iz 14, oz. 19 članov) za njihovo zastopstvo v svetih osnovnošolskih okolišev. Po izvohtvi sveta šolskega okoliša. ki ga potrdi pokrajinski šolski skrbnik, se svet sestane in izvoli ij vrst zatopnikov staršev svojega predsednika. Svet prav tako izvoli izvršni odbor, ki ga sestavljajo zastopnik šolnikov, zastopnik pomožnega osebja in dva zastopnika staršev. V odboru ima že vnaprej določeno mesto tudi didaktični ravnatelj, ki postane predsednik izvršnega odbora. V odboru je predvideno tudi mesto za načelnika tajništva didaktičnega ravnatelja, ki postane tajnik izvršnega odbora. Pristojnosti sveta šolskega okoliša so naslednja: odobri preračun in obračun: odreja uporabo finančnih sredstev za upravno in didaktično poslovanje okoliša: sklepa na podlagi predloga izvršnega odbora o organizaciji in načrtovanju življenja in dejavnosti šole (to pa v okviru proračunskih sredstev), glede pravilnika šolskega okoliša, med drugim v zvezi s knjižnicami. o uporabi kulturnih sredstev, o obnašanju učencev, glede nakupa, obnavljanja in uporabe pripomočkov za šolanje in izobraževanje, glede Prilagajanja šolskega umika in kole darja specifičnim razmeram, glede na črtovanja in uresničevanja med in iz-venšolskih dejavnosti s posebnim ozirom na šolske tečaje, dopolnilne dejavnosti, ekskurzije itd., glede stikov z drugimi šolami, glede udeležbe v kulturnem, športnem in rekreacijskem življenju, glede podpore dejavnosti. Izvršni odbor šolskega okoliša pri pravlja gradivo in predloge za svet V zvezi s svetom šolskega okoliša kar velja tudi za svete nižjih in sred njih šol. je zelo važna tudi vloga sveta šolnikov. Svet šolnikov sestavljajo vsi šolniki (razen občasnih su-plentov) okoliša. Predsednik sveta šol nikov je didaktični ravnatelj. Svet šolnikov ima naslednje pristojnosti: sklepa o didaktičnem poslovanju o-koliša. predvsem skrbi za vzgojno de iavnost, da bi jo prilagodil v okviru obstoječe zakonodaje posebnim am bientalnim zahtevam (ta pristojnost spada v okvir svobode poučevanja, ki jo odredba jamči vsakemu šolniku); izdela predloge za sestavo raz-redov, umikov in drugih šolskih delavnosti: periodično vrednoti vzgoj to dejavnost; predpisuje šolske knjige po predhodnem posvetovanju tt medrazrednimi sveti; sprejema ukrepe glede eksperimentacije; daje pobude za strokovno usposobitev šolnikov. Svet šolnikov je istočasno tudi volilna enota, ker izvoli - lastnega zastopnika v krajih ali šolah do 209 učencev, 2 zastopnika do 500 učencev, 3 zastopnike do 900 učencev in 4 zastopnike v krajih ali šolah z več ko 900 učenci, da sodelujejo z didaktičnim ravnateljem. Svet šolnikov v okolišu izvoli lastne zastopnike v svet šolskega okoliša. Svet šolnikov se konstituira ob začetku vsakega šolskega leta. V nižjih in višjih srednjih šolah so predvideni zavodni ali šolski sveti. Sveti viž jih srednjih šol bodo prav tako izvoljeni dne 26. januarja 1975. Vsaka nižja srednja šola ima za vsak razred po en svet, ki ga sestavljajo vsi šolniki in po štirje izvoljeni predstavniki staršev. Razredni sveti imajo iste pristojnosti kot medrazredni sveti v osnovnih šolah. Vsaka nižja srednja šola ali zavod izvoli šolski ali zavodni svet. Število članov šolskega sveta je točno določeno: 14 članov za šole izpod 500 učencev in 19 za šole z nad 500 učenci. Kot sveti za šolski okoliš imajo naslednjo sestavo: 6, oz. 8 zastopnikov šolnikov, 1, oz. 2 zastopnika pomožnega osebja, 6, oz. 8 zastopnikov staršev. Pristojnosti so iste kot pri svetih šolskega okoliša. Volitve v razredne svete so vsakoletne in na podlagi enotne liste, volitve v šolske ali zavodne svete pa potekajo vsaka tri leta in temeljijo na kandidatnih listah, kot pri svetih okoliških svetov. Če nekateri izvoljeni zastopniki nimajo več volilne pravice (n.pr. ker so njihovi sinovi zapustili šolo, na njih mesto stopijo prvi neizvoljeni kandidati liste, ki ji izpraznjeno mesto pripada. V nedeljo 26. januarja bodo predvideni volivci izvolili tudi disciplinski svet za učence. Svet je predviden samo na nižjih in višjih srednjih šolah. Ravnatelj šole predseduje disciplinskemu svetu, ki ga sestavljata 2 zastopnika šolnikov in 2 zastopnika staršev. Disciplinski svet, ki je izvoljen za leto dni, je pristojen za disciplinske prestopke učencev. V nedeljo, 2. februarja, so poklicani na volišča volivci, ki jih odredba predvideva na višjih srednjih in umetnostnih šolah. Vse, kar je bilo do sedaj predvideno za nižje srednje šole, velja tudi za višje: razredni sveti, zavodni sveti, disciplinski svet za učence. Razlika je le v tem, da v razredne svete se razmerje spremeni, ker imajo volilno pravico vsi učenci nad 16 let starosti: namesto 4 zastopnikov staršev ostaneta dva, ker prideta v poštev dva zastopnika učencev; v zavodni ali šolski svet se število zastopnikov staršev zmanjša na 3, oz. 4 (v zvezi s številom u-čencev — manj ali več ko 500),-ker pridejo 3, oz. 4 zastopniki učencev. Tudi v disciplinski svet višjih srednjih šol pride zastopnik učencev, ki zmanjša na ta način število zastopnikov staršev na 1 e-noto. Poleg že navedenih organov morajo šolniki v vsakem šolskem o-kolišu ali zavodu izvoliti tudi odbor za vrednotenje delovnega u-speha šolnikov. Odbor sestavljajo didaktični ravnatelj, oz. zavodni ravnatelj in 2, oz. 4 stalni ter 1. oz. 2 namestnika iz vrst šolnikov na podlagi volitev v okviru sveta šolnikov. Odbor ima enoletni mandat in opravlja svoje dolžnosti le na zahtevo prizadetega, ne pa avtomatično za vse šolnike. Skratka: prihodnjega januarja in februarja pride na vrsto izvolitev medrazrednih in razrednih svetov v osnovnih in vseh srednjih šolah (enoletni mandat in enotne liste), svetov šolskih okolišev za osnovne šole (triletni mandat in kandidatno liste), zavodnih ail šolskih svetov nižjih in višjih srednjih šol (triletni mandat in kandidatne liste), disciplinskih svetov za učence v srednjih šolah (enoletni mandat in kandidatne liste). Volivci so naslednji: starši v vseh primerih, za svete razen medrazrednih in razrednih svetov tudi pomožno o-sebe, za zavodne in disciplinske Tržaška folklorna skupina «STU LEDI> Moški pevski zbor «TABOR» S sodelovanjem boljunskih tamburašev Pod pokroviteljstvom SP Z ) svete višjih srednjih šol tudi u-čenci nad 16. letom starosti. Volilna kampanja se začne 18 dni pred dnevom volitev. Pred volitvami morajo didaktični ravnatelji in ravnatelji srednjih šol prirediti srečanja staršev in učencev za razložitev pomena in tehnike volitev. Velika težava je v tem, da odredba predvideva posebno telo, ki združuje vse šolnike (svet šolnikov), ne predvideva pa podrobneje posebnega telesa za pomožno osebje, zasnovanega za starše in u-čence. Pomožno osebje, starši in učenci imajo pravico, da se sestajajo po zborih. Učenci imajo pravico do lastnega zbora po razredih ali po šolah le v višjih srednjih šolah, t. j. tam, kjer odredba predvideva tudi voljeno zastopstvo učencev. «Zbori staršev» pa so lahko po razredih in’ med razredi prav tako po okoliših in zavodih. Ti starši imajo tudi pravico imenovati odbor staršev za šolski o-koliš ali za zavod. Zborujejo lahko tudi v poslopju didaktičnega ravnateljstva ali zavoda in sicer po predhodnem obvestilu ravnateljstvu. Čeprav v odredbi ni izrecnega poudarka na zborih staršev in u-čencev (v višjih srednjih šolah), določila predvidevajo možnost konstituiranja posebnih odborov iz vrst teh zborov in imenovanje predsednika in posebnega izvršnega odbora. V vsakem primeru bi bilo verjetno zelo dobro, da bi se na podlagi že obstoječih združenj staršev imenovali taki odbori še pred volitvami, ker bi morda na ta način volitve same uspešneje in kon-struktivnejše potekale. K. S. (Naslednji članek: Šolski okraji in njih sveti.) Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ljudski dom v Križu prispeva 300.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Rudeža iz Nabrežine daruje Lidija Bogateč 2.000 lir. Ob vrnitvi v domačo rojstno vas iz daljne Argentine darujeta Genio Sedmak in žena Milka 10.000 lir. Ob 12. obletnici smrti Katerine Košuta darujejo hčerke Matilda, Nina in Anica 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pokojnih Benedikta Srebemika, Antona Lavrenčiča in Ljuba Kravosa darujeta družini Kodrič in Šiškovič 15.000 lir. Ob 5. obletnici smrti Pepija Pu-riča daruje sestra Francka 2.000 lir za ŠD Polet z Opčin. Sandro Gruden (Gabrovec 57/a) daruje 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin Ivana Ote daruje Klavdij Kofol 3.000 lir za ŠD Breg. Namesto svetja na grob Ljubota Kravosa darujeta družina Vatta in Valerijo 5.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Danila Kosa darujejo vaščani iz Mačkolj 50.500 lir za Center za oživljanje v Trstu. Ob I. obletnici smrti nepozabnega Zorana Pavliča darujejo starši in sestra 10.000 lir za PD Slovenec iz Boršta in 5.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Ljubota Kravosa poklanjajo demokratične žene z Opčin 10.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivana Ote daruje Vojko Kocjančič 3.000 lir za ŠD Breg. V spomin na pok. očeta Ivana Ote darujeta sinova Milko in Klavdij 20.000 lir za PD V. Vodnik in 20.000 lir za ŠD Breg. Za Kulturni dom Prosek-Konto-vel darujejo: Milko Štoka 5.000 lir, SKEDENJ ANTONU LAVRENČIČU V POSLEDNJE SLOVO Rojstvo v preprosti kmečki družini, ki je napela vse svoje moči, da- je otroka izšolala; prvi in nato vedno pogostejši spopadi s trdimi zakoni življenjske stvarnosti; uspehi in neuspehi, radostni trenutki in trenutki tesnobe, dvomov, mogoče obupa. Nato nova družina in skrb za zagotovitev svojim o-trokom še boljše prihodnosti, kot so jo starši mogli dati njemu. In na koncu poslednji pogled na dolgo prehojeno pot ter poslednja sprava z usodo, ki pušča le spomin . .. To bi lahko bila zasnova dolgega življenjepisa o človeku, ki je vtisnil svoj, četudi skromen pečat dobi, kakršna je bila za primorsko skupnost doba obeh svetovnih vojn. Je pa tudi le skromni zapis ob eni izmed toliko osmrtnic, ki se dan za dnem prepletajo z drugimi novicami dnevnega tiska. Zapis o Antonu Lavrenčiču, ki ne more zajeti vseh odtenkov njegovega bogatega življenja, ki pa lahko poudari, kako je Lavrenčič v viharjih, ki so pretresli dobo in okolje, v katerih je živel, nesebično soustvarjal pogoje za boljšo narodnostno in družbeno prihodnost. VABITA VA VEČER LJUDSKIH PESMI IV PLESOV «U CELEM TRSTE LUČKE NI...» V KULTURNEM DOMU v soboto, 30 novembra 1974 ob 20.30 \ nedeljo, 1. decembra 1974 ob 17.30 V sredo smo ga pospremili k zadnji poti. Maja je Anton Lavrenčič dopolnil 84. leto in je skoraj do zadnjega ohranil tisto svežino duha, ki ga je vselej označevala, čeprav mu je teža nakopičenih let ošibila fizične moči. Rodil se je v Štandrežu pri Gorici v kmečki družini, kjer je tudi obiskoval prve šole. Po nižji gimnaziji v Gorici, kjer je bila slovenščina obvezni predmet, le svoje študije nadaljeval na trgovski akademiji v Trstu, kamor se je bila preselila vsa družina, ker se je njegov oče zaposlil kot delavec v škedenjski železarni. Že kot študent se je aktivno vključil v škedenjsko prosvetno društvo, kjer je vodil dramsko skupino. Njegova navezanost na kulturne tradicije svojega naroda in napredni pogledi, ki so ga spremljali vse življenje, so mu zgodaj narekovali včasih neprijetne, a trdne izbire. Tako je namreč zapustil Trst ter svoje delovno mesto na podružnici Ljubljanske banke, ko so jo fašistične oblasti ieta 1921 razpustile. Svoje delo je nadaljeval v Mariboru, kjer je svoj prosti čas posvetil delu pri Jadranski straži ter pesnikovanju in prevajanju klasičnih del svetovne književnodtS, čeprav svojih del iz skromnosti ni nikoli objavil. Leta 1941 je zbežal pred Nemci na Dolenjsko, kjer je doživel najprej italijansko in nato nemško okupacijo in kjer je ostal do konca vojne. Po povratku v Trst je svoje moči posvetil skrbi za mladino kot odbornik Dijaške matice. Vsi ti podatki so preskopi, da bi celovito zajeli vse bogastvo Lovrenčičevega dela, poteze njegovega značaja in njegovo dušo, tisto dušo, ki je izlila toliko dejanj, izbir, besed... Besed, ki jih bon , žal, zaman iskali v knjižnih zbirkah, ki pa jasno označujejo človeka — človeka z veliko začetnico — kot na primer iz ene od njegovih številnih pesmi, ko pravi: «Da ptič sem / plaval bi v zračnih višavah / in peval bi pesem svobodi. / Da riba, / zibal se v morskih globinah, / prešteval zaklade bi v vodi. / Da Bog sem. /kralj nad to tužno zem-Ijò, / človeštvo bi rešil iz bede. / A človek / solzè pretakam za njo, / ko pišem te kratke besede». Odgovor na pismo uredništvo Popoldanski pogrebi po kraških vaseh Na pismo uredništvu, ki smo ga objavili v našem listu 30. oktobra, o ukinitvi pogrebov v popoldanskih urah in nezadovoljstvu ljudi zaradi take odredbe tržaške občinske uprave, odgovarja zdaj občinski odbornik Ennio Abate in daje nekaj pojasnil Odbornik pravi, da občinska uprava pozna običaj v okoliških in kraških vaseh, kjer so P 29 rST) ■. | 27 28 31 30 rm 32 p*. 33 f 35 36 37 38 39 Jr * 40 41 4Ž ■ 43 F A 44 Rešitev križanke bo v torkovi številki VODORAVNO: 1. Jud, 3. čistoča, 7. jugoslovanski bencin, 13. Ivan Olbracht, 14. roman T. Svetine, 15. vas pri «našem kraju», 16. «naš kraj», 18. eden od Medičev, 19. neznatna, 20. znane so v Sečovljah, 21. George Eliot, 22. ime filmske igralke Medici, 23. sovjetska telovadka, 24. zamejska revija, 25. tkanina rumenkaste barve, 26. špansko mesto, 27. del drevesa, 28. osebni zaimek, 29. praviti neresnico, 30. krivulja v arhitekturi, 31. egipčansko božanstvo, 33. težkoče, 35. tuje žensko ime, 36. ljubljanski nebotičnik, 38. Židana, 40. moško ime, 41. Rado- van Lalič, 42. italijanski nogometni prvoligaš, 43. nevihta, 44. znani kolesarski klub. NAVPIČNO: 1. ime knjižnega delavca Zoisa, 2. Verdijev junak, 3. pečina, 4. upanje, 5. ime Ka-renine, 6. Guillaume Appolinaire, 7. primanjkljaj, 8. samo ena, 9. butice, 10. pred de Janeirom, 11. proč na koncu, 12. zmrzla, 14. upati, hrepeneti, 15. invešticije, '' 17. izobrazba, 18. telovadni čevelj, 20. vrtnina, 21. športno društvo v «našem kraju», 22. božji kruh, 23. stran v knjigi, 24. tolst, 25. prid, 26. ime trobentača Barreta, 27. J samoglasnik, 29. italijanska film-I ska igralka (Sophia), 30. oče pro-j testantov, 32. klice, 33. dolžinska enota, 34. nogometaš iz «našega kraja», 35. sožitje, 36. udarec, 37. telesna tekočina, 39. Vasja Ocvirk, 40. oziralni zaimek. (lako) TRI KRATKE LONDON, 23. — Lepa angleška filmska umetnica Diana Dors, ki je dolgo veljala za angleško Ma-linyn Monroe, je bojda izven nevarnosti. Še vedno lepa Diana Dors, ki je nedavno slavila svoj 43. rojstni dan, se je včeraj v prvih popoldanskih počutila slabo. V vsej naglici so jo odpremili v bolnišnico «National Hospital for Nervous Diseases», kjer so ji ugotovili meningitis. Prva noč je bila za bolnico dokaj kritična, pa čeprav ne nevarna. Del noči je namreč preživela v nezavesti. Toda zdi se, da njen organizem dobro reagira na zdravila, ki so ji jih predpisali zdravniki, kajti rekli smo že. da je Diana Dors izven nevarnosti. BRAZILIJA, 23. — Brazilski zvezni senat je včeraj odobril zakonski predlog, ki prepoveduje dajanje otrokom imena, ki bi jim mogla kdaj v bodoče škodovati, ker so pač smerna. Državni urad-1 niki, ki bi prišteli za zahteve staršev, da se otrokom da kako i ime, ki bi moglo komu služiti v posmeh, bodo kaznovani. Na prvi pogled se zdi, da je to nekakšna krivična prisila nasproti svobodi staršev, ki vendarle imajo pravico dati otroku ime, kot si želijo. To če je res, da se lahko ta zakon tolmači tudi v negativnem smislu, je res, da ima zakon pozitivno vlogo proti nekaterim navadam, ki so se uveljavljale v Braziliji. Senator Rui Santos, ki je eden od prvih podpisanih zakonskega predloga, je izrazil zadovoljstvo nad sprejemom zakona, kajti po njegovem «starši ne bodo več mogli dajati svojim otrokom smešnih imen, kot so na primer «Epilog», «Poslednji sin», «Nebeška ljubezen» in pa tudi «Hitler», «Mussolini» in podobno. MOSKVA, 23. — Ledeno jezero, ki ga je pred kakimi 400.000 leti zasul plaz zemlje na področju, kjer se danes razteza belorusko mesto Grodno, je dejansko nekakšno skladišče izredno zanimivih in redkih izkopanin ali nadb. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z izkopavanjem ostankov, so v bivšem ledenem jezeru našli ostanke kakih 190 različnih vrst rastlin iz tedanje dobe. Med drugim so odkrili svojevrstne pritlikave breze, polarne vrbe, vodni kostanj osmih različnih vrst, nekakšne vodne lilije itd. itd. Rastline, o katerih je govor, so se v poznejših dobah na tem področju izrodile ali povsem usahnile, nekaterih vrst pa ne najdemo več niti drugje na svetli, to se pravi, da so to edinstveni primerki, Id znanstvenikom odpirajo preteklost. Ker so se nekatere rastline ohranile v vsej svoji popolnosti, so tako rekoč odprta knjiga davnine. .....................................I.............................................................................................................umu......uiiuiiu................■■■..... ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Prav ob času, ko je mali Bojan že shodil In pričel govorili prve besede, se je Stanku in Ivanki rodil drugi sin. Dobil je ime Zoran. Zdaj je bil skromni dom še bolj prijazen. Ker sta bila oba zaposlena, sta najela indijansko deklico, da je med njunim delovnim časom skrbela za oba sinčka. Tako sta se otroka poleg slovenščine naučila tudi indijanščine. Ko je pretekla petletna doba njunega obveznega dela v srebrnem rudniku, so prihajala iz Jugoslavije v pismih sporočila o hudi stiski. Pripovedovala so o veliki brezposelnosti, o zadolževanju kmetov in še o drugih nevšečnostih. To je Stanka, Ivanko in Pavla o-plašilo in sklenili so ostati še nekaj časa v Amaronu, kateremu so se kljub vsem težavam privadili. Počasi sta Bojan in Zoran doraščala v dečka, in ker so bili madtem uredili v novi lesenjači tudi šolo, sta jo pričela obiskovati. Učitelj jima je bil mešanec španske in indijanske krvi, poučeval pa je samo v španščini. Učenci so bili skoraj sami Indijanci, revni in zanemarjeni, a bistri in dobri tovariši. Z njimi sta se Bojan in Zoran prav dobro razumela. (= Janko Perut — UMIRAJOČI ____ČAS » =. Nihče pa se ne potrudi, da bi drugega razumel. Vsakdo bi hotel, da bi razumeli in poslušali predvsem njega. Vidiš, ne poznam tvoje filozofije, vendar vse to vidim in čutim dan za dnem. Vsak dan znova me to boli. In prav zato, ponavljam, se ne bi pomišljal poslati tudi tebe v prekomando, če bi to koristilo utrjevanju bratstva in enotnosti.» «Bratstvo in enotnost . . . Spet samo besede, besede. Veš, kje sem zares doživel pravo bratstvo in enotnost? Hočeš, da ti povem? Tega gesla sicer nismo poznali, mi, iz četrte skupine komandosa. Poljski kmetje in šlahčiči, kanadski gozdarji, pustolovci iz tujske legije, z vsega sveta smo si bili eno. Med njimi sem bil ponosen, da sem Jugoslovan. To so mi šteli v čast. Občudovali so me najbrž le zato, ker sem jim poosebljal Jugoslavijo, junaštvo, ponos! Kaj pa zdaj?» «Kaj pa si ti storil, da bi bilo drugače? Mar ne lezeš vedno bolj na stran tistih, ki samo kritizirajo, ki vidijo okoli sebe le slabo in naše Primorce begajo? Mar bi svoje znanje ne uporabil koristneje, če bi pomagai, da bi se prilagodili? Komisar sem, kot si mi že oponašal, in odgovoren sem za moralo vojske, za njeno notranjo trdnost. Ti bi mi lahko pomagal, če bi le hotel. Ne, ne bom te predlagal za prekomando. Zanalašč ne. Ostal boš tu! Potreben si mi. Med Primorci imaš ugled, naša naloga pa je, da Nemce do kraja potolčemo. In pri tem mi boš pomagal, sicer naj te hudič vzame! Pričkala se bova potem, ko bo svoboda, pa naj bo taka ali drugačna. Vsekakor bo drugačna, boljša, kot je bila.» Zdaj je govoril tiho, toda njegove besede so zvenele odločno. In v sebi sem čutil, da mi dajejo novih moči, mi budijo vero, da je vse, o čemer mi je govoril, res. Mrak se je vedno bolj gostil. V medlem soju sem motril Toneta, in zdelo se mi je, kakor da je v njegovi ohlapni drži, v profilu njegove postave nekaj zapuščenega, samotnega. Kakor da se je življenje ponorčevalo tudi iz njega. Čez nekaj hipov je spregovoril še tiše, skoro šepetaje: «Vem, da ste me Primorci že izločili iz svojega kroga. Nisem več vaš. To sem sicer vedel že prej in se s tem sprijaznil. Vedel sem, da se bom znašel v poplavi vaše jeze in očitkov, ker sem zagrešil do vas smrtni greh nezvestobe.» Izza hriba se je prikazala polna luna in v njenem soju sem zri Toneta še jasneje. Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. Spregovoril sem tjavdan, samo da bi nekaj rekel. «Vojna je. Počneš, kar pač moraš početi.» «Da, delal sem, kar sem moral. Le škoda da zavest o tem pogosto ne zadustuje.» V meni se je prebudil topel vzgib. «Tone, saj sem s teboj. Nad nekom sem pač moral izliti žolč, ki se mi je nabral. Oprosti mi, Tone! Pozabiva na naju. V tej nečloveški resničnosti je težko iskati smisel življenja in človekovega obstoja. Za človečnost se je čas ustavil. Nič osebnega nam ni ostalo. Na svetu je samo še ubijanje in umiranje. Toda nazadnje bo le prišel mir in z njim svoboda. Veš, kaj bom počel, ko bo mir? Smešno, toda s to NEDELJA, 24. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Meščani se igrajo kmetijskih poslov 15.00 GROF MONTEKRISTO 16.15 Program za mladino: FANTASTIČNI SVET ČAROVNIKA IZ OZA 17.00 DNEVNIK 17.40 CANZONISSIMA 74, osmo nadaljevanje 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: registriran polčas 20.00 DNEVNIK 20.30 ANA KARENINA 21.35 športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Neposreden prenos športnih dogodkov 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: registriran polčas 19.00 NOJEVO PERJE 19.50 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 Gino Covili in Pavullo v Frignanu 20.30 DNEVNIK 21.00 Veliki umetniki z varietejskega odra 22.10 Teden aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.15 Svet v vojni, serijski dokumentarni film 9.05 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti in Življenje v gibanju 10.00 POROČILA 10.10 Kmetijska oddaja 10.50 Proslava ob obletnici osvoboditve Kosova, prenos iz Prištine 14.55 Prvi aplavz 15.50 Mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote 16.30 POROČILA 16.40 KOŠARKA: RABOTNIČKI — CRVENA ZVEZDA 18.15 VIDOCQ, serijski film 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Marjan Božič: ČLOVEK IN POL 21.05 BRANIČEVO, drugi del oddaje iz serije Karavana 21.35 športni pregled 22.10 DNEVNIK 22.25 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA - KITAJSKA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA I 16.40 Košarka: Rabotnički — Crvena zvezda, prenos iz Skopja 1 19.45 Burleska za otroke: CHARLOT 20.30 Peklenski angeli na kolesih, celovečerni film 22.00 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA — KITAJSKA (posnetek) PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Beduini 12.55 Tedenska knjižna informativna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 Šola 17.15 Program za najmlajše: Colargolove prigode 17.30 Sestanek pri južini 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Emil: osmo nadaljevanje 18.45 Neznana obzorja: Veliki lov na Atlantiku 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 GLI OCCHI CHE NON SORRISERO Film je režiral William Wyler, v glavnih vlogah igrajo Lav-rence Oliver, Jennifer Jones, Mirian Hopkins in Eddie Albert 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL j 18.45 športni dnevnik 19.00 JETNIK - TV film v režiji Pata Jacksona 20.00 Arturo Checchi in Fucecchio 20.30 DNEVNIK 21.00 TV RAZPRAVE 22.00 Ruggiero Ricci JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 14.10 TV šola: Obdelava lesa, Geometrija, Nemščina, Pesmi, Zemljepis, Srbohrvaščina itd. 17.35 E. Majaron: V ZNAMENJU DVOJČKOV 17.55 Obzornik 18.10 Pevski tabor Šentvid, prvi del 18.40 ČLOVEK V DRUŽBI 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 B. Show: POSLI GOSPE WARRENOVE Predstava Mestnega gledališča Ljubljana Delo režira Andrej Hieng, v glavnih vlogah pa nastopajo Maja Šugmanova kot gospa Warrenova, nadalje Milena Zupančičeva, Saša Miklavc itd. 21.50 SODOBNA OPREMA, poučna oddaja 22.00 DNEVNIK 22.15 ČETVEROBOJ NARODOV V NAMIZNEM TENISU KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 PTIČI SVETA, film iz serije «Po neznani delti» 21.00 Drugi del reportaže «Reka Una» 21.30 NAMIZNI TENIS, finalna tekmovanja ' ---------------------- 5 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Beethovnova Sonata štev. 2; 11.15 Mladinski oder: Luigi Capuana: «Scurpiddu»; 12.00 Nabožna glasba: 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester; 16.00 Glasba in šport; 17.00 J. Ruiz de Alarcon: «Naklonjenost sveta»; 19.00 Nedeljski koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika ; 22.00 Nedelja v športu, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Orkester Kaempfer; 10.00 Z nami je...; 10.15 Ansambel Venturi; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije; 11.30 Plesna glasba; 11.45 Kratek klepet; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.45 Juke box; 15.00 Pisana glasba; 16.10 Poskočne; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.15 V nedeljo na športnih igriščih; 18.45 Dva ansambla; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Orkester; 21.00 športna nedelja; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00. 19.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 11.00 Pisan spored; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Še vroče plošče; 14.00 Drugi glas; 14.30 Ornella Vanoni v «Brazil 75»; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder; 18.00 Renate Tebaldi; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranieri jem, II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 9.35 Veliki variete; 11.00-12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 K vizit :13-35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče: 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja; 17.40 Canzonis-sima; 21.00 Operetna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19 00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Karavana melodij; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 Nedelja popoldne; 18.30 Radijska igra - Žarko Petan- «Trikotnik»; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer!; 22.20 Serenadni večer. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Baročni orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Strani iz albuma; 9.15 Ricchi e Poveri; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 11.45 Ansambel Thelemans; 12.00 Glasba, po željah; 14.00 Šporipi ponedeljek; 14.10 Plošče; 15.15 Radijska šola: Zgodovina; 15.45 Poskočne; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 športni pregled; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Goriški vokalni oktet; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru: 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Menartova poezija; 21.15 Operna glasba, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 11.10 Srečanja; 12.10 Mladini pre- povedano; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprte linija; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Operna m komorna glasba; 19.30 Pisan spo red; 20.20 Ponovno na sporedu II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar: 12.40 «Alto gradimento»; 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Umberto Gior-dana«-«Madame Sans-Gène», SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori: 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori: 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 16.45 Interna; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Koncert po željah, 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 «Dobri znanci»; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 če bi globus zaigral. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 26. DO 30. NOVEMBRA 1974 TOREK, 2G. novembra 8.10, 9.35, 10.05. 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.40 P. Forstnerič: Jabolko; 17.55 Obzornik; 18.10 življenje v gibanju: Tropske mravlje: 18.45 Ne prezrite: reki in pregovoril 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 Aktualna tema: nekaj postati; 20.45 Kam in kako na oddih; 21.00 T. Hardy: Mračni Jude, — nadaljevanka; 21.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Riževa polja, celovečerni film; 22.00 Po sledeh Vikingov, dokumentarna oddaja. SREDA, 27. novembra 8.10, 10.50, 15.25 TV šola; 17.15 Vikingi, film; 17.40 Obzornik: 17.55 Po sledeh napredka; 18.30 Bila je pesem svetlega in vročega jedra; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Umberto D; 21.40 Miniature: J. M. Leclair: Koncert za violino; 21.55 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 športni dogodek: nogomet; 22.00 Trio Barney Kessel. ČETRTEK, 28. novembra 8.10 in 14.10 šola; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.30 Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni: «Ne-mezis»; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič; 20.55 Rof, vrednote izročila; 21.35 Revolucija in glasba; 22.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Trenutki odločitve, slov. film; 22.00 «žoga, velika strast», film. PETEK, 29. novembra 9.10 TV kažipot; 9.35 A. Harris: Androkles in Lev. mladinska igra; 10.55 Poročila: 11.00 Revolucija in glasba; 11.45 Spominski dom borcev in mladine Jugoslavije, prenos iz Kumrovca; 14.05 Lepi Žabji dol, film; 15.30 Ob petkih zvečer, reportaža: 16 20 Poročila; 16.25 Nogomet: Hajduk — Borac; 18.35 Na svidenje - dovidjenja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Cvetje v jeseni, prvi del; 21.00 Bombaša, film; 22.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 16.30 Nogometna tekma za pokal Jugoslavije; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Jajce, dok. film; .21.05 Kmetje, dramatizacija; 22.00 Ne zapuščaj me. serijski film; 22.50 Boks, dvoboj prvakov. SOBOTA, 30. novembra 9.00 Poročila; 9.05 Potovanje na Arktiko: 10.00 Zabavni mozaik; 12.00 Program za mladino; 12.30 Zgodba o Titu. gledališče «Boško Buha»; 13.30 Orkester jugoslov. vojne mornarice; 14.15 Igre brez meja: 15.40 Poročila; 15.45 Prelomna leta Kube; 16.25 Košarka Lokomotiva — Partizan; 18.00 Tržaški narodni ansambel; 18.25 Disneyev svet; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Cvetje v jeseni, drugi del; 21.05 Operacija Cicero, film; 22.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 16.25 Košarka Lokomotiva — Partizan; 19.45 Trojica smešnih: 20.15 Dnevnik; 20.30 Svet v vojni, Rdeča zvezda; 21.30 Umor kakor v knjigi, film; 22.20 Korant, balet. mislijo se pogosto ukvarjam. Z otroki se bom ukvarjal. Izbral si bom poklic, v katerem bom lahko delal z otroki, si prizadeval, da bi njihovo življenje bilo lepše, kot je naše, da bi vsaj oni postali bolj človeški, kot smo mi. Kaj ni smešno?» «Ne, ni. Vrniva se! Ob osmih moram biti v štabu.» Njegov glas je bil spet miren, samozavesten, vojaški. Vrnila sva se v mesto. Naslednji dnevi so bili v znamenju priprav ga bližnje boje. Brigada je bila že od vsega začetka vključena v obrambo Visa. Borci so se dan za dnem urili. Dnevi so bili prenatrpani z vojaškimi vajami, stražo in učenjem, zato smo svoj prosti čas izkoristili za spanje. Jaz se vojaških vaj nisem udeleževal. Skupaj z nekaterimi tovariši iz drugih čet in bataljonov sem bil določen za tako imenovani politični tečaj. Vsak dan smo poslušali politična predavanja. Sprejemal sem jih enako, kot sem v dolgih letih vojne sploh sprejemal podobne naloge: disciplinirano in vestno, v resnici pa neprizadeto. Predavanja sem pozorno poslušal in tudi odgovarjal na vprašanja. In vendar sem ostal neprizadet, še vedno sem bil predvsem vojak. Borca je bilo v meni še vse premalo. Priprave brigade za boj so trajale več kot dva meseca. To je bilo dobro, kajti brigada je postajala iz dneva v dan sposobnejša. Bil sem zadovoljen. Nadejal sem se, da je ne bodo razformirali, kot so prvo in drugo prekomorsko. Ti dve brigadi so bili namreč vrgli v boj že prve dni po izkrcanju, zato seveda tudi nista mogli biti kdove kako uspešni. Potem pa so ju razpustili in njune borce razporedili v druge enote. Borci se s tem nikoli niso mogli dodobra sprijazniti. Bojna pripravljenost tretje brigade pa je bila dobra, kljub razlikam v moštvu in čeprav so borci iz Primorske še vedno kritizirali. Sicer pa to meni nič mar. Za to naj se brigata Tone in Gvozden, ne pa jaz, mene se to ne tiče! Nočem, da bi me rojaki izločili iz svojega kroga. Ne maram biti sam. Raje molčim, čeprav se mi dozdeva, da v kritiki marsikdaj pretiravajo. Ne morejo se otresti starih razvad, ko so še kritizirali italijanske, fašistične oblasti. Glavno Je, da so fantje sposobni in pripravljeni za boj. Kmalu je prišel čas, ko je bilo treba njihovo pripravljenost preizkusiti tudi v boju s sovražnikom. To priložnost je brigada dobila, ko je bilo treba zmanjšati pritisk okupatorjevih sil v Bosni in jih usmeriti drugam. Bilo je prav tedaj, ko so Nemci v desantu napadli Drvar, kjer sta bila vrhovni štab in vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V manj kot petih dneh po tem nemškem napadu na Drvar so bile izvršene vse priprave. Začela se je velika desantna operacija na otok Brač. To naše dejanje naj bi sovražnika preslepilo, da bi domneval, kako pripravljamo obsežnejša izkrcanja na otoke in na celino. Tako bi se njegov pritisk v Bosni oslabil. V tem napadu je sodelovala tudi naša brigada. In jaz sem imel svojo brzostrelko. Desant se je posrečil, čeprav le za ceno hudih izgub. Sedeminšestdeset, naših je bilo mrtvih in več kot tristo ranjenih. Sovražnik je resda imel več kot dvesto mrtvih, toda cena naše zmage je bila kljub temu visoka. čez dober mesec smo se spet vkrcali, da bi napadli otok Brač. Toda sreča nam tokrat ni bila naklonjena. Namesto da bi sovražnika iznenadli, smo mu padli v past. Nemci so bili še pred našim prihodom zvedeli za naše namere. Pustili so, da smo prišli čisto blizu, potem pa se je- v vinogradih nad vasjo Pupat začel boj na življenje in smrt. (Nadaljevanje sledi) ar SPORT SPORT SPORT 24. novembra 1974 NOGOMET ITALIJANSKO IN JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Juventus in Bologne še skupuj? Olimpijo proti prvuku Hujduku V Ljubljani bodo nagradili zaslužnega reprezentanta B. Oblaka Italijansko prvenstvo V sedmem kolu prve italijanske nogometne lige bodo vodeče enajsterice igrale na domačih tleh. To- bi ne smelo biti presenečenj. Sicer pa je v nogometu «žoga okrogla» in ni izključeno, da bi se lahko že danes kaka nova ekipa pridružila vodečima enajstericama Juventusu ki Bologni. Turinčani bodo na lastnih tleh igrali proti Romi, ki je pravo razočaranje letošnjega prvenstva. Roma je namreč v predprvenstvenih tek-•nah žela pomembne zmage, v tem Prvennstvu pa je v šestih kolih zbrala komaj štiri točke. Juventus pa je v zadnjem času v izredni formi in zato je predvidevati, da bodo varovanci trenerja Parole želi nov Uspeh. Bologna bo igrala proti Torinu. Savoldi in tovariši bodo seveda startali na zmago, saj bi jim nasprotno Juventus ušel. V Rimu pa bo zanimivo srečanje ®ed Laziom in Cagliarijem. Trener Lazia Maestrelli je diplomatsko izjavil, da se boji Cagliarija brez Rive. Istočasno bo hotel Maestrelli dokazati Bemardiniju, da so njegovi igralci še vedno najboljši in da je bila izključitev teh iz reprezentance Velika napaka. Inter bo gostoval v Genovi, kjer bo igral proti Sampdorii, ki nujno Potrebuje točk zaradi slabega položaja v lestvici. Z istim namenom bo v Milan dopotoval tudi Ascoli, Iti je na zadnjem mestu na lestvici. Pari današnjega kola: Bologna - Torino, Cesena - Napoli, fiorentina - Varese, Juventus - Ro- Vardar - Sloboda, Crvena zvezda -Proleter. Včerajšnja tekma med Sarajevom in Borom se je zaključila z zmago Sarajeva s 3:0. Srečanje med predstavniki Združenja in ŠZ Union V četrtek je bil na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu sestanek med predstavniki Združenja ter med člani odbora Športnega združenja Union. Na srečanju so predstavniki Uniona orisali svoje delovanje, ki ne sloni zgolj na tekmovalnem področju, temveč teži za tem, da bi se športniki udejstvovali tudi na kulturnem področju. Poleg nogometa v raznih kategorijah gojijo pri tem društvu še smučanje in telovadbo. Na dan so prišli razni problemi društva, ki so jih nakazali tako člani Uniona sami kot tudi pred-stavniki Združenja v razpravi, ki je zajela celotno področje delovanja tega društva. SNEŽNE RAZMERE VIŠARJE 50 cm NEVEJSKO SEDLO 60 cm PIANCAVALLO 30 cm CORTINA (Falzarego) 40 cm V 10. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA D LIGE Optimizem nogometašev Ponziane Priznanja mlademu trenerju Russa Ponziana in Pro Gorizia na lastnih tleh, Triestina gostuje v Veroni V desetem kolu nogometnega prvenstva D lige bosta Ponziana in Pro Gorizia igrali pred domačim občinstvom, Triestina pa bo šla v goste. PONZIANA V vrstah Ponziane poteka vse v najboljšem redu, saj izven Januz-zija (poškodovan) so v tem tednu vsi nogometaši redno trenirali pod vodstvom trenerja Russa in pomočnika Frigerija. Glede postave trener ne bi smel imeti problemov, e-najsterica Ponziane je do sedaj popolnoma izpolnila pričakovanja kot tudi taktične iznajdljivosti Russa so povsem zadovoljile in s tem postavile tržaškega trenerja na vidno mesto. širijo se govorice, da bo Russu skupno z Mialichem (Montebellu-na) poverjena naloga, da sestavi reprezentanco skupine «A» D lige, kar predstavlja za mladega trenerja le po zadoščenje. Ta uspeh tre- Enver Marič, po mnenju mnogih, najboljši vratar mlade jugoslovanske generacije, je na odsluževanju vojaškega roka ina, Lazio - Cagliari, L.R. Vicenza -Ternana, Milan - Ascoli, Sampdo-ria - Inter. • * » Jugoslovansko prvenstvo Osrednje srečanje 16. kola prve zvezne jugoslovanske nogometne lige bo v Ljubljani, kjer bo domača Olimpija igrala proti prvaku Hajduku. Favorit v tem dvoboju je seveda Hajduk, ki je trenutno zanesljivo prvi na lestvici s tremi točkami prednosti pred Crveno zvezdo. Na tem srečanju bodo tudi nagradili bivšega nogometaša ljubljanske Olimpija Braneta Oblaka zaradi zaslug v državni reprezentanci. Olimpija bo igrala z naslednjo postavo: Sarap, Dogandžič, Bracano-vič, Babšek, Samatovič, Klampfer, Popivoda, Vugrinec, Lalovič, Popi-Voda, Vugrinec, Grubor in Rožič. Hajduk pa bo igral takole: Me-škovič, Džoni, Duplančič, Boljat, Luketin, Buljan, Žungul, Mužinič, Mijač, Jerkovič, Šurjak. Ostali pari današnjega kola: Dinamo - Radnički (N), Željezni-čar - Velež, Radnički (K) - Partizan, Vojvodina - Beograd. Rijeka - Čelik, lllllllllllllllll■llllllllllllllll||||||||■l||||||||||||||||||||||llMI|||l||llllllll|||||||||lllll||||||,||l,ll,m||||,||||||||||||m|||||m|||||||||||||||m||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||n TEDEN DNI PRED PRIČETKOM ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA Krasova šesterka z Drasičem starta na obstanek v C ligi Nujna bo seveda pomoč navdušenega občinstva tega moštva Čez teden dni bodo po poletnem premoru spet zaživela odbojkarska igrišča, ko bo na sporedu prvo kolo v moški C ligi. S posebnim odlokom je FIPAV uvedla z letošnjo tekmovalno sezono novost, da se je povišalo število nastopajočih šesterk v vsaki skupini C lige od prejšnjih 8 na 10. S to «razširitvijo» se je najbolj okoristila šesterka Krasa iz zgoniške občine, ki je lani obtičala na dnu lestvice in bi morala na podlagi doseženih rezultatov nazadovati v nižjo ligo, vendar so si krasovci za zeleno mizo priborili pravico, da ohranijo status tretjeli-gaša. Vsekakor gre za izjemno srečno naključje, ki dovoljuje, da obdrži še naprej slovenska zamejska odbojka svojega predstavnika v C ligi. ki ekipi grozila razpustitev, v kolikor ne bi šesterka dobila trenerja. V tej perspektivi sem smatral za svojo dolžnost, da po svojih zmožnostih dam svoj delež s trdnim namenom, da rešimo, kar se rešiti da. Z mnogimi igralci, s katerimi razpolagam, smo že skupaj nastopili pred leti, tako da nisem ob prevzemu ekipe naletel na nobeno težavo, ker sem vrline in napake posameznikov že dobro poznal in v tem imam olajšano delo.» «Kar se števila razpoložljivih igralcev tiče, kakšno je trenutno stanje?» «Odkrito moram priznati, da razpolagam s komaj zadostnim številom igralcev, kar bi mi znalo povzročati med prvenstvom precejšnje nalogo, da ne ponovi več, prejšnjih napak in je'zato posk'rbèizd osnovni adut, ki je ekipi manjkal: angažiral je namreč sposobnega trenerja prof. Franka Drasiča, ki fe po dveh letih spet prestopil v Kra-sove vrste kot trener-igralec. Tako je bilo na mah odpravljeno najbolj pereče vprašanje, saj v zadnjih dveh sezonah Kras ni razpolagal s pravim trenerjem in rezultati, ali bolje rečeno neuspehi, so bili kot logična posledica jasno vidni. Trenerja Drasiča smo vprašali, s kakšnimi čustvi se je spet vrnil v Krasov tabor in kako se počuti v novem okolju. «Najprej moram poudariti, da sem pred pričetkom letošnje agonistične sezone nameraval povsem opustiti treniranje katerekoli odbojkarske ekipe. Vendar sem v pogovoru z odborom Krasa ugotovil, da je moš- tiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianin ŠAHOVSKA PANORAMA Izredna zmaga Viktorja Korčno-ja v 21. partiji dvoboja in zmanjšanje rezultata sta dvoboj v Moskvi znova napravila bolj zanimivega. Karpov se je nenadoma znašel v težkem položaju, ko mu je prednost treh točk tako rekoč skopnela v tednu dni samo na eno.točko. Veliki borec «Železni Viktor» je znova dokazal, da je fizično in psihično odlično pripravljen in le njegova prevelika želja po uspehu mu je preprečila ugodnejšega rezultata v dvoboju. Prav sumljivi sistem v 2. in 6. partiji so dovolili Karpovu, da je dosegel dve lahki zmagi. 21. PARTIJA V. Korčnoj — A. Karpov Damino indijska obramba l.d4 Sf6 2.Sf3 e6 3.g3 b6 4.Lg2 Lb7 5.c4 Le7. Varianta s potezo 5 . . . Lb4 + je zaradi odgovora 6.Ld2 zapustila prakso. 6.Sc3 0—0. L. Portisch je v dvoboju s Petrosjanom uporabljal ostrejše nadaljevanje 6 . .. Se4 7.Ld2 c5. 7.Dc2 c5 8.d5 ed5 9.Sg5 Sc6. Do tukaj je partija enaka kot v petem srečanju dvoboja, takrat ]e Karpov igral 9... g6 kar je boljše. lO.SdS: g6. Ta pozicija je večkrat nastala v partijah Korčnojevega sekundanta mojstra Džindžihašvilija. H.DdZl. Odlična poteza, ki je plod domače analize. Karpov ni na- Odhnr Krasa si in nnlpti nastavil Preglavice. Od lanskih igralcev, ki Udbor Krasa si je poleti zastavil sq sestavljali prvo moštvo ne na_ stopata več vtvfrštah Krasa Zadnik in Peterlin, njuni mesti pa bi morala prevzeti Vesnaver in jaz. Poleg tega je - v to še vrste prestopil perspektivni Bregov igralec Valter Žerjal, medtem ko med mladinci ni razen redkih izjem velikega odziva. Po dvomesečnih pripravah sem sestavil spisek redkih igralcev, ki pridejo trenutno v poštev za sestavo prve ekipe: Ladi in Sergij Budin, Stanko živec, Bruno Milič, Edi Škrk, Jure Vesnaver, Ivo Marušič, Marko Bitežnik, Valter Žerjal, in Franko Drasič. V kolikor se bo v bljižnji bodočnosti izkazal na treningih še kak mladinec, ga bom pozneje vključil v spisek igralcev prvega moštva.» . «Ekipo čaka izredno težka naloga. Ji bodo razpoložljivi igralci kos?» «Objektivno gledano razpolaga e-kipa le s šestimi izkušenimi igralci, ki so že nastopili v C ligi. Za njimi so še dva, trije igralci, ki lahko vsak trenutek stopijo na igrišče, vendar pa jim utegne prav pomanjkanje izkušenj povzročati velike težave. Po drugi strani pa bodo ti resni mladinci imeli edinstveno priliko, da si «napravijo kosti». V drugem delu prvenstva se bo stanje rahlo izboljšalo, saj se bo vrnil od vojakov Lucijan Milič, na katerega veliko računam.» «Tudi pri odbojki si trenerji prizadevajo, da njihove ekipe predvajajo čimmodernejšo in učinkovito igro. Z ozirom na karakteristike zaupane Vam šesterke za kakšen sistem igre se boste odločili?» «Na žalost razpolagamo s telovadnico le dvakrat tedensko, kar je odločno premalo za tako zahtevno prvenstvo. Kljub temu pa sem v prvem delu priprav pazil izključno na dobro telesno pripravo in sem igralce «razmigal», nato pa smo začeli poglabljati osnovne elemente in sistem igre. Ker ni poprečna telesna višina razpoložljivih igralcev ravno največja, vadimo hitro igro na mreži, ki je lahko naše edino učinkovito orožje. Poleg tega se je obramba precej «popravila», saj se igralci bolj prožno premikajo po igrišču in tudi zadovoljivo krijejo. Kar se postave tiče, bo praktično igralo pet tolkačev in en sam po-dajač, ki bo moral med igro stalno spreminjati napadalne sheme in o-mogočiti z nizkimi podajami hitrejšo igro, kar ima za posledico, da se tolkač izogne nasprotnikovemu bloku.» «Bo v soboto pričela šesterka svoje prvenstvene napore v najboljši formi?» «Ekipa je zadovoljivo pripravljena, vendar pa ne bo mogla že takoj na začetku asimilirati nove igre in pokazati vseh svojih vrlin, ker je razumljivo, da ni uigranost ekipe še najboljša. Vendar pa računamo, da bo predvsem v drugem delu prvenstva šesterka zaigrala na višku svojih sposobnosti. Dostaviti moram, da zelo računam tudi na «sedmega igralca», se pravi na publiko, ki j-; lahko in mora biti zelo učinko vito orožje. Slišal sem, da prihaja na tekme številno občinstvo, ki srčno navija za svoje barve. Priporočam se, da bi tudi letos navijači masovno stali ekipi ob strani in Žagar, nogometaš Zarje šel ustreznega nadaljevanja, saj je kmalu zašel v težave. 11.. . Sd5:?. Prva netočnost. Boljše je nadaljevanje 11... Te8 z manevrom Le7—f8—g7. Tako pa se lovec postavlja na dominantno polje. 12.Ld5: Tb8?? Odločilna napaka, vendar pa je tudi končnica po 12 . .. Lg5: 13.Dg5: Dg5: 14.Lg5: neugodna za črnega. Druga pot je 12,. . . Lf6 13.Sh7: Kh7: 14.Dh6 + Kg8 15.Dg6: + Lg7 16.Lh6 Df6 in črni se odbrani. 13.Sh7:l Te8. Karpov ne sme sprejeti žrtve, ker beli hitro zmaga: 13 .. . Kh7: 14.Dh6+Kg8 15.Dg6: + Kh8 16.Dh6+ Kg8 17.Le4 f5 18.Ld5+ Tf7 l9.Dg6+. 14.Dh6. K zmagi je vodilo tudi 14.Df4. 14 ... Se5 15.Sg5 Lg5: 16.Lg5:Dg5: Da bi preprečil matiranje črni žrtvuje kraljico in brez prave kompenzacije nadaljuje borbo. 17.Dg5: Ld5: 18.0—0. Seveda ne gre 18.cd5 ali 18Tfl, zaradi 18 . . . Sf3 + . 18.. . Lc4: Za nekaj potez bi črni podaljšal borbo, če bi nadaljeval 18 . .. Lf3 19.De3 Lg4, tako pa se je po potezi 19.f4 Karpov vdal. Korčnoj napreduje z f kmetom in razbije ob- smela izostati. Zato je potrebna vsaj trohica zauoanja in privrženosti.» «Še zadje vprašanje: na kakšno uvrstitev računate?» «Odkrito merim na tretje mesto, seveda od spodaj navzgor, saj je obstanek v ligi najvišja naša letošnja ambicija. Z ozirom na dejstvo, da nastopata v prvenstvu dve ekipi več kot lani, imamo vsaj na papirju še večje možnosti, da ne izpademo. V naši skupini nastopata dva lanska drugoligaša, ki startata kot favorita (Libertas Trst in Fer-roni Verona). Poleg tega so vključeni v našo skupino kar trije novinci, vendar prav take ekipe so najbolj nevarne, ker ne poznamo njihove moči in so pravcate neznanke. Vendar mi računamo predvsem na domače tekme, ki nam morajo prinesti toliko zaželeno rešitev.» Prvenstveni trud bo Kras pričel prihodnjo soboto, ko se bo v Na-' brežini srečal s' tradicionalnim* nasprotnikom AGLI Montecchio. 0-stalè ekipe B Skupine C lige so še sledeče. Brusegana Padova, ARA Trento, SAI Belluno, Pallavolo Mar-ghera, Dall’Acqua Treviso, Libertas Trst, Grandi Motori Trst in Fer-roni Verona. —bs— nerja precej vpliva na nogometaše, katerih morala je na višku in to je zelo pomembno za današnjo tekmo, v kateri Ponziana starta na zmago. Ponziana bo verjetno stopila na igrišče v sledeči postavi: Magris, Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Trentin; Mio-randi, Momesso, Lenardon, Dalle Crode. Sampietrete bo nastopila z naslednjo postavo: Bognin, Ronghino, Mo-naldi, Cavicchioli, Pisani, Boetto, Potato, Turra, Pasetto, Castellini, Fermenti, 12 Compri, 13 Dolci, 14 Guiotti. TRIESTINA Tržačani so odpotovali v Verono, kjer bodo danes popoldne igrali proti enajsterici Audace. Kaže, da nasprotnik Triestine igra precej napadalno in odprto, saj je do sedaj ekipa Audace dala osem, dobila pa tudi osem golov. Na domačih tleh vsekakor ni še izgubila, na remi sta jo prisilile le Dolo (1:1) in Adrie-se (0:0). To dokazuje, da naloga Triestine bo precej naporna. Tržačani so v tem tednu poleg rednega treninga odigrali prijateljsko tekmo (v četrtek) proti enajsterici Monfalcone, ki nastopa v promocijski ligi. Srečanje se je končalo 2:0 (p.p. 1:0) v korist Triestine z goli Lucchette in Zanina. V tej tekmi je trener Tagliavini uporabil vse nogometaše, ki jih ima na razpolago z izjemo Goffija in Garofala. Zgleda, da bo v vrstah Triestine prišlo le do ene spremembe in sicer Zampare bo prevzel mesto Garofala, kot je to storil že prejšnjo nedeljo proti Dolu. Glede tekme proti Dolu naj še omenimo, da je disciplinska komisija kaznovala Triestino s 150.000 lir globe, ker je en tržaški navijač in sicer Lelio Černut preskočil ograjo in se napotil proti igrišču. Navijač je sicer izjavil, da ni bil njegov namen, da napade sodnika ali nogometaša Dola, temveč, da je to storil iz protesta zaradi pristranskega sojenja sodnika. To vsekakor ni razburilo tabora Triestine, saj so si pričakovali globo. Triestina je odpotovala v Verono z optimizmom in trener Tagliavini upa na pozitiven nastop ekipe, ki bo igrala v sledeči postavi: Fontana I, Lucchetta, Berti, Fontana H, De Luca, Foresti; Zam-paro, Veneri, Goffi, Tosetto, Dri (Garofalo). PRO GORIZIA Nedeljski poraz z Lignanom so grenko . sprejeli navijači, voditelji, trener in igralci sami. Neuspeh je mimo in skrbeti je treba za nedeljskega nasprotnika: Pro Gòrizia sprejme v goste solidno enajsterico Bassana, ki ima na lestvici le točko več. Trener Franzot je v tem tednu skrbno vodil treninge, katerih so se udeležili vsi nogometaši razen Polettija. Tudi Barile, Bianco in Campi, ki so bili poškodovani so redno trenirali, kar pomeni, da so popolnoma okrevali. Lažji trening pa sta imela Omizzolo in Domene-ghetti, ki nista še okrevala. Trener Franzot ni še dal nobene izjave in zgleda, da se bo za postavo odločil tik pred začetkom tekme. Še nekaj o Bassanu. Enajsterica sodi med močnejše ekipe te skupine in to dokazujejo doseženi rezultati. Enajsterica je sicer slabo star-tala, saj je v prvih štirih kolih doživela kar dva poraza (zadnjega v Trstu proti Triestini 1:0). Od petega kola naprej pa je Bassano dvakrat zmagal in zadnje tri nedelje odvzel po eno točko (trije remiji). To dokazuje, da so gostje trenutno v formi, kar seveda ne dela preglavic Goričanom, ki so prepričani o zmagi. B. R. Mladinci: Lloyd-Bor JU Borovi košarkarji bodo danes igrali važno tekmo proti Lloydu Adiiaueu. Srečanje bo veljalo za mladinsko prvenstvo. Naj omenimo, da je Lloyd Adriatico še nepremagan v tem prvenstvu in da sodi med glavne favorite za končno zmago v tej skupini. Borovci so doslej izgubili le eno tekmo (proti Interju 1904 za dve točki). «Plavi» bodo zato morali igrati z zvrhano mero odločnosti in samozavesti, da bi lahko prekinili uspešno serijo nastopov Lloyda Adriatica. Na sliki: Borova mladinca Leonard Koren in Henrik Lisjak ■iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiimiuiiiiiiiMmimiiiiiiiiniMniimmMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiing KOLESARSTVO DANES NA SEDEŽU CONI V TRSTU Na občnem zboru kolesarske zveze potrditev predsednika V. Rosseta V letošnji sezoni vrsta tekmovanj v vseh kategorijah - Pomanjkanje kadrov Predstavniki deželnih kolesarskih društev so bili sklicani za danes v Trstu, kjer je na sedežu CONI občni zbor deželne kolesarske federacije; ki je na vrsti vsaki dve leti. Deželno kolesarstvo, kateremu načeluje že štiri leta zaporedoma predsednik Vittorio Rosset, ki so ga sprejela tako tržaška kot furlanska društva, je v tej sezoni doseglo precej dobre rezultate. To pa kljub temu, da je letos prevladovala energetska kriza, ki je v Štirinajst tržaških kolesarskih društev: Pedale Triestino GS Hausbrandt UC Fausto Coppi SC Gino Bartali SC Primo Rovis GS Internazionale 1904 Kolesarski klub Adria SC Veterani Còttùr SC Amatòri Trieste SC Gentlemen US Muggesana UC Triestini Dop. Az. Arsenale TS Nucleo giovanile TS Mladinska enajsterica Primorca .................................................................................................n.... Tudi poštne uprave afriških držav niso ostale križem rok. Vendar pa pride prav pri teh državah do težav zaradi pomanjkanja informacij, tako da večkrat zvemo za izdajo nove znamke, oziroma serije, tudi s polletno zamudo. EKVATORIALNA GVINEJA: ta država še nadaljuje s tiskanjem znamk izključno iz komercialnih razlogov. Za svetovni nogometni pokal v Miinchnu so izšli kar 4 bloki. LIBERIJA: Za svetovni nogo- metni pokal je izšlo osem znamk in blok. Na znamkah so prikazana srečanja med reprezentancami, ki so nastopile v Miinchnu. Na znamki za 5 c. je prikazana tekma med Jugoslavijo in Brazilijo, na znamki rambo črnega. Lepa miniaturna zmaga, ki je plod domače analize. I nam pomagali, da premostimo začet-Komentar: SILVO KOVAČ I ne težave, ker zadoščenja ne bi Mali — znamka, izdana ob priliki 50-letnice prvih zimskih olimpijskih iger za 20 c. pa med Italijo in Haiti-jem. Zelo lep je tudi blok: v sredini je pokal, v ozadju pa olimpijski stadion v Miinchnu s svojo značilno streho. LIBIJA: z dvema trikotnima znamkama so v tej državi počastili nogometni turnir Palestincev. O tem dogodku pri nas nismo bili obveščeni, tako ne moremo našteti nastopajočih držav. MALI: v čast zmagovalcev svetovnega nogometnega prvenstva so pretiskali prejšnjo serijo z napisom «R.F.A, — Holland 1.» Oktobra pa je izšla še znamka za 300 Fr ob 50-letnici prve zimske Olimpiade v Grenoblu: na znamki je smučar v zelo lepo prikazani drži. Znamka je kvadratne oblike. SENEGAL: Tudi Senegal je v svoji seriji za svetovno prvenstvo prikazal nastopajoče ekipe med tekmo. Tudi tu je bila na vrsti Jugoslavija v tekmi z Brazilijo na znamki za 25 f., na znamki za 70 Fr. pa Italija in Haiti. ZGORNJA VOLTA: v tej državi je izšla druga serija za nogomet v Miinchnu. Izšli sta dve znamki za frankovno, tri pa za letalsko pošto. Serija nima posebne vrednosti. OBVESTILA ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 1. decembra 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Ceppa 9/a 1. nadstropje, 4. OBČNI ZBOR in predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Izvolitev volilne komisije 4. Poročila 5. Pozdravi in diskusija na poročila 6. Spremembe statuta 7. Razrešnica 8. Volitve novega odbora 9 Razno. • * • SPDT vabi prijavljence za Krvavec, naj čimprej prinesejo v Ul. Ceppa 9. na sedež ZSŠDI, drugi predujem v višini 10.000 lir. Ostalo bodo prijavljene! poravnali na Krvavcu samem. « • * ŠD BREG obvešča, da so odbojkarski treningi za začetnice ob torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. veliki meri ohromila delovanje društev. Kljub raznim omejitvam in večkrat nemogočim stroškom pa je sezona popolnoma uspela. Na vrsti je bilo nešteto tekmovanj v vseh kategorijah od najmlajših do mednarodno poznanih amaterjev. Čeprav ni bilo mogoče več organizirati v istem dnevu dveh tekmovanj v isti kategoriji, se je število nastopov povečalo, pa tudi število vpisanih tekmovalcev je precej naraslo, v glavnem po zaslugi Videnških in pordenonskih društev, saj je Trst in Gorico zajela na tem področju kriza. To velja v večji meri za Gorico kot mesto, kjer ni niti enega društva, ki bi se ukvarjalo s kolesarstvom v sklopu federacije, čeprav je bila pred leti tu ta dejavnost zelo živahna. Nekaj se dela v Tržiču in v Ron-kah, vendar sta ta kraja preveč oddaljena od središča pokrajine, da bi lahko privabila mlade tekmovalce. V Trstu pa je stanje nekoliko boljše, kar se tiče števila klubov, kritičen pa je položaj na področju tekmovalcev, kjer ni bilo v zadnjih letih mogoče privesti v deželni vrh dobrih kolesarjev. V letošnji sezoni se je izkazal mladi Tarlao, vendar pa je vprašanje, koliko časa bo vzdržal, čeprav ima za seboj odlično pripravljeno tehnično vodstvo. Morda bi dosti več napravil, če bi imel ob sebi še kakega izkušenega tekmovalca. Letos ga je med drugimi snubil tudi klub Plet iz Aiella, ki namerava pripraviti izredno močno ekipo. Posebno pa se občuti kriza na mladinskem področju, kjer ne manjkajo toliko mladi kadri, kot pa izkušeni voditelji, ki bi jih znali voditi na nastopih in pripravljati za tekmovanja v višjih kategorijah. Nekaj se skuša napraviti z mladinskimi centri, ki so se letos š? kar obnesli. Zgleda, da bo na današnjem občnem zboru spet potrjen za predsednika deželne kolesarske zveze Rosset, ki bo tako poleg Tarlaa, sedanjega tajnika, edini tržaški predstavnik v odboru, kjer imajo premoč Videnški predstavfliki. Verjetno se bo odbor popolnoma spremenil in bodo vanj stopili novi ljudje, ki bodo skušali, predvsem na podlagi svojih bogatih izkušenj, izvleči deželno kolesarstvo iz mrtvila. Po nepotrjenih vesteh naj bi bili v enajstčlanskem odboru trije predstavniki pordenonske pokrajine, pet Videnčanov, dva Tržačana in en Goričan. Predsedstvo bi o-stalo v Trstu, podpredsedniški mesti pa bi morali iti v zameno Pordenon (Gallarani) in v Viden (Pontoni) Tajniško mesto pa bo o-stalo s Tarlaom v Trstu. Za zaključek pa še nekaj statističnih podatkov: Število včlanjenih klubov: 97 po pokrajinah: Trst 14 Gorica 10 Viden 53 Pordenon 20 Število včlanjenih tekmovalcev in strokovnjakov: 608 po pokrajinah: Trst 101 Gorica 77 Viden 263 Pordenon 167 Število dirk: 252 po pokrajinah: Trst Gorica Viden Pordenon 16 15 109 89 ODBOJKA V 2. ZOL NEPRIČAKOVAN PORAZ IZOLČANOV Šesto kolo v 2. zvezni odbojkarski ligi — zapad ni navrglo primorskima predstavnikoma niti seta. Obe moštvi sta doživeli poraz z rezultatom 3:0. Kanalci so v tem kolu bili v gosteh pri odličnem moštvu Karlovca, ki je še vedno neporaženo in vodi na lestvici. Nič čudnega torej, če je izid tekme pričakovan. Drugače je bilo v I-zoli. kjer smo pričakovali konec serije porazov in izdatno zmago domačega moštva nad splitsko Mladostjo. Blizu 150 gledalcev pa je razočaranih zapustilo prizorišče katastrofalnega poraza, ki ga niso pričakovali niti največji črnogledi. * » * Maribor je v tem kolu bil prost. Ravenski Fužinar pa je v drugem derbiju kola gladko in suvereno odpravil moštvo Interpleta, ki ni u-spelo nadoknaditi točk izgubljenih doma v srečanju s Karlovcem. L« v tretjem setu so bili gostje enakovreden partner, ki bi z bolj zbrano igro lahko osvojil set. REZULTATI: Karlovac — Salonit 3:0 Izola — Mladost 0:3 Fužinar — Interplet 3:0 E. Hvalica DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 24. novembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 9.45 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Primorje * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Flaminio ★ * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tržiču Falco — Mladost * * * -, 10.30 v Štandrežu Sovodnje — Libertas Tržič * * * 14.30 v Dolini Breg — Baxter * * * 10.00 v Dolini Domio — Union * * * 14.30 na Padričah Gaja — Virtus it * U 10.30 na Proseku Olimpija — Primorec MLADINCI 10.00 v Bazovici Zarja — Muggesana # * # 13.00 na Padričah Primorec — Edera • • • 11.15 v Trstu, Sv. Sergij Cremcaffè — Vesna • * • 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Inter SS — Primorje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Štaranzanu Staranzano — Mladost • • • 10.00 v Ribiškem naselju Libertas Sv. Marko — Vesna * * • 12.30 v Trstu, stadion «1. maj» Esperia SA — Primorje * » • 12.30 na Proseku Libertas Rocol B — Union • • • 10.00 na Padričah Libertas Trst — Breg KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Gradežu Grado — Bor MLADINCI 15.30 v Trstu, Ul. della Valle Lloyd Adriatico — Bor NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, športna palača Ricreatori — Bor • • • 11.30 v Trstu, športna palača Lloyd Adriatico — Kontovel * * • 10.30 na Opčinah Polet — Italsider « Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir —■ vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 24. novembra 1974 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska pr ^ ZTT ZAKLJUČKI KONFERENCE 0 ONESNAŽENJU JADRANA V OPATIJI Obramba človekovega okolja ob gospodarskem razvoju V zaključnem dokumentu so udeleženci konference predlagali ustanovitev zveznega odbora za zaščito Jadrana TRŽAŠKI DNEVNIK PRIPRAVE NA OBRTNIŠKE V0UTVE Na kandidatni listi SCZ 15 znanih slovenskih obrtnikov Samostojna lista porok za dosego stanovskih in narodnostnih pravic Po treh dneh intenzivnega dela se je včeraj popoldne v Opatiji zaključila konferenca o onesnaženju Jadrana in jugoslovanske obale. Kon-gresisti so v 60 uradnih poročilih in v razčlenjenih razpravah, ki so jim sledile, podrobno obravnavali vse plati vprašanja degradacije morja in obale. Ob koncu so poslali predsedniku Republike Titu spomenico, v kateri so ga seznanili z zaključki konference. V dokumentu poudarj'ajo, da je konferenca osvojila temeljno načelo, naj se načrti gospodarske rasti in razvoja usklajujejo z ukrepi za obrambo človekovega okolja. Kongresisti so se poglobili v vsa zastavljena vprašanja in začrtali smernice, po katerih se bodo morale ravnati vse družbene organizacije za obrambo in razvoj Jadrana, ki ima izreden pomen za življenje in gospodarski napredek vseh jugoslovanskih narodov, pa naj živijo ob morju ali ne. Jadransko morje je namreč jugoslovansko okno v svet, najbližja pot zlasti do sredozemskih držav. Zato ima onesnaženje Jadrana hude posledice tako za naravno bogastvo morja, kot za človekovo zdravje in otežkoča pomorske dejavnosti. v prvi vrsti ribolov. Prav zaradi tega morajo vse komponente jugoslovanske samoupravne družbe, od temeljnih organizacij združenega dela do družbeno - političnih organizacij in krajevnih ustanov ustvariti pogoje, v katerih bo človekovo okolje zaščiteno ob istočasnem družbenem in gospodarskem razvoju. V tem okviru se mora jugoslovanska družbe zavzeti, da odpravi vse vire onesnaženja. Jadran je izrednega pomena za velik del evropskih držav, ki naravno težijo k temu predelu Sredozemlja in zato bo nujno sprejeti čimprej stroge zakonske ukrepe v obrambo človekovega zdravja, ki naj v pogledu onesnaženja pogojujejo delovanje tako gospodarskih kot družbeno - političnih skupnosti. V zaključku svojega dokumenta kongresisti predlagajo ustanovitev zveznega sveta za obrambo in razvoj človekovega okolja na Jadranu. Glavna naloga tega telesa pa naj bj bila, da usklajuje vse napore in pobude, ki so jih doslej sprejeli v jugoslovanskem merliti', istočasno pa bo njegovo delovanje temelj za vse pobude, ki jih bo Jugoslavija v tem pogledu podvzela na mednarodni ravni. Kongresisti še nadalje priporočajo ustanovitev odborov za obrambo okolja v krajevnih, komunalnih, regionalnih in državnih skupnostih, ki naj delujejo v tesnem stiku z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami. Obramba okolja mora istočasno biti tudi ena glavnih skrbi SZDL kot največje masovne organizacije. EVELINO KLARIČ Mehka koroška narodna pesem tNadaljevanje s 5. strani) Glasbena matica pred nekaj dnevi priredila prvi koncert abonmajsko organizirane koncertne sezone, ko je nastopil godalni orkester mariborske Opere pod. vodstvom Antona Nanuta v prepolnem Verdijevem gledališču. V Novi Gorici pa smo lil. t.m. prisostvovali sorazmerno tudi dobro obiskanemu koncertu v dvorani kina «Soča». Obisk preseneča toliko bolj, ker niti v Kopru, kjer je že enajstletna tradicija organiziranega koncertnega življenja, niudeležba na komornih koncertih tako številna. Ce upoštevamo še organizirano vrsto koncertov v Ajdovščini. Portorožu, deloma v Postojni in Ilirski Bistrici, posebne koncerte za glasbeno mladino, kakor na primer v zadnjih dneh v Desklah in Šempetru pri Gorici ter nekaj dni prej še v drugih krajih, pa stalne mladinske koncerte v Kopru in če dodamo v zadnjih letih učvrščeno koncertno dejavnost v Kulturnem domu v Trstu, nas navaja na ugotovitev. da se je v kulturnem dogajanju na Primorskem in v zamejstvu nekaj premaknilo do take ravni, ki dopušča sprejemanje višjih u-metniških vrednot. To je znak, da se človek v tem slovenskem kulturnem območju, ki mu je bil nekoč po sili prekinjen hitrejši razvoj, prebuja h kulturni osveščenosti, tako tudi na področju glasbene umetnosti. Torej so glasbene šole, kulturne skupnosti in nekatere občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij ie doprinesle delež svojih prizadevanj h kulturni žeji in plemenitenju človeške osebnosti v primorski regiji in njenem sosedstvu. Na koncertu Tria «Tartini» so Novogoričani in poslušalci iz go-riške okolice ter iz zamejstva spontano spremljali spored, sestavljen iz Beethovnovega Tria v B-duru. op. 11, Brahmsovega Tria v C-duru, op. 87 ter Tria v e-molu Dimitrija Šostakoviča. s pravim zadoščenjem. Jasno, da je visoko vredna dela in njihovo lepoto živo približal trio pristnih umetnikov, ki ne le da obvladajo svojo igro v maksimalni dovršenosti, posedujejo naravnost vzorno enotnost, jasnost in reliefnost v oblikovanju, temveč v svojem enomiselnem pristopu poustvarjanja izzivajo učinke globoko v u- metniško srž dojetih tonskih u-metnin. Zato je vsako delo kakor verni odziv avtorjeve stvariteljske domiselnosti in njegovega slogovno izraznega obeležja, v katerem se odražajo vsi odtenki dogajanja miselnega in čustvenega sveta. Naglasiti moram, da si je poleg tega sijajnega koncerta trio dovolil v popoldanskem času še dva že prej omenjena koncerta v Desklah in v Šempetru. • O problemu prevoza v Gročano, ki je sedaj brez vsake avtobusne zveze, je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Štoka interveniral včeraj pri deželnem odborniku za prevozništvo Cocianniju in mu prikazal težak položaj, v katerem se nahajajo prebivalci Gročane, posebej šolska mladina in delavci. Odbornik Cocian-ni je zagotovil svoje posredovanje za rešitev problema. V četrtek se je sestal pri Slovenskem gospodarskem združenju odbor sekcije za obrtništvo. Odbor je pod predsedstvom načelnika Andreja Renarja najprej pregledal opravljeno delo v zvezi z obrtniškimi volitvami, ki bodo predvidoma 19. januarja 19,j. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je sekcija pravočasno vložila svojo samostojno kandidatno listo. Kandidatna lista SGZ je bila v prejšnjih dneh dokončno tudi potrjena od odgovorne komisije, ki jo je zabeležila pod številko 2 in jo sestavljajo: Andrej Renar - mizar od Banov, Karel Grgič - avtomehanik iz Pa-, drič, Miroslav Frančeškin - elektri-' kar iz Nabrežine, Stanislav Radovič - avtoprevoznik iz Trsta, Drago Slavec - zidar iz Doline, Milan Kovačič - mizar iz Trsta, Anton Malalan - urar z Opčin, Alojz Škabar - kamnosek iz Velikega Repna, lliiuiiiniiiuiiiiiiiiiMUliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii SPORT SPORT SPORT NAMIZNI TENIS NA MEDNARODNEM TURNIRJU Kitajci v Beogradu premagali Japonce V ženski konkurenci je Japonska odpravila Švedsko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — V Beogradu so na mednarodnem moškem namiznoteniškem turnirju, katerega se udeležujejo štiri najmočnejše državne reprezentance sveta, dosegli Kitajci lep uspeh. Premagali so namreč Japonsko in to s prepričljivim izidom 5:1. V ženski konkurenci je Japonska tesno odpravila švedsko reprezenta-co s 3:2. B. B. Bohinja. Tokrat so tekmicam prepustile tretji set, zato pa so zadnji set dobile brez zgubljene točke. Rezultat tekme: Merkur - Bohinj 3:1 (15,9, 15:11, 7:15, 15:0) LESTVICA: 1. Merkur 2. Kamnik 3. Kočevje 4. Bohinj 4 3 1 10: 6 6 4 3 1 10: 6 6 4 2 2 8: 7 4 404 3:12 0 E. Hvalica V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Zmaga Olimpije LJUBLJANA, 23. — Danes so do- segli v prvi jugoslovanski moški košarkarski ligi te izide: Olimpija — Beograd Radnički — Lokomotiva Vojvodina — Zadar Istravino — Bosna Tri tekme bodo jutri. « * » 91:86 79:87 77:95 98:96 5. kolo v 1. zvezni ligi ske: Železničar — Olimpija * # * za žen- 89:77 2. liga - moški: Maribor — Domžale Dalvin — Ilirija 95:85 66:63 7. KOLO V 1. ZVEZNI LIGI A skupina Jesenice — Olimpija 12:2 Medveščak — Olimpija 1:11 B skupina Kranjska gora — Tivoli 10:5 Celje — INA 17:0 C skupina Vojvodina — Crvena zvezda 5:10 QPBO.JKA Na Reki je sinoči v 1. kolu ženskega mednarodnega odbojkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov domača Rijeka premagala grškega državnega prvaka a čistim izidom 3:0. 1. SLOVENSKA LIGA ZENSKI NOGOMET Ženska nogometna enajsterica Primorja, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu, se bo danes srečala na Proseku z ekipo Radici. Tekma se bo začela ob 15.00. ATLETIKA Včeraj popoldne je bil v organizaciji ŠZ Bor prvi letošnji kros za slovenske nižje srednje šole. Samega tekmovanja se je udeležilo 155 dijakinj in dijakov štirih naših šol. številka je več kot razveseljiva in na drugem podobnem tekmovanju, ki bo 14. decembra, je pričakovati še bolj številno udeležbo in to predvsem iz ostalih treh šol. Prvi tek čez dm in stm je prinesel največ zmag šoli «Fran Levstik» s Proseka in sicer štiri, ostali dve pa šoli «Srečko Kosovel» z Opčin. O samem tekmovanju bomo kaj več pisali v eni naših prihodnjih številk. Danes objavljamo samo zmagovalce in zmagovalke. DEKLICE letnik 1963: Mihaela Skupek (Fran Levstik) letnik 1962: Dorma Purič (Fran Levstik) letnika 1961 — 60: Alma Gruden (Fran Levstik) DEČKI letnik 1963: Valter Kalc (Srečko Kosovel) letnik 1962: Pavel Bukovec (Fran Levstik) letnika 1961 — 60: Franko Kocjan (Srečko Kosovel) G. Furlanič ROKOMET V LJUBLJANI Luciano Zeriali - kovač iz Doline, Miroslav Grgič - mizar iz Bazovice, Josip Gruden - kovač iz Trsta, Ladislav L: :ar - prevoznik iz Sv. Križa, Boris Grilanc - mizar iz Sa-leža, Danilo Mihelič - kovač iz Nabrežine, Emil Lukša - kovač s Proseka. Kot vidimo sestavljajo listo znani slovenski obrtniki, ki se že dalj časa ukvarjajo z obrtniško problematiko in so zatorej jamstvo za nadaljnje pozitivno angažiranje naše gospodarske ustanove v boju slovenskih obrtnikov za svoje gospodarsko-stanovske in narodnostne pravice ter interese. Odbor obrtniške sekcije se je nato zadržal pri programu za volilno kampanjo in ga v glavnih obrisih tudi sestavil. Program je precej obširen in odraža v glavnem vse važnejše probleme, ki danes tarejo obrtništvo in ki jih bo treba učinkovito rešiti, če se bo zares hotelo pomagati obrtništvu, ki je — tega se ne sme prezreti — zelo pomembna komponenta tako deželnega kot tudi državnega gospodarstva. Obrtništvo je namreč tista panoga, ki lahko v teh časih krize reši marsikateri problem in to predvsem zaradi tega, ker ne potrebuje astronomskih finansiranj in ker se zaradi majhne strukture svojih podjetij bolj učinkovito in hitreje prilagaja novim položajem. V nadaljevanju seje se je odbor sekcije zadržal še pri raznih drugih vprašanjih, med katerimi naj omenimo predvsem nujnost odprtja uradov Slovenskega gospodarskega združenja po večjih vaseh. To obvezo je SGZ sprejelo na vseh dosedanjih sestankih s članstvom in zato je nujno, da se čimprej nekaj ukrene. V tem smislu so že bili razni stiki in upati je, da bo prišlo do realizacije te pobude — vsaj delno — še pred koncem leta. Na koncu seje je odbor še enkrat potrdil svojo voljo in željo, da izpelje volilno kampanjo na najboljši in najbolj učinkovit način, tako da bo lista SGZ dosegla na volitvah čim boljše rezultate, za kar ima vse pogoje. Mnogo pa bo pri tem odvisno od obrtnikov samih. Zaradi tega sekcija že sedaj vabi vse slovenske obrtnike, da sledijo vsem pobudam, ki bodo v tem oziru izvedene ter da sami sodelujejo pri delu, ki je še dolgo ir. naporno, ki pa ima vse možnosti in pogoje, da bo kronano s popolnim uspehom in to tako v korist Slovenskega gospodarskega združenja kakor tudi samih obrtnikov. K. J. Zakonski predlog za pomoč čebelarstvu Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je dne 20. t.m. vložil na deželni svet Furlanije - Julijske krajine zakonski predlog, ki predvideva deželno pomoč za čebelarstvo, ki je v naši deželi precej razširjeno, a nima še vseh pogojev za popoln razmah. Zakonski predlog govori o ustanovitvi posebnega čebelarskega centra v sklopu deželne ustanove za kmetijski razvoj, Id se bo moral poslužiti strokovne pomoči posebnih inštruktorjev, ki bodo morali z nasveti in konkretnimi akcijami spremljati delo čebelarjev, posebno seveda začetnikov. Zakonski predlog pravi, da bodo morali strokovnjaki obvladlati tudi slovenski jezik zaradi precejšnjega števila slovenskih čebelarjev in govori tudi o izmenjavi izkustev in mnenj med čebelarji iz naše dežele ter onimi iz drugih dežel. FTedlog deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Draga Štoke, je bil sestavljen tudi s pomočjo priznanega čebelarja Ivana Bernarda Žuljana iz Ric-manj. Končno točke za Primorce Slavje Slovana Sestanek vaških odborov Končno sta se oba primorska predstavnika izkazala in razveselji-la svoje privržence. IZIDA: Mežica — Koper 3:1 (15:17, 15:8, 15:10, 15:8) Gaberje — Bovec 1:3 (16:14, 14:16, 6:15, 2:15) LESTVICA: Sava 12, Jesenice 10, Mežica 8, Bled 8, Bovec in Branik 6, Polskava 4, Koper in Kamnik 2, Gaberje in Novo mesto 0. Tretja zmaga Novogoričank Odbojkarice novogoriškega Mer kurja so v prvem povratnem srečanju prvega dela prvenstva v 2. slovenski ligi spet premagale ekipo Rokometni klub Slovan praznuje letos 25-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili rokometno popoldne, na katerem so nastopili igralci vseh rodov, od pionirjev do članov. V glavni točki večera sta nastopili moštvi Slovana in 7-kratnega državnega ter evropskega prvaka bjelovarskega Partizana. Zmagali so gostje z 29:26. RUGBY 1. ZVEZNA LIGA Ljubljana — Lokomotiva 56:0 kraškega pusta Prižgani so motorji kraškega pusta 75. Prišel je čas, da se ugotovi njihovo pravilno delovanje, da bodo kos zastavljeni nalogi. Osrednji odbor kraškega pusta sklicuje za petek, 29. t.m., ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah sestanek zastopnikov vseh vaških odborov, da se ugotovi opravljeno delo in da se začrtajo končne smernice. Sestanek je važen, zato osrednji odbor upa, da bodo prisotni zastopniki vseh vaških odborov. CINCILLÀ’ di GIAMBELLI Ing. SANTO SPOROČILO Sporoča se, da inž. S. Giambclli prevzema v osebno upravo podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino». Podjetje NCPT začne poslovati pod strokovnim vodstvom inž. S. Giambellija, ki si je v letih s svojo resnostjo ter trgovsko in strokovno sposobnostjo pridobil zaslužen mednarodni sloves. Ime inž. S. Giambellija je trajno jamstvo za italijanske in tuje rejce, ki se bodo lahko obrnili na podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino» ter na njenega upravnika za sleherni strokoven in konstruktiven nasvet c rvviTvir'iti ritirila 10154 TORINO - Via Santhià 24 - Telefon 852.412 - 859.219 PISMO UREDNIŠTVU Odgovor dolinske občine glede gročanskih problemov V odgovor na nepodpisano pismo «vaščanov iz Gročane», ki ste ga objavili v nedeljo, 17. t.m., bi rad objasnil navedene probleme, ki v resnici obstajajo, čeprav ne drži, da se dolinska občinska uprava zanje ne zanima. Res je, da velikokrat naši občani niso obveščeni o delovanju uprave, toda to še ni vzrok, da se to izrablja za obrekovanje. Za Gročano pa je dolinska občina res veliko naredila ter se je za to lepo kmečko vas vedno zanimala. Kar se pa problemov, ki so jih «nepodpisani» navedli, tiče. je pa stvar sledeča: 1. Problem prevozov ni pereč samo za Gročano in Pesek, temveč za vse vasi naše občine. Po prevzemu prog SAP, je ACEGAT obljubil, da bo zveze z našimi vasmi pomnožil in uredil urnike. Do tega pa na žalost ni prišlo, tako da so zveze še vedno pomanjkljive ali nezadostne (Mačkolje — Prebe-neg) ali pa jih sploh ni (Pesek, Gročana). Upali smo, da bo te probleme rešil konzorcij za prevoze, katerega ustanovitev pa se zavlačuje. Prav tako smo pričakovali, da bo ACEGAT svojo obljubo dr-, žal pred začetkom šolskega leta. Toda, ker se tudi to ni zgodilo, smo se odločili, da poskrbimo vsaj za prevoz šolarjev do Bazovice. Dogovorili smo se z nekim Gročan-cem, da bo otroke peljal s svojim avtomobilom in mu bo stroške povrnila občina, toda ravno ko bi moral pričeti s prevozi, je v cestni nesreči razbil avto. Zato je moral na Gročano šolski avtobus, ki je sicer namenjen šoli v Ricmanjih in kar ni ravno najboljša rešitev. Ta problem ostaja tako še nadalje odprt in občinska uprava se bo še nadalje zanj zanimala, kot doslej. 2. Problem hiše, ki jo je občina odkupila za razširitev trga, pa je čisto birokratskega značaja. Občina je namreč čakala ustrezno dovoljenje «Sovraintendenee per Je Belle Arti, Monumenti ecc.», ki je edino pristojna za podiranje tipičnih kraških hiš. Spomnimo se le primera Deškove hiše na Repenta-bru in posledic, ki so nastale zaradi podiranja brez ustreznega dovoljenja. Dovoljenje pa je prišlo šele prejšnji teden in delavci tehničnega urada so ta teden delo tudi opravili. 3. Tako imenovana «srenjska hiša» ni srenjska, temveč občinska, ker jo je občina zgradila z občinskim denarjem, oziroma posojilom, ki ga še sedaj vrača. Zgradila pa jo je za vaške potrebe in jo izročila v upravo gročanski srenji. Od otvoritve dalje ni občinska uprava z omenjeno hišo imela več nobenega opravka. Pribiti pa moramo nekaj. Hiša je bila zgrajena za vse vaščane, ne pa za sedež kakemu zasebnemu krožku, kot nekateri nameravajo storiti. Kar se pa tiče pravilne uporabe teh prostorov, naj se vaščani sami med seboj domenijo. Občina se tudi v nadalje ne bo v to vtikala, če ne bo prav potrebno. Za zaključek bi rad izrazil mnenje občinske uprave, kateri nače-lujem. Naša uprava je demokratična in sprejema pri svojem delu rada tudi kritike ali predloge, če so pametni in konstruktivni in če so njih avtorji dovolj dosledni, da se pod nje tudi pošteno podpišejo. Na anonimne pritožbe z jasnim polemičnim značajem pa v bodoče ne bomo več odgovarjali. župan: Dušan Lovriba OPOZORILO ACEGAT Ne nasedajte goljufom! Občinsko podjetje ACEGAT opozarja vse porabnike plina, naj ne nasedajo neznanim prodajalcem varnostnih plinskih naprav, ker teh ni ne pregledala, ne odobrila nobena prištojna komisija. # Jutri ob 17.30 se bo v Ul. Capitolina 3. sestal pokrajinski aktiv komunističnih delavcev na temo: «Delavski boji in razvoj političnega položaja». Govoril bo Jure Kocjančič, predsedoval pa tajnik federacije Rossetti. Podoben sestanek prireja sekcija KPI «Montagnana» od Sv. Ane in Stare istrske ceste. Glavno poročilo bo imel član pokrajinskega tajništva stranke Claudio Tonel. SINOČI V AJDOVŠČINI Pevski festival «Glasba in revolucija» AJDOVŠČINA, 23. - V domu kulture se je danes zvečer začel mednarodni pevski festival «Glasba in revolucija». Domače in inozemske zbore sta pozdramla podpredsednik občinske skupščine Ladislav Batagelj in predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar. Pred izredno velikim številom občinstva se je odvil visoko kvaliteten in navdušujoči spored, ki so ga poleg domačih zborov izvajali še zbor iz Brna, dijaški"dekliški zbor iz Szegeda (Madžarska) in za zaključek zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Festival se bo nadaljeval jutri, p nedeljo, ob 20. uri, ko bodo nastopili zbori vseh jugoslovanskih republik. Miro Kapelj sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ' - ; PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 Nakup orientalske preproge je ena izmed najboljših investicij proti inflaciji (ampak tudi ta je vedno dražja). BON - PAS ARREDAMENTO Vam nudi do 31. decembra POPUSTA (odeje, pregrinjala, zavese, tkanine, modeme 15