Učvrstimo protifašistično enotnost!
Čuvajmo pridobitve osvobodilnega boja!
Obnovljena izdaja - Leto XXII. Štev. 10 (756)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za goriško	potorajino:
34170 Gorica, Ulica Locchi, 2	
Telefon 24-36	
NAROČNINA: Letina 1000 Ib,	polletna 550
lir. Poštni tekoči račun:	Trst 11/7000
TRST - 10. julija 1970
Posamezna številka 50 lir
Petnajstdaevnik
Quindiciaale
Spedii, in abb. poet. Grappe II
Nepričakovana vladna kriza
Povsem nenaravni način, kako je poslanec Rumor nepričakovano odprl vladno krizo, ne da bi sploh prišlo do razprave v zbornici in brez vsakršnega predhodnega stika z najvišjimi predstavniki same koalicije, dokazuje, do kolikšne mere je položaj zaskrbljiv in težaven.
Predsednik vlade je s svojim odstopom, izven vsake demokratične prakse, zaključil zaporedje spletk in posegov, katerih cilj je bila zbuditev alarmističnega vzdušja in namen prizadeti enotno ljudsko gibanje. Nasprotja med mogočnim gibanjem za reforme, družbeni napredek in demokracijo Italije ter stališči gospodarjev in strank, ki jih predstavljajo, so čedalje ostrejša. Zaradi tega je po 7. juniju čedalje bolj trhla in škodljiva politika diskriminacij in konservativna pot, po kateri silijo vodilni krogi v DC in PSU. Vsakomur je jasno, da je bila odprta vladna kriza po protidelav-skih ukrepih v Fiatu, po Ru-morjevi odklonitvi pogajanj s. sindikati o reformah, na; predvečer vsedržavne splošne stavke, istega dne, ko so bili nameščeni v Italiji deželni sveti.
Rumorjevi, Fanfanijevi, socialdemokratski, podjetniški naklepi so tisti, ki jih je sam predsednik vlade o-pisal v svoji protisindikadni izjavi: odklanjanje reform, omejevanje demokratične dejavnosti občinskih uprav, pokrajin in dežel.
Hoteli so in izvajajo težko izsiljevalno politiko do PSI in levice v DC. «Stranka krize in pustolovščin», po udarcu, ki ga je morala utrpeti 7. junija, skuša vsiliti svoje hotenje in perspektive preobrata v desno v italijanski politiki. Politične sile, ki so pripravile in dale pobudo za vladno krizo, se niso namreč nikoli odrekle skrajnim in neodgovornim izhodom — od razpusta deželnih svetov do razpusta parlamenta — ter pripravi političnih volitev v vzdušju alarm izma
Naklepe, ki stoje za Ru-morjevo odločitvijo in za ofenzivo podjetnikov, je treba zavrniti !
Obstajajo pogoji za drugačne, bolj napredne politične rešitve, ki lahko slonijo na širokem sodelovanju demokratičnih in delav-sil.
V trenutku, ko napenjajo vse svoje sile, da bi se odbile neodgovorne nakane in avtoritarni naklepi, naslavljajo komunisti tovarišem v PSI in PSIUP, katoliškim delavcem in vsem, ki so v vrstah DC obsodili «stranko krize in poustolovščin» ter se izjavili, da se bodo zcprstavili njeni politiki, poziv k enotnosti, odločnosti in iniciativnosti.
Politični urad KPI
Komunisti o ostavki Rumorjeve vlade -Proti avtoritarnim poskusom in naklepom -Potrebna je enotnost levičarskih in katoliških sil
Vlada je odstopila. Poslanec Rumor je v pismu, ki ga je naslovil tajnikom strank vladne koalicije, razložil razloge odstopa. Med drugim je zapisal, da je «podrobno in poglobljeno preučil splošni politični položaj ter se prepričal, da se lahko izvedejo učinkoviti ukrepi za rešitev težkih vprašanj samo potem, ko bo prišlo do razčiščenja stališč političnih Sil.». Zapisal je tudi, da so «rezultati zadnjih volitev potrdili politično ravnovesje v državi in da je zato upal, da bo prišlo do sodelovanja sil, ki so zastopane v vladi ter do reševanja razvoja in reform v skladu s politiko na dolgi in kratki rok in v skladu s politiko konjunkture. Do tega pa ni prišlo».
Dosedanji podpredsednik vlade, socialist De Martino pa je po odstopu vlade izjavil:	«Sklep,
da se začne nova vladna kriza / trenutku, ko vsi delovni ljudje v -državi pričakujejo rešitev nujnih vprašanj, predstavlja huda politično napako, katere socialisti ne morejo odobravati. Obstoječe težave, ki so značilnost koalicije različnih strank z različnimi zahtevam:, niso bile takšne, da bi opravičevale vladno krizo. Lahko se bojimo, da se bodo obstoječa vprašanja še bolj zaostrila, da gremo v novo razdobje negotovosti in da bo pomanjkanje vlade negativno vplivalo na gospodarski in finančni položaj ter končno, da ponavljanje vladnih kriz brez trajnih rešitev šibi republiške ustanove.
Socialisti vztrajajo na stališčih, ki so jih sprejeli pred volilno kampanjo in se bodo uprli nevarnostim v prepričanju, da Italija ne potrebuje krize, temveč dolgo razdobje demokratične stabilnosti ter vlado, ki hoče in more ustvarjati politiko reform in demokratičnega napredka v skladu z izidi volitev z dne 7. junija 1970».
Tajništvo sindikalne organizacije CG1L je v svojem poročilu poudarilo, da «vladna kriza pred-stavlja poskus krepke preusmeritve na desno, saj je kriza poskus, da bi propadla politika reform, ki jo zahtevajo delavci. Da se preprečijo spletke je CGIL sklenila odpovedati 24 - urno splošno stavko ter povabila delavce, naj na delovnih mestih izrazijo svojo voljo ter odločno zavrnejo morebitne avtoritarne poskuse; povabi . jih ie tudi, naj bodo budni spričo možnih provokacij in naj ohranijo enotnost, ki je tudi nadvse potrebna».
Položaj je zelo resen, kajti sedanja vladna kriza ni običajna kriza, kakršnih je bilo v Italiji že mnogo. Za to krizo se skrivajo temni naklepi reakcije, konservativcev, kapitalistov in politikov, ki domujejo tudi onstran Atlantika. Mar ni značilno, da je predsednik Rumor naredil ta usodni korak potem, ko se je vrnil iz Amerike predsednik senata Fanfani? Mar ni značilno, da. je bila vlada razpuščena prav
v času, ko so bili sklicani novoizvoljeni deželni sveti in ko se postopoma uveljavlja deželna ureditev? In končno, ali ni značilno, da je Rumor en dan pred ostavko vlade pozval sindikate, naj prekličejo napovedano splošno stavko, katere namen je bil resno opozoriti vlado, naj pristopi k uresničevanju reform, ki jih zahtevajo delavske množice?
V sredo se je sestalo vodstvo KPI. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno:
KPI je obsodila protislovja in pomanjkljivosti vlade leve sredine, kateri je predsedoval poslanec Rumor. Zato je vodila pro ti vladi odločno opozicijo. Obsoja tudi način odstopa vlade. Nepričakovani odstop je neodgovorno dejanje, je rezultat spletk in načrtov konservativcev, izsiljevanja napram PSI in de-mokristjanski levici. Vse to je v nasprotju z boji delavcev in z usmeritvijo volivcev, in ima (Nadaljevanje da 4. strani)
Festival Dela
v DOBERDOBU 18., 19. in 20. julija
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 19. julija Po zborovanju, ki bo ob 18. uri
nastopi folklorna skupina KUD
ŠTUDENT
z REKE
Vse tri večere plesne prireditve
Igral bo ansambel SALVADOR iz Ronk
Vljudno vabljeni
Od 1. do 3. avgusta bo festival Dela
v Dolini
--Spored prireditev bomo objavili v prihodnji številki-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'OOOOOOÙOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo
S seje deželnega komiteja KPI Furlanije-Julijske krajine
Deželne in krajevne ustanove morajo neovirano delovati
Dne 30. junija se je sestal deželni komite KPI Furlanije-Julijske krajine. Proučil je položaj v krajevnih upravah, ki je nastal po nedavnih volitvah ; proučil je tudi naloge komunistov za razvoj politične iniciative, za razširitev in okrepitev enotnosti levičarskih sil v boju za rešitev problemov gibanja delavskih množic in za pristopitev k uresničevanju nujno potrebnih reform.
Podčrtano je bilo zlasti, da je spričo zavlačevanja in namenov nekaterih, da bi novoizvoljene uprave začele delovati šele. pri-
hodnjega oktobra, nujno potrebno podkrepiti zahtevo po takojšnjem sklicanju občinskih in pokrajnskih svetov v vseh krajih dežele.
Razvoj dogodkov in predvsem narava problemov, ki jih je treba rešiti, kažeta, da ne gre samo za vprašanje formul, kakor meni Krščanska demokracija, da ne gre za obnovitev leve sredine po starih shemah, 'kot da bi se ne bilo nič zgodilo. Nasprotno. Nujna je stvarna povezava krajevnih uprav in v prvi vrsti av-tonome dežele, z akcijami mno-
0 zaščiti tržaškega Krasa
Pred kratkim se je v kmetij, ski komisiji poslanske zbornice začela razprava o osnutku zakona, ki predvideva ustanovitev posebnih rezervatov za zaščito tržaškega Krasa. Osnutek zadevnega zakona je na pobudo dveh tržaških botanikov (prof. Poldini in prof. Mezzena) predložil poslanec Belci.
O vprašanju naravnih rezervatov na Krasu je tržaški dnevni tisk obširno pisal. To pisanje je zbudilo pozornost tudi med prebivalci Krasa, ki so v glavnem lastniki obširnih področij, katera naj bi s posebnim zakonom zaščitili. Kraševci se vprašujejo: «mar nas nameravajo na kak na-
čin opehariti? Kdo nam bo plačal morebitno odškodnino? V kakšni meri bomo odločali o upravljanju in vzdrževanju naravnih rezervatov?» Menim, da je zakrbljenost naših ljudi povsem upravičena. Nedavna preteklost nas je v tem pogledu mnogo naučila.
S tem osnutkom zakona se mi komunisti v glavnem strinjamo. Pobudo, ki stremi po ohranitvi in zaščiti naravnega bogastva tržaškega Krasa, podpiramo. Kljub temu imamo v zvezi s tem zakonskim predlogom precej resne pomisleke in mnogo ALBIN ŠKERK (Nadaljevanje na 4. strani]
žic za reforme, za rešitev nujnih problemov javnega zdravstva, ljudskih stanovanj, javnih prevozov, socialnega skrbstva, šole, boja proti draginji itd.
Deželni komite KPI je v tem okviru proučil zahtevo po okrepitvi akcij in iniciativ za prenovitev deželne ustanove. Sedanja usmeritev leve sredine, je onemogočila tej ustanovi, da bi vršila svoje poslanstvo. Zato dežela ne prispeva k spremembam družbenega in gospodarskega položaja, kar potrjujejo tudi podatki o zaposlitvi, o emigraciji, o krizi kmetijstva itd.
Deželni komite daje mandat svetovalski skupini KPI, da s primernimi iniciativami nadaljuje prizadevanja za odobritev ustrez-nih zakonov v korist delavskih množic; da se dalje zavzema za sprejem potrebnih ukrepov na področju ljudskih stanovanj, prevozov, industrijskega razvoja, reforme in preporoda kmetijstva, zdravstvene službe itd.
Deželni komite KPI, spričo vznemirljivih perspektiv in dokončne oddaljitve sleherne možnosti zgraditve jedrskega pospeševalca v Doberdobu, in spričo povečanja vojaških služnosti poudarja nujnost po razširitvi in okrepitvi enotnih in množičnih akcij za novo zunanjo politiko Italije, za izstop Italije iz pakta NATO, kar je predpogoj za to, da bo dežela lahko vršila svojo naravno vlogo tudi na mednarodnem področju.
10. 7. 1970 1
2 • DELO
Po upravnih volitvah na Goriškem
Volitve so za nami. Pozornost političnih strank je sedaj osredotočena okrog problemov novih uprav občin in pokrajine.
V občinah Doberdob in Sovod-nje, kjer so levičarske sile skrep-ko utrdile svoj položaj, sta se že sestala novoizvoljena občinska sveta. Izvoljena sta bila nova občinska odbora, na županskem mestu pa sta bila potrjena tov. Jarc v Doberdobu in češčut v Sovod-njah. Položaj v občinah, ki imajo nad 5000 prebivalcev ,in v gori-škem pokrajinskem svetu pa je bolj zapleten. Stranke stare koalicije leve sredine so se srečale. Stališča lahko tako-le povzamemo : Demokristjani, socialdemokrati in republikanci soglašajo s tem, da bi obnovili štiristran-karsko koalicijo v vsej pokrajini in da bi povabili k sodelovanju tudi SDZ. Socialisti menijo, da se bo to zgodilo samo v goriški občinski in pokrajinski upravi, ne pa v drugih krajih. V Tržiču in Gradiški so se socialisti izrekli za koalicijo demokristjanov in socialistov. V obeh krajih, naj bi pustili ob strani socialdemokrate. SDZ, kot kaže, soglaša samo s tem, da vstopi v večinsko koalicijo. Ni ji mar s kom bo sodelovala; niso ji mar niti programi. Socialistom (PSI) je med pogajanjem uspelo, da so ohranili odprto možnost sodelovanja v različnih večinah v nekaterih občinah.
še enkrat je bila postavljena na stran usmeritev volivcev. Kak-šem smisel ima na primer predlagati obnovitev koalicije s socialdemokrati? Že pred volitvami so se prav socialdemokrati kvalificirali kot stranka, ki zagovarja izrazito desničarska stališča. Na celi črti je podpirala zaviralno politiko. Predvsem je njena zaviralna politika prišla fio izraza pri problemih slovenske manjšine. Glede teh problemov zagovarjajo socialdemokrati stališča šovinistov in konservativcev. t Spomnimo se samo ovir, ki so jih postavljali glede problemov dvojezičnosti, sprejema Slovencev v občinsko službo ipd.)
Med volilno kampanjo se je reakcionarna in pustolovska usmeritev socialdemokratov iz-icdno jasno izkazala. Tudi zato ne moremo razumeti tega, da tovariši socialisti skupaj s predstavniki SDZ nameravajo Obnoviti zavezništvo s socialdemokrati ne da bi prej poskušali ubrati drugačno pot in to prav v Gorici, kjer je problem pravičnih odnosov med obema narodnosti-ma izredno pomemben. Socialistični volivci so v dobri meri podprli napredne pozicije PSI. Tega prav gotov niso storili zato, da bi sedaj šle v pozabo. Zato pravimo, da tovariši socialisti prevzemajo nase zelo hudo odgo-vornost.
Za uspešno delovanje občinske uprave v Sovodnjah
Lista občinske enotnosti v Sovodnjah, ki je na junijskih volit, vah prejela veliko večino glasov, je bila sestavljena na osnovi spo-t ažurna med prejšnjimi občinskimi upravitelji in pokrajinskimi vodstvi levičarskih strank ( KPI, PSI, PSIUP). To pomembno dejstvo je, po našem mnenju, pravilno kvalificiralo listo in v nemajhni meri pripomoglo k njenemu velikemu uspehu na volitvah.
Toda navzlic temu sporazumu ter ustvaritvi koalicije je med volilno kampanjo prišlo do nekaterih dejanj, ki jih en del koalicije ni pričakoval. Prišlo je do strumentaliziranja. Vršili so se sestanki, katerih so se poleg župana, ki je bil nosilec kandidatne liste, udeležili tudi predstavniki pokrajinskega vodstva ene stranke koalicije. To je ustvarilo nezadovoljstvo.
Toda pustimo to ob strani. Petletna poslovna doba, ki se je pred kratkim začela, bo lahko uspešna. Predpogoj za to pa je, da se nadaljuje po začeti poti; da se razširi sodelovanje med občani in izvoljenimi ; da volivci sodelujejo z izvoljenimi pri upravljanju občine.	**
Sestanek skupine pokrajinskih svetovalcev KPI
Grozljivi dokumenti o terorju v Braziliji
v Trstu
lekcije, ki so jo prejeli in se pripravljajo, kot da se ni nič zgodilo, na vstop v občinski in v pokrajinski odbor v Gorici skupaj s protislovensko nastrojenimi socialdemokrati in s tisto krščansko demokracijo, ki je v Gorici skušala socialdemokratom odvzeti primat v nacionalizmu s tem, da je preko poslanca Marocca v poslanski zbornici predložila načrt zakona za priznanje tako imenovane «Divisione Gorizia», katerega je bil svojčas predložil socialdemokrat Zucalli.
Možen je pristop na novo pot. Možno je potisniti ob stran konservativne sile, socialdemokrate ter prisiliti demokristjansko levico, da zavzame jasna stališča. To pa je možno ako se vzporedno začno izvajati drugačni odnosi s komunisti. Le tako je mogoče ostati zvesti stališčem, ki so jih socialisti sprejeli med volilno kampanjo. V nasprotnem primeru ne preostane nič drugega kot povrnitev k starim formulam, ki so dokazale da niso sposobne privesti do rešitve perečih problemov.
Dne 3. julija se je prvič sestala skupina novoizvoljenih tržaških pokrajinskih svetovalcev. Na sestanku je bil navzoč tudi tajnik federacije inž. Cuffaro.
Pokrajinski svetovalci so proučili položaj, ki je nastal po volitvah. Ostro so obsodili zavlačevanje sklicanja pokrajinskega sveta, zaradi, česar je paralizirano demokratično življenje pokrajinske uprave.
V poročilu, ki ga je objavil tiskovni urad tržaške federacije, je rečeno : «Ekonomsko-socialno stanje Trsta, kopičenje nerešenih problemov, med katerimi so zlasti problemi psihiatrične bolnišnice, ki spada pod pristojnost pokrajine in ki je še vedno brez r avnatelja ; problemi nameščencev pokrajine, katerim še niso dejansko priznane pravice, obljubljene leta 1968, aktivna udeležba pokrajine pri izdelavi programov dežele in v sodelovanju z občinami nujno zahtevajo izvolitev pokrajinske uprave ter njeno demokratično delovanje».
V nedeljo, 12 julija bo na Opčinah
V. PARTIZANSKI TABOR Vljudno vabljeni
«Rinascita» je pred nedavnim objavila grozljive dokumente o terorju v Braziliji. V Firencah je izšla «Bela knjiga», ki podrobno opisuje zločine, ki se dogajajo pod sedanjim režimom v Braziliji.
«Ne bomo se Ukvarjali s političnim značajem 'brazilskega režima, ki je prišel na oblast leta 1964, piše «Rinascita». Gre za režim, ki je zaradi notranje oligarhije in zaradi gospodarskih in strateških interesov ZDA, načrtno uvedel zatiranje kakršnekoli oblike opozicije.
Pozivi komunistov Carlosa Man-ghella, ki je bil umorjen, in Gre-goria Bezzerra, starega vaditelja, ki so ga osvobodili s pomočjo u-grabitve veleposlanika ZDA: («Tovariši, bojujte se, bodite močni, upirajte se!») in poziv škofa G. B. Eragosa iz Crateusa («N&jdražji bratje, vem da ste pogumni, toda to je treba tudi dokazati; mož se ne boji ječe, ne boji se orožja; mož se ne umakne!»), očitno niso izveoeli v prazno.
Povzemamo ndkaj odlomkov iz revije «Rinascita» odnosno iz «Bele knjige».
O nasilju in mučenjih v Braziliji obstaja obširna in raznovrstna, kruta dokumentacija. Ko jo prebiramo, nas prevzameta tesnoba in razočaranje, ki jo je po drugi svetovni vojni svat že večkrat Občutil : ob mučenjih, v francoski Indo-hini, v Alžiriji, danes v Vietnamu, v Grčiji, na okupiranih arabskih
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »00000000000000000000000000O.J
S skupščine komunistov devinsko-nabrežinske občine
Poročilo o razgovorih s predstavniki PSI in SSL
V soboto 4. t. m. se je sestala skupščina komunistov devinsko-nabrežinske občine. Tovariša Stanko Caharija in Alojz Markovič sta poročala o poteku sestanka, ki sta ga imela dne 27. junija. s predstavniki socialistov (PSI) in Skupne slovenske liste (SSL). Omenjeni razgovor se je vršil na pobudo skupine komunističnih svetovalcev.
Tovariš Markovič je povedal, da je v zvezi z vabilom novoizvoljenim socialistom bilo nekaj formalnih ugovorov tako glede sedeža in tudi glede tega, komu naj se vabilo pošlje. Komunisti so te formalnosti premostili in sestanek se je vršil, kot že rečeno, dne 27. junija na sedežu socialistične sekcije v Nabrežini. Na sestanku so sekcijo PSI zastopali : tovariši Salvatore Papalone, Srečko Colja in Vittorino Caldi;
Skupno slovensko listo gg. dr. Drago Legiša in Bojan Brezigar; komuniste pa tov. Alojz Markovič in Stanko Caharija.
Tov. Caharija in Markovič sta pojasnila, da je komunistična skupina pripravljena pristopiti k pogajanjem za sestavo občinske uprave, katero naj bi sestavljali predstavniki vseh treh omenjenih skupin. Komunisti menijo, da bi občinska uprava, sestavljena iz predstavnikov omenjenih^ skupin ustrezala željam in koristim občanov.
SDZ postopoma izgublja svoje pozicije in glasove. To je posledica politike podrejanja krščanski demokraciji (Na političnih volitvah je SDZ vabila volivce naj glasujejo za DC, prireja skupaj z DC sestanke v slovenskih krajih, na zadnjih volitvah pa je kandidirala na svoji listi ljudi, ki imajo izkaznico DC). SDZ izvaja politiko, ki utira pot DC med slovenske volivce ter ji tako pomaga pri uveljavljanju tam, kjer nekoč ni nič pomenila. Adi hočejo prav to doseči voditelji SDŽ?. Ali hočejo, da pride do vključitve slovenskih katoličanov v DC?
Voditelji SDZ nočejo razumeti
Po izjavah socialistov bi lahko sklepali, da niso proti taki rešitvi vendar pa ne morejo še dati odgovora, ker mora celotno vprašanje proučiti vodstvo njihove tržaške federacije, katero pa je prav sedaj v krizi zaradi različnih stališč posameznih skupin. Zato je treba počakati, da se stvari razčistijo v sami stranki.
Tudi predstavnika Skupne slovenske liste sta povedala, da je zadeva nahrežinske občinske uprave povezana z drugimi problemi, med drugim tudi s problemi pokrajinske uprave. Predstavnik SSL v pokrajinskem svetu lahko postane odločujoč faktor za sestavo levosredinske uprave. Zaradi teh okoliščin oni rešujejo vso stvar globalno in je treba glede Nabrežine počakati.
Predstavnika komunistične skupine sta vzela na znanje navedene izjave. Dogovorjeno je bilo, da bo ponovno srečanje sklicala socialistična stranka.
Skupina KUD ŠTUDENT z Rek e ki bo nastopila na festivalu
Dela v Doberdobu
Na skupščini komunistov je več tovarišev poseglo v razpravo. Vsi so bili mnenja, da mora partija nadaljevati pogajanja, ki ustrezajo načelom delavske stranke in nacionalnim pravicam.
ozemljih, v Indoneziji, v Guatema-11 kakor tudi v Braziliji.	|
Natančno in načrtno obvešča- i nje o nasilju in izvajanju telesnega mučenja v Braziliji mora izhajati iz "izjemnih” podatkov, ki t smo jih že omenili. 1. Brazilska 1 diktatura je izdala zakon, ki opra- j vičuje nasilje in dopušča možnost 1 telesnega mučenja. 2. V Braziliji c obstajajo vojaške politične orga- 1 nizacije in združenja, ustanovljena z zato, da izvajajo nasilje od orga- 1 niziranja zaslišanj do tajnega odstranjevanja nasprotnikov režima. j Gre za legalne ustanove, kot sta j DOPS (oddelek za javno in druž- | bano varnost) in Cendmar (mama- t riški informativni center), nadalje t gre za tajne organizacije, kot sta CCC (odred za lov na komuniste -in EM (odred smrti).
Podatki o številu mučenih so žal	j
nepopolni. Podatkom iz najnovej-	š
šib ovadb v mnogih evropskih de-	i
mokratičnih časopisih in v Beli	t
knjigi, ki jo je izdala založba Cul-	1
tura v Firencah, so se pridružile	t
kopice drugih dokumentov, sezna-	j
ml aretiranih in mučenih ter u-	J
mor j enih. Pričevanja iz ječ dikta-	t
ture	generala Garrastazu-Medioi	t
prihajajo z begunci ali na razne t druge	načine. Pred dobrimi šesti-	t
mi meseci je bil govor o deset ti- £ sočih	mučenih v prvih desetih	t
mesecih leta 1969, torej približno	t
tisoč mučenj na mesec- Nadaljnja	i
dokumentacija pa je pokazala, da gre za številke, ki se nanašajo na	«
«kvalificirano zatiranje», ki so ga	a
izvajali v večjih mestih (Rio de	1
Janeiro, Sao Paolo, Brasilia idr.)	\
proti	intelektualcem, uradnikom,	c
duhovnikom, študentom. Mučenje	i
uporabljajo na široko tudi v no-	]
tranjosti dežele, predvsem na ubož-	]
nem .severovzhodu; prizadeti so	i
kmetje in sindikalisti ; ti so napol-	1
nili ječe malih mest. Na deželi	i
pogosto niti ne pride do mučenja;	^
odstranjevanje, ki ga izvajajo «odredi za lov na komuniste» in «od-	<
redi smrti», so po Vsem severo-	;
vzhodu vsakdanja stvar.	<
Glede mučenja ne smete misliti, 1 da gre za «samovoljne» odločitve l 1 policajev. Nasprotno: vse je pred- 1 videno in poteka po določeni me- -1 todi. V «Beli knjigi», ki je izšla v \ Firencah, beremo : «Bistvo metode je povzročanje neznosne bolečine, ( ki se natanko ujema s telesno odpornostjo jetnika,	'ki jo je	prej	:
ugotovil zdravnik.	Zdravnik	tudi	<
poskrbi, da mučenje ne pusti sle- ; dov, M hi lahko služili kot dokaz, namreč brazgotin,	zlomov, dušev-	i
rtih motenj, blaznosti. Kljub previdnosti pa pogosto prekoračijo mero tako, da je poleg številnih smrtnih primerov prišlo do srčnih napadov, duševnih	depresij,	oglu-	i
šitev, začasne ali trajne blaznosti.	:
Mučitelji običajno uporabljajo	f
(prav tako pod zdravniškim nad-	:
zorstvom) različna sredstva, ki jih	:
je mogoče vbrizgati in ki povečajo odpornost žrtve».
Opisi muk, ki so našli pot iz ječ, zbujajo neizmerno grozo. Gre za mučenje, s katerim so se po- 1 našali francoski padalci v Alžiriji: električni šoki, kopeli, daVljanja, udarci. Možje od «Cenimara» in «Dcpsa» najpogosteje uporabljajo, zlasti pri ženskah, tako imenovano «pau de arara». Jetnika posadijo na tla s koleni pritisnjenimi ob trebuh, podnje pa mu porinejo 1 železen drog ali pa prožno palico. Roki potisneje ob kotaniih pod pa- : lico in ju zvežejo v zapestju. Palico nato dvignejo tako, da jetnik visi y prazno. Krvni obtok v rokah in nogah se ustavi in približno po eni uri jetnik zaradi bolečin izgubi zavest. Tako so bili mučeni 18-letni študent Delio de OHveiro, študent Ado Pindo, študent Lucio Diaz Nogieira in drugi.
10. 7. 1970
DELO • 3
Pereče vprašanje: slovenska strokovna šola v Trstu
Visoki funkcionar na prosvetnem ministrstvu je izjavil, da ni predvidena ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu - Vprašanje poslanca Albina Škerka
Tržaški Slovenci že mnogo let terjajo ustanovitev srednje strokovne šole. Potreba po tej šoli je zelo občutena. Kazalo je da bo vprašanje ugodno rešeno in da bo omenjena šola začela delovati. Toda samo Jsazalo, kajti, zadeva se ni premaknila z mrtve fočke.
Pa ne le strokovna šola, v kateri naj bi se pripravljali na svoj poklic bodoči specializirani delavci, temveč tudi zavod, na katerem naj bi se usposabljali bodoči tehniki, je nujno potreben.
Šolska reforma ( določena z zakonom št. 1859 z dne 31.12.1962) ki je po eni strani sicer dobra, je po drugi straiJ slaba. Slednje še posebej velja za slovensko narodnostno skupnost. Dobra je zato, ker je prejšnje srednje strokovne šole spremenila v obvezno triletno srednjo šolo, slaba pa je zato, ker mladincem, ki ne nameravajo nadaljevati študija na liceju, učiteljišču ali višjem trgovskem zavodu, ne nudi ustrezne priprave na pdklic. Mladinec, ki hoče postati tehnik ipd. ali specializiran mehanik ; mora nadaljevati študij v zavodu Volta, seveda v zavodu z italijanskim učnim jezikom.
«Reforma z odpravo nižjih strokovnih šol —- tako je poudaril Dr. Vlado Turina v referatu, ki ga je imel na posvetovanju o slovenskih šolah, ki ga je sklicala občinska uprava v Dolini v začetku tega leta je močno prizadela našo skupnost, ker odpravljene šole niso našle nadomestitve v drugih ustreznih šolah, kar pa je bilo omogočeno našim sodržavljanom italijanskega jezika.
«Za mladino, ki je na prejšnjih strokovnih šolah dobila neko ustrezno izobrazbo in pripravo, da se je po končani šoli lahko zaposlila na delovnih mestih, ki ne zahtevajo neko višjo strokovno kvalifikacijo, se je podkrbelo z znanimi strokovnimi ali poklicnimi zavodi, na katerih traja šolanje dve-tri leta, za nekatere «no samo leto.
«S tem je bila dana mladini možnost, da vsaj še eno leto, če ne več, podaljša šolanje in si pridobi starostno dobo 15. leta, ki ji dovoljuje zaposlitev. Ta Ugodnost je bila dana mladini italijanske narodnosti. Mi te možnosti nismo imeli in je niti nimamo, kar predstavlja za našo narodnostno skupnost veliko škodo. Po obvezni enotni srednji šoli je naš 14-letni absolvent pri-rnoran čakati eno leto da se lahko zaposli, če ne nadaljuje šolanja, ali da se vpiše na ustrezno italijansko poklicno šolo ali na vajeniške tečaje zasebnih ustanov.
«Potreba po poklicni kvalifika-ciji, četudi nižje stopnje, je ved-uo bolj pereča. Nekoliko pozno se je načelo to vprašanje in odgovorni politični in drugi krogi so postavili zahtevo, menda pred kakimi 3-4 leti po ustanovitvi poklicnih zavodov s slovenskim učnim jezikom. Uradno se je postavila zahteva, naj bi se Trstu ustanovil poklicni zavod industrijske in obrtne smeri, v Gorici pa naj bi se odprl zavod trgovske smeri. Gorica je bila srečnejša od Trsta in danes ima Dorica troletni trgovski poklicni 2uvod.
«Drugačna je zadeva s Trstom. t*red dobrima dvema letoma je blla vložena ustrezna prošnja, da Se odpre poklicni zavod indu-
Poslanec Albin Škerk je poslal generalnemu direktorju za strokovno šolstvo pri prosvetne n ministrstvu pismo, v katerem ga opozarja na pereče vprašanje ustanovitve slovenske strokovne šole v Trstu. Visokega funkcionarja je opozoril, da na podlagi informacij, ki jih je dobil, ni v programu omenjenega ministrstva predvidena ustanovitev omenjene šole niti za prihodnje šolsko leto. V pismu poslanca škerka je dalje rečeno :
«O slovenski strokovni šoli v Trstu, ki je nujno potrebna, se govori že nekaj let. O tej zadevi tje razpravljala tudi mešana italijansko-jugoslovanska komisija Že lansko leto je bilo sklenjeno, da se omenjena šola ustanovi Na jugoslovanski strani so držali besedo in je bil objavljen odlok o ustanovitvi italijanske srednje šole v Bujah, ki bo odprta v začetku novega šolskega leta. Enako pa ne moremo trditi o italijanskih vladnih oblasteh glede ustanovitve slovenske strokovne šole v Trstu«.
Poslanec škerk je naprosil visokega funkcionarja na ministrstvu, naj se zanima, da se prepreči velika krivica na škodo slovenskega prebivalstva. Pripomnil je tudi, da bi se to vprašanje lahko rešilo z drobcem dobre volje s strani pristojnih organov.
strijske in obrne smeri. Zahteva je ubrala svoj iter od državnih do mednarodnih organov (mešana komisija), ker so vso zadevo povezali s pogoji otvoritve gimnazije za italijansko narodnostno skupino v Bujah. Končno je prišlo do definitivnega sklepa in obe šoli, v Trstu in Bujah, bi morali začeti s poukom s šolskim letom 1969-70. Ker pa človek obrača in Bog obrne, nekaj se je spet zataknilo in danes smo brez industrijsko-obrtne poklicne šole».
Dr. Turina je pravilno poudaril, da «se je spet zataknilo». Prošnje so bile odposlane na razna pristojna mesta. Tudi obljube so bile dane. O zadevi so razpravljali tudi na sejah mešane italijansko - jugoslavanske komisije. Izvedeno je bilo tudi poskusno vpisovanje, odnosno anketiranje, ki je potrdilo, da je veliko zanimanje za strokovno šolo. V Bujah so ukrenili vse potrebno za ustanovitev prej omenjene Šole z italijanskim učnim jezikom. Gre namreč za recipročnost. In zaradi recipročnosti so kasneje sklep spremenili. Tudi v Bujah naj se ustanovi strokovna šola in ne gimnazija. Vodja jugoslovanskega dela mešane ita-lipansko-jugoslovanske komisije veleposlanik Perišič je že pred enim letom na ndki tiskovni konferenci povedal, da je bilo «z italijanske strani zagotovljeno, da bo storjeno, kar je mogoče, da bi lahko prvi razred slovenske strokovne šole v Trstu odprli z začetkom šolskega leta 1969-70». Dr. Perišič je tedaj tudi povedal (vesti smo povzeli iz dnevnega tiska. Op. uredn.) da bo slovenska strokovna šola v Trstu «dokončno začela delovati prihodnje leto» (v šolskem letu 1970-71. Prip. uredn.)
30. septembra 1969 smo v zvezi s problemom slovenske strokovne šole v Trstu v našem listu
med drugim zapisali tudi naslednje :
«Še preden se je posušilo črnilo na časopisih, ki so objavili to, kar je povedal dr. Perišič, je prodrla v javnost vest, ki je povzročila slutnjo, da položaj ni tako rožnat. Razgovor, ki ga je imel poslanec Albin škerk s tržaškim šolskim skrbnikom, (šolski skrbnik prof. Anglidletti je tudi član komisije mešanega odbora. Op. ured.), je pokazal, da tukajšnje pristojne oblasti še vedno nimajo pravega razumevanja za potrebe Slovencev. Nekaj dni zatem je senator Paolo Sema vprašal prosvetnega ministra zadevna pojasnila. Iz odgo-vora, ki ga prejel je razvidno, da šolsko skrbništvo v Trstu ni dostavilo ministrstvu potrebne dokumentacije in da ni niti formalno predlagalo ustanovitve slovenske strokovne šole».
Tudi v poročilu, ki je bilo objavljeno ob zaključku zasedanja mešanega italijansko-jugoslovan-skega odbora v Beogradu dne 20. decembra 1969 je med drugim rečeno, da je omenjeni odbor obširno analiziral vprašanje Šolstva. V tej zvezi je predvideno, da se s prihodnjim šolskim letom prične pouk v italijanščini v Bujah in v srednji strokovni šoli s poukom v slovenščini v Trstu.
Pred kratkim je prišla iz Rima zelo porazana vest. Slovenska strokovna šola v Trstu še ne bo ustanovljena. V Rimu so tržaške Slovence še enkrat izigrali.
Solidarnosfno pismo slovenskim šolnikom
Ljubljanski študentje izražamo popolno solidarnost z vašim bojem za uresničitev pravic, ki vam jih že skozi 25 let po obnovitvi slovenskih šol kratijo z izigravanjem ustavno in pravno, za Slovence v Italiji povečini samo formalno veljavnih predpisov, določil in mednarodnih pogodb. Zavlačevanje zakonov o šolstvu povzroča nenadomestljivo škodo ne samo vam, učiteljem na slovenskih šolah, ampak tudi vašim učencem. Diskriminacija slovenskih šol v Italiji je teptanje osnovnih človeških pravic do izobrazbe v materinščini in grobo zanikanje — torej za Slovence v Italiji zopet samo formalne
enakopravnosti z italijansko govorečimi sodržavljani.
Podpiramo vas z boju za popolno uveljavitev državljanskih in nacionalnih pravic.
Skupaj z vami protestiramo proti sedanjim razmeram!
Skupaj z vsemi zahtevamo slovenske šole za beneške Slovence !
Skupaj z vami zahtevamo popolno in formalno in dejansko izenačenje slovenskih šol v Italiji z italijanskimi!
Prosimo, da s pismom seznanite vse učitelje, učence in dijake na slovenskih šolah, slovenske kulturno - prosvetne organizacije in slovenski tisk v Italiji.
Protestno pismo, italijanskim diplomatskim predstavništvom v Kopru, Zagrebu in Beogradu
Res je, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo bližajo vzornim odnosom med sosedama; prav tako je nesporno, da je na obeh straneh močna težnja odpraviti ostanke problemov, ki so dolgo kalili meddržavne odnose. Eden izmed takih problemov, ki je v zadnjem času zopet pokazal na določene anomalije, je diskriminacija slovenskih šol in slovenskih učiteljev v Italiji nasproti njihovim kolegom italijanske narodnosti. Vrsta ustavnih in zakonskih predpisov, Londonski sporazum, določbe Posebnega statuta itd. sankcionirajo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti, vendar razmere kljub temu še niso urejene tako, kot so formulirane v dokumentih. To je zanikanje enakopravnosti državljanov (prim. 3. člen statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine) in jemanje pravice do zaščite jezikovnih manjšin z ustreznimi določbami (6. člen italijanske ustave). Določila Posebnega statuta, ki je bil sprejet na osnovi Spomenice o soglasju že leta 1954 v Londonu, zagotavljajo med drugim pouk v materinem jeziku, stalnost učnih moči, upo-
rabo materinega jezika v odnosu do oblasti.
Zahtevamo spoštovanje meddržavnih in mednarodnih obveznosti in protestiramo proti krnitvi že sankcioniranih pravic in proti zavlačevanju uveljavitve tozadevnih zakonov !
Protestiramo proti diskriminaciji slovenskih šol in učnega osebja!
Zahtevamo slovenske šole tudi za italijanske državljane slovenske narodnosti povsod tam, kjer živijo strnjeno na ozemlju Beneške Slovenije in popolnoma urejeno šolstvo v tržaški, goriški in videmski pokrajini !
Podpiramo zahteve slovenske manjšine po enakopravnem statusu vseh državljanov.
Podpiramo akcijo slovenskih šolnikov in učencev za ureditev razmer in položaja slovenskega šolstva v Italiji.
Zahtevamo, da s tem protestnim pismom seznanite pristojne organe v Rimu in v avtonomni deželi Furlaniji-Julij-ski krajini !
Ljubljana, 17.6.1970
Mednarodni odbor in Izvršni odbor Skupnosti študentov Ljubljana
Izjava SKGZ o Radiu «Trsi A»
Predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji seji, ki je bila v Gorici dne 2. julija t. L, izglasovalo naslednjo izjavo :
Slov. šolniki protestirajo v Rimu
«Glavni smoter radijskih in televizijskih postaj v okviru RAI-TV je osnovan na načelih splošne javne koristi. V italijanskem nacionalnem merilu so ta osnovna načela prisotna v dolgem boju za pravično ureditev RAI-TV. Če se problem RAI-TV v nacionalnem merilu počasi vendar rešuje, tega ni mogoče reči o radijski postaji «Trst A», ki je čedalje bolj hibridna in izločena iz struktur RAI-TV.
Konvencija med predsedstvom italijanske vlade in družbe RAI-TV o radijski postaji «Trst A» postavlja to slednjo v podrejen položaj, ki žali načela slošne javne koristi in hkrati pravice Slovencev v Italiji. Namen oddaj Radia «Trst A» je sicer sama RAI-TV svoječasno jasno formulirala s trditvijo, da so te oddaje propagandnega značaja v slovenskem jeziku za «tujerodce» (allogeni della zona). Radio «Trst A» ima že po samih trdrivah RAI-TV «propagandne namene v
soglasju s predsedstvom vlade». Zato ni nič čudnega, če je Radio «Trst A» že od nekdaj fevd določenih krogov. V mislu zakonskih določil vrši nadzorstvo nad oddajami RAI-TV nadzorna komisija. V nadzorni komisiji Radia «Trst A» ni nobenega člana slovenske narodnosti.
Slovenska kulturno gospodarska zveza ostro protestira proti žaljivi definiciji, da smo avtohtoni Slovenci «tujerodci». Nedopustno je in za Slovence v Italiji ponižujoče, da ima edina slovenska radijska postaja zgolj propagandne namene.
Slovenska kulturno gospodarska zveza zaradi tega zahteva, da se Radio «Trst A» vključi v strukturo RAI-TV, da se uveljavijo načela javne koristi, da se uredi status slovenskega radijskega osebja in da morajo nadzorno komisijo Radia «Trst A» sestavljati člani slovenske narodnosti.
(Naaaljevame na 4. strani)
4 • DELO
*- 10. 1. 1970
Zakaj ni slovenskih napisov na openskem tramvaju?
Nezadovoljiv odgovor obč. svetovalcu Wilhelmu
Openski tramvaj je dokončno prišel pod upravo Občinskega podjetja ACEGAT. Do tega prehoda je prišlo po dolgotrajnem in zapletenem postopku, še prej pa je prišlo pri tramvajski upravi do čudnih zadev in kot je znano so hivši tržaški župan in dva višja funkcionarja imeli opravka s sodiščem. Nekateri funkcionarji so službeno napredovali. Delavci niso napredovali. Več starejših delavcev je bilo upokojenih. Na njihova mesta so prišli tisti, ki so prej opravljali razna dela pri mestnem tramvaju. Novih moči niso sprejeli v službo.
Po prehodu openskega tramvaja pod ACEGAT so se v pisarnah pojavili novi ljudje. Seveda ni med novimi nobenega domačina, nobenega Slovenca. Prišli so torej novi voditelji in nadzorniki.
Drugih spememb skoraj ni, razen one o spremembi tarif. V zadnjem času se širijo glasovi, da bodo tarife ponovno zvišali. Pravijo, da je tramvaj deficiten.
Kmalu po prehodu tramvaja pod novo upravo se je pojavil na tramvajskih vozovih napis «vietato fumare», seveda samo v italijansščini. Nekoč so bili napisi dvojezični.
Stanje proge in vozov je vse-prej kot dobro. Vrata nekaterih vozov se često ne zapirajo Tudi z okni je podobno. Zavese na oknih delajo sramoto podjetju. Tega novi voditelji ne vidijo. Prav tako ne vidijo umazanije. Seveda, to se njih ne tiče...
V zadnjem času so olepšali prostore na openski postaji. Tudi čakalnico na Oberdanovem trgu v Trstu so prepleskali. Skrajni čas je bil to storiti. Toda vodstvo pozablja na druge nuj-
«Vežbanje» ob zvokih «Giovinezze»
Na kraških gmajnah se že dalj časa dogajajo zelo čudne reči. Skupine mladih v spremstvu starejših »voditeljev« prirejajo neke vrste vojaške vaje. Mladinci so oblečeni v pravcate uniforme in opremljeni so tudi s protiplin-skimi maskami. Gre za organizirane skupine. Kam te skupine spadajo potrjuje «Giovinezza», ki jo pojo. Preteklo nedeljo je neka skupina «taborila» na gmajni med Bazovico in državno mejo. Čudno, da tega ne opazijo organi javnega reda!
nosti. Stranišče pri openski postaji je neuporabno.
V zvezi z odstranitvijo dvojezičnih napisov v tramvajskih vozovih je občinski svetovalec tov. Dolfi Wilhelm postal pismeno vprašanje pristojnemu občinskemu odborniku .Na vlogo, ki je bila odposlana 25. marca t.l. je pristojni odbornik odgovoril šele 13. junija. V odgovoru je rečeno, da »zadevo proučujejo«. Mi dostavljamo: proučujejo zelo počasi.
Prav tako počasi proučujejo problem WC. že 29. decembra 1969 je občinski svetovalec Wilhelm pozval občinskega odbornika za higieno in zdravstvo, naj njegovo odborništvo poskrbi za nujna popravila. Toda stranišče je ukazalo zapreti. Odbornik za zdravstvo je svetovalcu Wilhelmu odgovoril 14. marca letos — torej po treh mesecih — in zagotovil, da bo pristojna služba poskrbela za čimprejšnje popravilo. Zopet so minili trije meseci in WC je še vedno zaprt.
Nagradni natečaj
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu razpisuje «nagradni natečaj za dobro vzdrževanje kleti in ravnanje v vinsko posodo ter za dobro pripravo vina» s sredstvi, ki jih je dalo na razpela deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo.
Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci tržaške pokrajine, ki pridelujejo vino.
Prošnjo za udeležbo je treba napisati nal kolkovanem papirju za 400 lir in jo vložiti na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva do vključno 20. julija 1970. Prošnja mora vsebovati sledeče podatke : priimek in ime, točen naslov bivališča, skupno površino posestva, poklicni naziv {neposredni obdelovalec, najemnik, kolon itd.), približno velikost vinograda ali pa število gojenih trt, količino pridelanega vina.
Za podeljevanje nagrad pridejo v poštev izboljševalna dela v kleti glede na vzdrževanje in smotrno ureditev prostorov, izboljšanje mehanizacije za predelavo grozdja, izboljšanje vinske poso-
ouooooooooooooooooooooooooooooofloo( )oooooooooooooooooooooooo
v Mi ia sni IM
Slovensko gledališče v Trstu je sprejelo okvirni načrt repertoarja za sezono 1970-71. Repertoar se utegne v nadrobnostih še spremeniti, nikakor pa se ne bo spremenila njegova splošna podoba. Pri njenem oblikovanju so nas vodile predvsem tri temeljne želje: umetniško — nadaljevati in utrditi tradicionalno visoko raven tržaškega gledališča; vsebinsko — odločneje prikazati probleme sobodnega sveta; izrazno — ostati dostopni najširšemu krogu ljubiteljev odrske umetnosti, hkrati pa omogočiti tudi zahtevnejšemu občinstvu, da pride na svoj račun.
Sezono, v začetku katere bomo praznovali petindvajsetletnico svoje ustanovitve, bomo začeli z veliko dramo Leva Nikolajeviča Tolstoja «Moč teme», nadaljevali pa s komedijo Ludwi-ga Holberga (Jeppe ^z grička», kar bo prva slovenska uprizoritev tega «danskega Moliera», s Strindbergovim «Smrtnim plesom» v predelavi Friedricha Diir-renmatta pod naslovom «Play Strindberg» in dramatizacijo no-
vele Nobelovega nagrajenca Mi-guela Angela Asturiasa «Toro-tumbo», ki govori o uporu gvatemalskega ljudstva proti jen-kijskemu imperializmu. Zaradi svoje posebne vloge seveda tudi letos ne moremo mimo italijanskih avtorjev in med njimi smo se odločili za V italiana Branca-tija in njegovo komedijo o malem človeku pred drugo svetovno vojno in po njej «Raffaele». Med slovenskimi deli bomo po 10. letih postavili na oder slovito «Antigono» Dominika Smoleta, domačo noviteto iz poglavja naše najnovejše zgodovine in morebitno, prav tako domačo glasbeno komedijo. Repertoar bodo dopolnila tudi gostovanja najvidnejših gledaliških hiš iz matične domovine. Za okolico bo SG še posebej naštudiralo nekaj enodejank. Za otroke pa smo letos izbrali Vandotovega «Kekca» v priredbi Janka Modra.
Na teh delih torej sloni repertoar Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1970-71. Morebitne spremembe, ki jih utegne-je narekovali objetivni vzroki ali dopolnilna dela, do katerih lahko pridemo v prihodnjih mašečih, kakor rečeno, ne bodo spremenila njegove podobe.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Počastitev spomina
V	počastitev spomina svojega očeta daruje Rihard Marc iz Doline 3.000 lir v sklad Dela.
V	počastitev spomina tov. Davida 'Pescatori j a daruje N.N. iz Doline 5.000 lir za Delo.
Darovalcema se toplo zahvaljujemo.
Prosvetno društvo Tabor na Opčinah je priredilo v okviru V. partizanskega tabora zanimivo razstavo slik in dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja. Razstava, ki je v dvorani Prosvetnega doma, je bila odprta prejšnji četrtek. Ker je bil partizanski tabor odložen na nedeljo 12. julija, bo tudi razstava izjemo ma odprta do zaključka tabora
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - U Torrebianca 12
za vinogradnike
de (nabava nove posode) in vse 'tisto, kar prispeva k izboljšanju kvalitete pridelka.
Predvidevajo ise sledeče nagrade: 1. nagrada v višini 500.000 lir,
2 nagradi v višini 250.000 'lir, 4 nagrade v višini 200.000 lir, 6 nagrad v višini 100.000 lir in 10 nagrad v višini 60.000 lir.
V skladu z navedenimi merili treba urediti kleti do Vključno 30. septembra letos.
Posebna komisija bo pregledala kleti, jih ocenila in določila konc ni vrstni red udeležencev. Komisija bo lahko tudi spremenila število in višino nagrad, če bo imela to za potrebno glede na število udeležencev.
Nadaljevanje
Vladna kriza
(Sl. strani)
za cilj prizadeti svobodni razvoj demokracije ter odpreti pot pustolovskim poskusom.
Predvsem je nujno, da se preprečijo spletke, ki so v teku in ki vodijo k zmedi in hromitvi dejavnosti deželnih ustanov. Novoizvoljeni deželni sveti, pokrajinski in občinski sveti morajo delati za rešitev delavskih zahtev in reformo države.
Vodstvo KPI priznava, da je sedanji gospodarski položaj v državi težak, zavrača pa pretiravanje in alarmistično kampanjo o nevarnosti razvrednotenja lire. Obstajajo namreč možnosti za izhod iz sedanjega položaja, za povečanje proizvodnje, zagotovitev zaposlitve, zaščito mezdnih pridobitev, uresničitev socialnih reform, ki jih zahtevajo delavske množice.
Delavski razred zavrača politiko odstopivše vlade in se zaveda, da je treba dosedanje pridobitve braniti ter da je možno konsolidirati proizvodnjo; postavlja pa zahtevo po integralnem uveljavljenju sindikalnih dogovorov.
Resolucija vodstva KPI govori tudi o zunanji politiki Italije in ugotavlja, da podrejenost Italije paktu Nato in Ameriki postavlja v navarnost neodvisnost, zaostruje mednarodno napetost, predvsem na području Sredozemlja. Nujno je, da Italija pristopi na pot nove zunanje politike.
Končno resolucija vodstva KPI poudarja, da se sedanja vladna kriza lahko čimprej reši, da ni mogoča vrnitev k dvouminim rešitvam, da je potrebno zavrniti pretenzije socialdemokracije in desničarskih sil ter konservativi-zem v stranki DC. Rešitev krize je možna v boju proti vsem tem silam. DC se mora jasno izreči in sleherna stranka naj se zave svoje odgovornosti. Država potrebuje jasnost.
Komunisti se bojujejo za novo gospodarsko socialno, notra-
njo in zunanjo politiki države, za politiki, ki naj zagotovi popolno svobodo izvoljenim skupščinam. Stranka krize (DC) ne bo premagana brez napredne preusmeritve.
Vodstvo KPI poziva vse komunistične organizacije in vse tovariše in demokrate, naj pasto- _ pajo enotno; vsem protifašistič- _ skusom in usmeritvi na desno; q v boju za demokratično rešitev _ krize.
Zaščita Krasa
(S 1. strani)
nim silam predlaga sodelovanje v boju proti reakcionarnim po-pripomb. Ugotovili smo, da je ^ osnutek zakona o naravnih re- -zervatih za zaščito tržaškega Kra- c sa pomanjkljiv predvsem v sle- ‘ dečih ozirih : osnutek zakona ne 1 upošteva, da na področju, ki naj bi ga zaščili, živi strnjena ; slovenska narodnostna skupnost ;	]
ne predvideva poravnave even-tuelne škode, ki bi jo utrpeli ■ lastniki; ni omenjena niti prepoved vojaških vaj in strelišč v krajih, ki naj bi bili zaščiteni itd. Da bi se izognili vsem tem in drugim nedostatkom smo pripravili razne popravne predloge s katerimi bomo skušali temeljito izboljšati zadevni zakon. Predvsem nas zanima zaščititi obstoj in nadaljnji razvoj kraškega človeka, poravnava morebitne škode ter demokratično upravljanje bodoče ustanove. V zvezi s tem se bomo zavzemali za ustanovitev posebnega konzorcija, v katerem naj bi bile zastopane zainteresirane občinske uprave, kmečke organizacije ter druge ustanove, ki se zanimajo za zaščito naravnih lepot ter etničnih in drugih vrednot našega Krasa.
O Radiu «Trst A»
(S 3. strani)
Slovenski narodni skupnosti v Italiji se godi krivica tudi v zvezi s pomanjkanjem slovenskih televiziskih oddaj v deželi. Furlani j i-Juli j ski krajini. SKGZ obsoja tako ravnanje s slovensko narodno skupnostjo v Italiji in zahteva, da se tudi Slovencem v Italiji omogoči lastna televizijska služba, kakor jo imata nemška narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji».
V našem listu smo že mnogokrat pisali o tržaški radijski postaji, ki je slovenska le toliko kolikor so njene oddaje v slovenščini. Pisali smo in to ponavljamo tudi danes, da je omenjena radijska postaja vse prej kot pa v službi tistih, katerim naj bi bila namenjena. Poudarili smo zahtevo in poudarjamo jo tudi danes, da je treba Radio «Trst A» demokratizirati in da naj pri tem imajo besedo tudi abonenti.
Toda pisanje in ugotavljanje dejstev ni dovolj. Potrebna je konkretna akcija
Mii
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. p. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi - hranilne vloge - krožni čeki varnostne skrinjice - neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST - ULICA FABIO FILZI 10 - TELEF. 38-101 - 38-045 BRZOJAVNI NASLOV : BANKRED