Gospodarski vestnik
Št. 10.	V Gorici, dne 1. oktobra 1924.	Leto II.
Izhaja enkrat na niesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 l.
Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I.
Ing. Velicogna Lucijan:
V boi za kmetijske nadaljevalne šole.
Že pred vojno se je nameraval pre-.' urediti kmetijski pouk v naši deželi. Na* črt pa se je s pomočjo bivše goriške de« želne uprave in vlade izvršil se le v po« vojnih dneh. Do takrat so obstojale za kmečke sinove. le praktične kmetijske šole, in običajno po ena v deželi z orne« jenim’ številom učencev. Šole so bile do« bre, a dostopne le otrokom boljših po« sestnikov, ki so bili gmotno dobro- pod« kovani, in ki so lahko pogrešali sina do* rna dve leti zaporedoma, ali pa takim mladeničem., ki so si hoteli pridobiti po* trebnega znanja za oskrbnike večjih go« spodarstev. S tem je tudi označen namen teh šol.
Od svoje strani sem stal vedno na stališču, da je tukaj potrebna preuredba, da se kmetijstvo mora ravno tako učiti, kakor vsako drugo rokodelstvo, da mo« rajo biti vsi, ki se pečajo z njim, dobro strokovno izučeni, ker v današnjih dneh hitrega gospodarskega razvoja, ne zado« stujejo le praktične starodavne navade, Podedovane od očetov. Kakor imajo oddelki pokrajinskega kmetijskega ura« da zunaj na deželi nalogo, da vzgajajo in pouču jejo v prvi vrsti starejše kmetoval« ce o umnem gospodarstvu, tako bi mo« rali ustanoviti v vseh kmečkih občinah Nadaljevalne tečaje za našo mladež. Uči* telj, ki mu je poverjena vzgoja otrok v Nežni starosti, bi moral v zimskih veče* fih zbrati krog sebe šoli odrastlo mladino hi ji biti vodnik tudi pri strokovnem po* Nku, kakor ji je bil voditelj v ljudski šoli.
Prvi poizkus na' tem polju sem na« Nravi! leta 1912. Poučeval sem. na neki kmetijsko*nadaljevalni šoli sprva sam.
Izpoznal pa sem takoj, da spada na to mesto oni mož kot učitelj, ki je dečke poučeval na ljudski šoli in ki jih mora torej dobro poznati. On, ki jim je z lju* beznijo in požrtovalnostjo vcepljal v gla* vo prve pojme iz računstva, čitanja, pi* sanja itd., on je v prvi vrsti tudi pokli* can, da jim bo z uspehom razlagal te« meljne nauke o umnem kmetijstvu: o rastlinski hrani, o gnojilih, o strojih, o sestavi zemlje, o škodljivih rastlinah, o pomenu kmetijskega časopisja, o živino« reji, o kmetijskem knjigovodstvu, itd. itd. Z mladeniči, ki pridejo iz takih šol, bo- potem lahko temeljito razpravljati, na sestankih in predavanjih posamezne kmetijske stroke, dočim je le težko dose« či uspeh pri onih, ki jim manjkajo te« meljni pojmi o umnem kmetovanju. V teku zadnjih let sem ugotovil v približno štiridesetih kmetijskih nadaljevalnih te* čajih, da je moja misel o kmetijskem pouku, kakor prej opisana, za naše kra je najprimernejša in da moramo vse poiz* kusiti, da že obstoječe šole obdržimo in še novih ustanovimo. V bistvu naj bo ta, šola: pripravljanje za poznejše umno kmetijsko udejstvovanje, katero pri« pravljanje je do sedaj manjkalo.
Kmetijski pokrajinski urad odnosno njegovi oddelki po deželi bi mogli potem z večjim uspehom in na lažji način vršiti svojo nalogo, ker bi imeli opravka z Ijud« mi, ki so že od svojih učiteljev uvedeni v temeljne nauke modernega poljedelstva. Takrat bi kmetijski urad mogel res za* doščati nalogi, ki mu je poverjena s po* sebnim kr. ukazom: skrbeti in voditi kmetijske nadaljevalne šole v vedno
večji prospeh kmetijstva. Z omenjenim kr. ukazom je tudi zagotovljen obstoj našim že vpeljanim tečajem, in p.a žago« tovljeno, da bodo na teh tečajih poučevali naši učitelji, ki so za to usposobljen ni. In ravno to je moj namen z današs njim člankom: mi moramo doseči, da bodo na teh tečajih poučevali ljudsko* šolski učitelji in ne novi kmetijski stro* kovnjaki, ki bi ne mogli s svojimi še ta* ko učenimi predavanji doseči tega, kar prvi z lahkoto ustvarijo.
Prihajam torej na svojo idejo: Tre* ba je zopet ustvariti kmetijske tečaje za ljudskosolske učitelje, slično onim, ki sem jih v zadnjih letih organiziral in vo> dil, in ki so rodili izbornih uspehov. O
tem sem pisal v raznih listih. Smatram za primerno, da se tudi »Gospodarski vestnik« zavzame za te tečaje. Danes nisem osamljen pri tej propagandi. Pridobil sem že ugledne strokovnjake na mero* dajnih mestih za svoje načrte: v nadalje? vatno kmetijsko šolo spadajo v prvi vrsti poklicni učitelji, ki so se za to tu; di pripravili v strokovnih kmetijskih te; čajih za učiteljstvo.
❖ *
Posneli spio ta izvajanja iz italijansko pisanega članka, ki nam ga je poslal naš spo-. štovani sotrudnik gosp. inž. Velicogna, voditelj oddelka pokrajinskega kmetijskega urada v Ajdovščini, in s katerim se popolnoma strinjamo.
G. F.:
Aferami lcr«ectlt.
Ne bomo pisali učene razprave o tem. Povemo le, da se pod označbo »agrarni kredit« razumejo posojila, ki jih dajejo razni denarni zavodi s pomočjo države po ugodnih pogojih kmetijskim posestnikom in organizacijam za. pospe* sevanje poljedelstva. Glavno načelo na* prednega poljedelca v današnjih dneh, v času slabe valute, to je v dobi, ko ima de*
I.	Obratovalna posojila:
1.	Podpore na menico posameznim ali pri kaki zadrugi včlanjenim poljedel* cem za obdelovanje zemljišča, za sprav* Ijanje in predelavanje pridelkov, za na* kup živine, strojev, orodja in potrebščin.
2.	Podpore na menico zadružnim kmetijskim organizacijam za nakupe,
-------- ------- —	-----V Potrebne v podjetju, in za dajanje pre*1
nar majhno vrednost, bi morak/biti: koA\ dujmov včlanjenim zadružnikom.' e
Ukor mogoče malo ali pa nič dolgov. Vendar v praktičnem vsakdanjem živ* Ijenju se posojilu ni mogoče vedno iz* ogniti. Če torej rabiš kredit, moraš paziti da ga dobiš kolikor mogoče po ceni. V prvi vrsti prihajajo domači zavodi v po* štev, posebno naše hranilnice in posojil* niče. Če si. tukaj ne moreš pomagati, oglej se okrog in v tem slučaju bi prišel za te »agrarni kredit« v poštev.
V naši pokrajini vrši vso službo agrarnega, kredita Zvezni kreditni zavod v Benetkah in njegove podružnice. Ta zavod je pooblaščen dajati posojila proti 5% nim obrestim na izpremenijivi rok, največ pa za dobo 5 let. Posojila se da* jejo v sledeče svrhe:
3.	Predujme na račun kmetijskih pri* delkov, ki se nahajajo v splošnih alPc* drugih za tO' določenih skladiščih.
II.	— %(\s&jtti!rza kmetijske izbolj^ šave:
1.	Posojila za nove trtne in sadne nasade-in za umno ureditev zemljišč in gospodarskih prostorov.
2.	Za namakalne in osuševalne na* prave na zemljiščih.
3.	Za omejene uravnave v gbrkih krajih, ureditve planin, itd.
III.	— Posojila za gradnjo kmetijskih (kolonskih) hiš:
Zvezni kreditni zavod je.pooblaščen nadalje dovoljevati posojila za najdaljšo
dobo 15 let proti ugodni obrestni meri 4% za gradnjo kmetijskih hiš. Za te vrs ste posojil je bil prvotno določen zne? isek 5 milijonov lir, ki se je že s koncem lleta 1923 popolnoma izčrpal. Napravili |so se koraki, da bi ministrstvo dovolilo
porabo še nadaljnih 5 milijonov v to svrho.
Vsa posojila so namenjena le v stro* go kmetijske namene, za to vršijo obla? stva tudi natančno nadzorstvo v tej smeri.
8 Tekom septembra smo razposlali vsem, ki sn v za-NofuLlillKOm • stanku z naročnino, poštne položnice in račune. Prosimo, da storite vsi svojo dolžnost. Omenjamo, da znaša naročnina za leto 1923 lire 3, za leto 1924 lir 10, skupaj lir 13.
Z a d r u ž
ZADRUŽNI TEČAJ.
Zadružna zveza v Trstu priredi v dobi od 10. novembra da 20. decembra 1924 zadružni tečaj.
Vabljene so v prvi vrsti vse za-, druge, ki nimajo sposobnih oseb za vodi stvo zadružnih postov, da prav gotovo priglasijo primerno osebo v tečaj.
Prošnje za sprejetje v tečaj nhj se Predložijo Zadružni zvezi v Trstu, Via Torre bianca št. 3911. najkasneje do 15. oktobra 1924. Prošnje naj se opremijo z zadnjim šolskim spričevalom (ljudi ske ali vsake druge šole) s priporočilom zadruge.
Tečajnikom, ki ne bi mogli kriti sami vseh, s tem spojenih stroškov, je zagotovljena primerna podpora.
Dr. Kajin Miran:
NEDOSTATCI I MANE ZADRU?
\	CARSTVA.
B. Naše zadrugarstvo u Julijskoj Krajini.
U predidučim smo brojevima istaknuli mane i ncdostatke, odnosno uzrokc, što Ho su priječili, a priječe još i danas za? drugarstvo, da se razvije u velikom op, Šegu, da postigne one uspjehe i cilje ve, sto no si ih je samo postavilo.
Od tog nije bilo izuzeto niti naše za? drugarstvo u Julijskoj Krajini. I tu je bilo pomanjkanja j zapreka, kao i drug? dje, a i danas boluju naše zadruge na istim bolestima, kao i prije.
Svi nedostatci, što no smo ih naveli ppčenito o zadrugarstvu, ne tiču se po> mdnako našeg: neki uopče ne dolaze u °bzir, drugi tek malo, a po nekoji pak u velikoj m j eri.
n i š t v o .
Kod nas nisu zadruge nikada služile srctstvom medjusobne političke borbe, več su uvijek bile organizacijama čisto gospodarskog zanačaja, vodjene jedinim i glavnim ciljem, naime da se gospodar? ski ojača, u tom smislu postane samo? stalnim naš poljedjelac, taj sastavni dio našeg pučanstva, kao i malne isključivi pretstavnik zadrugarstva u našim kra? jevima.
Naše zadrugarstvo nije takodjcr ni? kada služilo ambicijam, težnjama poje? dinaca, osnivača ili vodja, za političkim uspjesima.
Tek iznimno se je u nekim krajevi? ma (izvan Istre) dizalo na istom mj.estu i po dvije jednake zadruge, što je slije? dilo uslijed stranačkog dijeljenja zadm? garstva u sadanjoj Sloveniji, odakle je proizlazila organizacija. No tog je bilo mnnje, konkurenca je takih zadruga fak? depo opstajala, no nije bila prežestoka ib nemoralna, zadruge su uza sve to slu? žile svojoj svrsi.
Največe se je pogriješke učinilo kod osnivanja gospodarskih konsumnih za? druga. Okolo g. 1907. dizalo se ih je mal? ne u svim večim i manjim središtima i ne misleč na to, imadu.li uvjeta za ops stanak i razvitak. Glavna je težnja bila, . r1a se čim prije otvori zadružni magazin, prodavaona, a pri tem se je zaboravilo glavno, naime da je temeljni ivjet za onstanak i razvitak komsumnog zadm? garstva to, da konsumi rade sa vlastitim knnitalom i da se roba prodaje uz gotov novac. U praksi pak su naši konsumu radili sa tudjim, obično skupim kanita« iom, a robu su davali u velikoj mjeri
na vjeru. Posljedica toga bi, da su te za* druge domala došle u težak položaj, nisu više imale sretstava, izgubile su kredit, nisu više mogle da kupuje jeftinije i bo* lju robu, što je moguče samo onom, što kupuje uz gotov novac. Kupovale su gdje i kako su mogle, dobivale su slabiju robu, plačale ju skupije, a jasno, da su morale i predavati skupo, cesto i skupije od samog privatnog trgovca. To je i od* bilo od. konsuma i same zadrugare. Osim svega toga nije bilo niti sposobnih ljudi za vodjenje takih zadruga, kao ni do* voljan broj izučenih i poštenih pošlo* vodja. Posljedica bi, da su te zadruge jedna za drugom propadale, a to je zlo bilo popračeno i drugim, naime da se je time kod nas ubijala volja za zadru* garstvo.
Povod osnivanju konsumnih zadru* ga, dali su veliki uspjesi istih zadruga u gradovima. Osnivači i organizatori su pri tom pustili s vida razliku izmedju grada i sela. U gradovima su članovima konsumnih zadruga u prvom redu rad* niči, pa činovnici, mali obrtnici i sl., sve ljudi, što dolaze redovito do novca sva* kih 8 ili 15 dana ili harem svakog mje* seča. Robu, uzetu u konsumnom maga* zinu, mogu da plačaju redovito, zadruga nije prisiljena da daje na vjeru ili pak, ako i nešto daje, biva to samo iznimno, tek za koji dan, za; male iznose, a nikako ne dulje od onog roka, što ga veči trgo* vac dozvoljava zadruzi, da poravna ra* čun za kupljenu robu. Na selu je posve* ma drugačije: članovi su samo seljaci. Ti pak dolaze do novca neredovito, tek po par puta u godini, kad prodaje vino, marvu ili slično. Radi toga i vidimo u praksi, da im ne može ni konsum ni pri* vatni trgovac inače prodaju, nego vjeru, čekajuč na naplatu sve dotle, dok ne dodju do novca. Privatni trgovac to lako1 čini, jer radi sa vlastitim; kapitalom, no konsum tog ne može, jer radi sa tudjim. U tom je i ležao glavni uzrok njihovog propadanja, otud je i slijedilo, da su malne svi konsumi na selu propali.
To, što smo netom spomenuli tiče se samo jedne vrsti zadruge na produk*
tivna (u prvom redu mljekame) i krc* ditne (posujilnice) se to ne odnosi.
Sve naše zadruge pak boluju na dru* goj jednoj bolesti, to je pomanjkanje razumijevanja i smisla za zadrugarstvo u širokim masama našeg pučanstva. Ra* di premale školovanosti te radi pomanj* kanja strukovne pouke i tumačenja, bilo putem predavanja, strukovnih listova, brošura i sl., nije bilo moguče da se uci* jepi te što dublje prodre duh zadrugar* stva, tako te bi se shvatilo i cilj i svrhu zadrugarstva, kao što je to drugdje, da se u narodu razvije uvjerenje, da su za* druge i korisne i potrebne, da zadrugu tvori i sastavlja upravo on, seljak, da je njezin napredak ili propast baš u nje* govim rukanva.
Kod nas se je na zadruge gledalo, a gleda se u dobroj mjeri još i danas, kao na institucije, ko j e su vlasništvom osni* vača ih onih par ljudi, što se za te nešto više brine. Ne razumi j evajuč ni svrhe ni koristi zadruge, ne znajuč ni za prava ni za dužnosti, što no ih made kao član, do* lazi obično naš seljak u zadrugu samo onda, kad imade potrebu: učlani se sa* mo za to, da debije novac na posudu ili robu na vjeru ili da uzmogne što skupi* je prodati razne svoje produkte. Inače se članovi uopče ne brinu za zadrugu: puštaju upravu ili pojedince, da rade, što hoče i što znadu. Odatle i sli jedi u mnoga slučajeva veliko zlo. Upravnici, ponajviše pojedina lica, radili su sve sa* mi, bez ikake kontrole i bez ičijeg spvje* ta. A kao što drugdje, tako valja i tu pravilo — više glava više znade, a više oči više vidi. Pojedinci, što no im sc je prepustilo cijelo votstvo te se ih ostavilo bez ikake kontrole, zavezli su vrlo često kola u duboko blato. Bilo je to dosta pu* ta iz neznanja i u dobroj vjeri, no neri* jetko i u slaboj vjeri, t. j. na vlastitu ko* rist. Zadrugari su za to obično doznali tek onda, kad je bilo prekasno, kad je trebalo spsavati zadrugu. A kako nisu razumih, što je zadruga, dakle je nasta* 'o zlo, to su zadrugu ostavili njenoj sud* bini, pustili su ju da prepadne, daljako uvijek na veselje svim seoskim odira* čima.
Kako je kod nas malo rašireno ra* zumijevanje i smisao za zadrugarstvo, o tom možemo da se vrlo lako uvjerimo: podjimo samo n.a nekoliko- glavnih skup* stina raznih zadruga.
Te su skupštine najviša instanca svake zadruge. Tu je članovima orno* gučeno, da daju svakojako predloge o svemu, što se tiče zadružnog života; do* zvoljeno im je da kritiziraju rad, da se pritužuju i sl. Pošto mora uprava da na svakoj redovito-j glavnoj skupštini daje račun o cijelom poslovanju te podroban račun o gospodarenju, to imadu članovi upliv na čibav rad. Ako se im ne dopada sadanja uprava, mogu da po volji biraju nova lica. Osim svega toga, glavna je skupština malne j edina prilika^ gdje se uopče može da sta čuje o zadrugarstvu. No- uza svu tu važnost nalazimo na glav* nim skupštinama mjesto velike večine članova, kako bi to bilo potrebno i pre* poručivo, ponajviše tek mršavu desetimi, a u vrlo mnogo slučajeva ni toliko, prem* da se glavne skupštine drže redovito u nedelju i blagdane t. j. onda, kad članovi imadu i prilike i vremena da ih posjete.
Ne dolaze na glavne skupštine, gdje bi mogli da novim predlozima, savje*
tima, kritikom i svojim glasovima kod izbora uprave pomažu zadrugu, otstra* njuju i sprečuju zlo. Mjesto toga je obi* čaj, da se kritizira i napada zadrugu te vridjedja upravnike. To čini ponajviše oni članovi, koji nisu nikada zavirili u zadrugu, da se lično uvjere o raznim pi* tanjima, a često- i fcakovi, koji od zadruge traže samo što veču ličnu korist, ko j e im zadruga ne če i ne može da dade.
To je rak*rana našeg zadrugarstva. Ako ozdravimo to, ne samo da čemo osi* gurati opstanak i napredak svih naših sadanjih zadruga, več če zadrugarska svijest očutiti potrebu osnivanja i drugih svakovrsnih zadruga. Sa svestranim šircnjem i napretkom zadrugarstva, di* zat če se i cijclokupno- naše gospodar* stvo, ko j e je u zadnje vrijeme, žalibog, dosta duboko palo.
U zaključak napominjemo, da naše zadruge čute i pomanjkanje pripravnog osoblja za tehničko vodjenje zadruga, što je osobito važno za mljekarne, go* spodarska društva i sl. No kad bi sve drugo bilo u redu, dalo bi se i torne do* skočiti, bilo posredovanjem zadružnih saveza, bilo pomoču susjednih zadruga, gdje imade takih ljudi.
K I e t a
ŽGANJEKUHARJEM.
Opozarjamo vinorejce in sadjerejce, da se bo smelo v naši deželi kuhati žga* nje iz tropin v zmislu lanskih predpisov do 15. novembra 1924. Več smo pisali o tem v 3. številki letošnjega »Gospodar: k.s ega vestnika«, pod naslovom: Nasveti žganjekuharjem.
Tozadevnim prošnjam za znižano Pristojbino, ki naj se naslovijo na fi* Pančni tehnični urad v Gorici, Via Bri: Uata Pavia št. 38 naj se priloži: a) po* trdilo županstva, da je prosilec posest: ni k zemljišča v občini in koliko vrst Sadja, ali tropin je pridelal in b) družin: ski list prosilčeve družine. Vse listine so koleka proste. Priporočljivo je, da e* na oseba zbere vse prošnje in jih nese na označeni urad.
r s t v o.
U. P.:
O KIPENJU VINA.
Kipenje mošta povzročajo s pro* stim očesom nevidne glivice. Te glivice prezimujejo v vinogradni zemlji. Ko po* leti grozdje zori, se naseljujejo nanj. Pri maščenju grozdja pridejo v sladek sok, v katerem se začnejo neznansko hitro množiti. S svojim delovanjem razkrajajo sladkor v moštu v alkohol in ogljenčevo kislino. Zadnja je plin, ki v mehurčkih puhti iz kipečega mošta. Pri tem kipenju nastaja tudi glicerin, buketne snovi in še mnoge druge važne sestavine vina.
Iz i kg sladkorja v moštu nastane približno 480 g alkohola, 460 g ogljen* čeve kisline in 3 g glicerina. Ostalih 37 g porabijo glivice za svoje življenje, delo* ma pa nastanejo iz njih še druge, za vino
važnq ^novi. Iz gornjih številk, nam je mogoče približno izračunati, koliko od« stoikov alkohola bo imelo vino; seveda le, če vemo koliko' odstotkov sladkorja vsebuje mošt. V to svrho zmerimo z mostno tehtnico sladkor v moštu, ki ni še pričel kipeti. Nato pomnožimo od« stotke, ki jih kaže tehtnica s 6 in dobi j e« no svoto delimo z 10. Številka ki jo na ta način z računanjem dobimo, nam na« znanja volumski odstotek alkohola v bo« dočcm vinu. N. pr. tehtnica kaže 15%. To število pomnoženo s 6 — 90. To svoto delimo, z 10 = 90:10 — 9. Vino bo torej imelo 9% alkohola. To se pravi, v enem hi vina bo 9 l čistega 100% alkohola.
To svojo razkrojilno moč razvijajo ugodno kipelnc glivice le pod gotovimi življenskimi pogoji. Te življenske po« goje kipelnih glivic pa inora vsak umen vinogradnik dobro poznati, če hoče ki« pen j e mošta pravilno in z razumevaj' njem izvršiti, oziroma voditi. Ker pa je pravilno kipenje mošta velike važnosti za dobroto in stalnost vina, hočem tu na kratko označiti glavne pogoje, od k ate« rih zavisi pravilno in popolno pokipenje mošta.
Za ugodno razvijanje kipelnih glivic v moštu je potrebna primerna toplota. Delovanje glivic začne pri 6° C, pri to« ploti 27° do 30° C je delovanje glivic naj« močnejše, pri toploti krog 40° C pa po« polnoma preneha. Toplota od 75° C jih pa v moštu v % ure popolnoma zatre. Toplota mošta od 27° do 30° C je za ki« ponje torej najugodnejša. Vendar ne sme kazati mošt takoj v začetku te to« plote, ker bi se pozneje vslcd kipenja preveč ugrel. Najboljše je, da ima sirov mošt 10° do 12° C toplote, Ta začetna toplota se med kipenjem sama zviša na gori označeno ugodno toploto. Če je mošt takoj v začetku bolj topel, je ne« varnost, da se bo med kipenjem preveč ugrel; če je pa mošt v začetku bolj mr* zel, bo vsled pomanjkanja toplote pr e« počasi in nepopolno pokipel. V slučaju, da je mošt premrzel, si lahko poma* gamo s segrevanjem kleti, ali pa s sc gr e« vanjem mošta samega. V to svrho segre« jemo gotovo količino mošta v kotlu na
50° do 60° C in ga potem vlijemo v mrzel mošt.
Kipelnih glivic je več vrst. Vse gli* vice niso enako dobre. Nekatere so v stanju le malo sladkorja povreti v alko« hol. Mošt, ki ima mnogo takih glivic, ne pokipi popolnoma in vino postane nekoliko- sladko. Tako vino je potem podvrženo raznim boleznim, ker je sladkor v njem raznim glivicam, zlasti onim, ki po* vzročajo cikanje, vlečljivost in zavrelico, zelo dobrodošel. Nekatere glivice zopet razkrajajo sladkor v razne druge, v vinu ne zaželjene snovi, ki potem kvarijo nje* gov okus.
Vsa ta dejstva so strokovnjakom dale povod, da so začeli opazovati razne pasme glivic v svrho določitve njih zmožnosti in dobrote. Z opazovanjem so odbrali najboljše in te so potem raz* množevali. S tem delom so se začela pc* čati razna, kemična poizkuševajišča, ki potem te glivice v zaprtih steklenicah razpošiljajo. Stekleničica teh glwic zado« stuje za prevrenje velike množine mošta,- ker si vinogradnik te glivice pred vrenjem sam lahko razmnoži. V to svr* ho nabere par dni pred trgatvijo nekoli* ko grozdja, ga zrnasti in dobljen mošt pri ognju zavre, S tem ubije vse prirod* ne glivice v njem in ko se ta mošt ohla* di, zlije vanj glivice iz 'tekLničice. Ko je to storil, postavi sodček aii pletenico na toplo mesto in natakne kipelno veho. Čez par dni, ko se ta mošt nahaja v bur* nem kipenju, ga zlijemo v mošt, čim smo grozdje zmastili. Veliko število krepkih glivic, ki so s kipečim moštom prišle v sirov mošt, prevlada prirodne glivice v njem in izvrši kipenje.
Kipenje z umetnim kvascem ima te*le prednosti:
1.	Kipenje se prej izvrši in vino prej dozori in se učisti;
2.	z umetnim kvascem napravljena vina so bolj stanovitna in so manj pod* vržena boleznim;
3.	z upor.abo umetnih glivic zboljša* mo okus in buket vina in dosežemo tudi nekoliko višji odstotek alkohola.
Pred vojno so že rabili nekateri na* predni vinogradniki umetni kvaseč za
pokipenje mošta tudi pri nas. Vsi so imeli dober uspeh in1 zato je želeti, da bi tudi zd-aj po vojni, ko moramo zastavili vse naše moči, da dvignemo kakovost našega vijnskega pridelka, začeli splošno rabiti kvaseč.
Vrenje mošta pospešuje tudi zrak. Zato je pretakanje mošta med vrenjem koristno. To pretakanje kipečega mošta je neobhodno potrebno zlasti tedaj, če smo bili vsled gnilobe grozdja prisiljeni žveplati posodo, predno smo jo z mo* štom napolnili. Enako moramo s preta* kanjdm prezračiti tudi mošt, v katerega smo. deli bisulfit.
(rZnano je, da se mošt med kipenjem dvigne. Zato ne smemo posode nikdar do vrha napolniti z moštom. Če to stori* mo, bljuva kipeči mošt pene skozi veho. V teh penah se pa nahajajo kipelne gli* vice v velikanskih množinah. Te glivice so za pravilno prekipenjc mošta neob* hodno potrebne in zato ravnajo vsi oni vinogradniki nespametno in nepravilno, ki napolnijo posodo z moštom do vrha. Pri nas je že mnogo vinogradnikov, zla* sti v Brdah, ki trdovratno vstrajajo pri svojem starokopitnem mnenju, da mora kipeči mošt izbljuvati pene skozi veho, in to radi nekega »strupa,« ki sc nahaja v njih.
Preprečujoče in neugodno na delo* vanje kipelnih glivic delajo tudi alkohol. Če kipeči mošt doseže največ 15% alko* hola, tedaj tudi najmočnejše glivice prh* nehajo delovati. Zato nima nobeno pri* rodno vino več kakor 15% alkohola. Če kaže eno ali drugo j u žnoitali j antsko vino več kakor 15% alkohola, tedaj smo lah* ko gotovi, da je bilo vino špiritizirano.
Konečno omenjam, da so glivice v stanju prevreti le sladkor v alkohol in ogljenčevo kislino. Če bi torej hotel kdo osladiti mošt s saharinom, kar je seveda tudi strogo prepovedalo, bi tako vino | ostalo vedno sladko, ker saharin ni slad* kor in ne prevre. Italijanski zakon pa ne Prepoveduje samo saharina, ampak ne dovoljuje tudi pod nobenim pogojem oslajcnja mošta s pravim sladkorjem. To je tudi ena točka, v kateri se italijan* ski vinski zakon razlikuje od avstrijske*
ga, ki je dopuščal oslajanje s čistim sladkorjem v slabih letinah in pod goto* vimi pogoji.
5. A.:
ROBKANJE GROZDJA.
Zakaj je treba robkati? —-V groz* dnih hlastinah se nahaja mnogo takih snovi, ki provzročajo v vinu neprijeten raskav okus. Zato moramo koj po trgat* vi ločiti hlastine od jagod in ne smemo pustiti, da se kuhajo v moštu. Jagodne lupine in peljki dajo vinu dovolj čreslo* vine in ni potreba jemati v ta namen še hlastin, ker čreslovina v hlastinah ni niti tako čista, kakor je ona v jagodah.
Mreža za robkanje. — Da zamore* mo ločiti hlastine od jagod, poslužujemo se navadno mreže iz žice, po kateri drg* nemo grozdje, da padejo jagodo v spodaj se nahajajoči bedenj, a hlastine ostajajo na mreži. Taka mreža mora biti pocinje* na ali vsaj pocinkana, ker železna rada zrjavi. Glede na to, ker se cink v moštu nekoliko raztopi, se pocinjena mreža za to delo bolj priporoča.
Kedar kupujemo mrežo za robka* nje, pazimo, da bodo luknje tako široke, da gredo jagoda lahko skozi nje. Drobna žica deluje sicer boljše, a se tudi prej po* trže. Mrežo moramo napeti na lesen okvir, ker se delo s tem olajša, V ta na = men vzemi 2 daljši (2 m) in dve krajši (1 m dolgi, povprečni) liatvi, ki se postavijo na rob in zbijejo skupaj. Na ta obod se pritrdi potem mreža in nad mrežo se pri* bijejo še 4 bolj drobne latvice, ki pridr* žujejo, da se mreža ne odmakne.
Kako se robka? — Na to mrežo vr* žemo potrgano grozdje ter ga z rokami ali pa z malimi lesenimi strguljicami zgredešamo. Jagode padejo v spodaj na* bajajoči se bedenj, hlastine pa ostanejo na mreži. Te hlastine lahko potem stis* nemo v stiskalnici; mnogo mošta pa ne dajo od sebe in še tega ni dobro prime* šati dobremu moštu. Ko grozdje grede* šamo, je dobro, da ga z rokami tudi ne* koliko zmastimo; to je posebnoi pripo* ročljivo tedaj, ako jagod ne mastimo po* tem na grozdnem mlinu.
Robkalni mlin. — Mnogo boljša oris prava za robkanje, nego je mreža, je robkalni mlin, ki odstrani ob enem hla* stine od jagod in te poslednje tudi raz? trže. Kdor ima več grozdja za robkanje, izplača se mu ta robkalni mlin v krat« kem, ker se zamore ž njim zrobkati in zmastiti v eni uri do 10 q grozdja. Delo s to pripravo je jako dobro. Pripravo priporočamo posebno onim posestni« kom, ki imajo mnogo črnega grozdja.
Kedaj se robkanje najbolj priporoča in kedaj je brezpotrebno? — Robkanje grozdja jo našim vinogradnikom še pre> malo znano. Kdor hoče imeti dobro kapljico, temu priporočamo, naj opravlja to delo, ki ne stane mnogo. Ako' smo1 se celo leto trudili v vinogradu z namenom pridelati dobro vino, potrudimo sc še v jeseni par uric.
' Kdor zrnasti in odtisne beli mošt koj po trgatvi in grozdja, kar najbolj pripo« ročamo, temu pa ni treba grozdja še po« sebej robkati. Najbolj se priporoča rob« kanje za črno grozdje, ker ostane črni mošt mnogo časa na tropinah. V naši deželi polagamo osobito Kraševcem na srce, da ne zamudijo' robkanja. Robkan teran je mnogo bolj prijeten!
Prej mastiti ali robkati? — Vpra« Sanje je sedaj, ali najprej mastimo ali robkamo. Če robkamo prej, olajšamo si delo pri maščenju in nasprotno. Da ne pridejo hlastine niti s svežim1 moštom preveč v dotiko, priporočamo' bolj, da se najprej robka in še le potem, masti. Kdor si kupi robkalni mlin, bo opravljal oboje delo obenem. Včasih zadostuje tudi, ako pri robkan ju na mrežo grozdje sočasno z roko nekoliko pretisnemo. Pri tem osta« ne res še mnogo jagod celih, ko pa pride«
jo te v stiskalnico, razpočijo, ker so bile pri robkanju ob peclju ranjene. Skozi rano zamorejo tudi vrelnc glive v notra« nje dele jagod, kjer prouzročijo vrenje. To delo zadostuje osobito' za črno vino, ker ostanejo jagode dlje časa-v moštu, kjer nekako same na sebi razpadejo. Po« sebno. če nočemo imeti pretrdega vina, bi priporočal samo robkanje in površno maščenje z rokami.
VINO IZ GNILEGA GROZDJA.
Iz gnilega grozdja, bodi pa to belo ali črno, se da napraviti na sledeči način še prav dobro vino: Gnilo in drugače po« kvarjeno grozdje, ki se ob trgatvi loči od zdravega, se koj dene v stiskalnico1. Mošt se nato' vlije v sod, ki smo' ga prej moč« no zakadili z žveplom. Med nalivanjem je dobro sod večkrat potresti, da se mošt bolj napije z žveplenim dimom. S tem poslednjim se namreč vrenje neko« liko zakasni in mošt se v par dneh vči-sti. V moštu iz gnilega grozdja se naha« ja mnogo gliv, ki bi lahko vino pokvarile, ako jih ne izločimo še za časa iz njega. To pa dosežemo najlažje ravno' z žve« planjem1. Žveplena sokislina deluje1 nam--reč kot strup na glive in zato1 brani njih razvoj. Ko se je vlegla v moštu gošča, pretoči naj se mošt v drug sod; ki naj se mu doda nekoliko zdravega mošta, ki že vre ali pa nekoliko zdravega drožja. Pri pretakanju je paziti, da pride mošt moč« no v dotiko s zrakom, s čimur se žveple« na sokislina kolikortoliko izgubi in mošt začne kmalu vreti. Po tem načinu na« Plavljeno vino je včasih skoraj ravno tako dobro, kot vino iz zdravega grozdja.
Živin
POZOR ŽIVINOREJCI!
V naših krajih je stopil v veljavo italijanski zakon o pospeševanju gove« doreje, ki se prične strogo izvajati takoj, ko se konča splošno jesensko pregledovanje bikov, ki je sedaj v teku.
o r e j a.
Opozarjamo bikorejce, da se smejo le taki biki rabiti za tuje krave, ki jih je pregledovalna komisija za to potrdila. Prestopniki se kaznujejo z globo od 5d do 200 L. Ker je zagotovljena orožniku ali financarju nagrada 30 lir. ki jo izplača pokrajinska živinorejska komisija, za
vsak slučaj, ko ugotovijo, da se spuščajo nepotrjeni biki, je zadeva resna. Svetu* jemo, da naj se razen iz splošnih ozirov tudi radi tega ne porabljajo nepotrjeni biki.	1 (;!
O zakonu samem izpregovorimo v eni prihodnjih številk nekaj več.
ŽMnozdravnik G.j
O »ŽABICI« PRI KONJU, »PIKU PRI KOKOŠI IN »VOLČIČU« PRI GOVEDU.
Tri tako imenovane, pogoste bolezni domačih živali, da jih pozna vsak živi* norejec.
»Žabica.«
Prva misel našega konjerejca. ko mu konj oboli in noče žreti, je: konj ima žabico, pri nas pravijo tudi: konj ima »šolo«. Poglejmo torej konju v gobec’ V zelo pogostih slučajih tiči pod gornjo čeljustjo konja takoj za prednjimi zobmi — žabica ali »šola«. Hočemo jo malo o* pisati. Sluzna koža gornje čeljusti tik za prednjimi zobmi pod nebom je nekako napihnjena in sega včasih črez dolžino zob — sekavcev. Ako to žabico otipa* mo, občutimo, da je mehka in da se pod prsti uda. Največkrat dobe konji žabico, ko mečejo zobe; tudi pri starem konju jo zelo pogostokrat opažamo. Ta ohole* lost ni nič druzega nego kataralno vnet je sluznice v gobcu in zamore imeti za vzrok nepravilno, plesnj ivo krmo, slabe ali pa ostre zobe, nepravilno ležeče, preostro železje brzde v gobcu; tudi za morejo biti vzrok tej »šoli« na mrazi: Puščene, zmrzle brzde. Največkrat pa izvira žabica iz katarja v želodcu in črevesju. Torej zamore biti vzrok žabici tudi notranje obolenje. Tako opažamo žabico skoro vedno, ko konju po čre* vesju večkrat kruli, kar je znak črevo v. nega katarja.
Kako zdravimo žabico? Žganje ža> biče z vročim železom in rezanje iste je Pri nas v navadi. Ali tako zdravljenje je napačno in nespametno, kajti s tem ne ozdravimo vnetja sluznice, tudi ne pre* ženemo katarja iz črevesja. Naš konjc» rejec bode raje izpiral gobec konja s
sledečo tekočino: Vzel bode 1 liter vode, pridenc V* litra kisa in eno žlico soli. Ne sme pa žabice neusmiljeno drgniti, kar bi imelo morebiti za posledico, da bi konj pozneje še slabše žrl krmo. Izpira dnevno gobec dvakrat. Dal bo tudi ko* nju dnevno eno žlico karlovarške soli na ovsu mesec dni zaporedoma, morebiti mu s tem prežene črevesni katar, nakar žabica izgine.
»Pika«.
Druga takozvana bolezen domačih živali, katero si hočemo ogledati, je »pika« pri kokoši. Nekatere naše gospo* dinje so prave strokovnjakinje v izdi* ranju »pike«. Da bi se tega nikoli ne naučilp! To izdiranje konca jezika nima nobenega smisla in jii nič drugega nego hudo trpinčenje ubogih živali. Pika ni nič drugega nego to, da se konec jezika kure nekako osuši, postane bolj trd in bolj bel, mesto da bi bil jezik lepo Po* žast. Konček jezika pa je tudi pri zdra* vi kuri vedno nekako bolj trd, to pa radi tega, ker pomaga konec jezika kuri pri zobanju krme.
Kaj naj narede naše gospodinje, ako opazijo »piko« pri njihovih perutnjavi? Vedo naj, da pika ni bolezen sama na sebi, nego je le posledica drugih obole* losti. Ako kokoš vsled katarja v nosu in goltancu malo težko diha in kiha. ima pri tem kljun široko odprt. Odprt kljun na ima za posledico, da se kuri konec jezika osuši in »pika« je tu. Ako noše gospodinje v tem slučaju iztržejo piko, ni s tem kuri nič pomagano. Bolezen o* stanc še vedno v sopilih in kura lahko vseeno poginp. Tudi ako je želodec po» kvarjen, se pojavi pika. Posebno takrat opažajo naše gospodinje piko pri perut* nini, ko se širijo znane kuge med kma* mi. V tem slučaju naj naše gospodinje ločijo zdrave kokoši od bolnih. Postavi naj sc kura na bolj topel kraj. Pitni vodi je dobro primešati v slučaju bolezni or* nega vina, ali pa 1 c/kg tanina na en liter vode. Sirasto skorjico odstranimo z je* zika nalahko z vato in namažemo cel je* zik tja do goltanca s tekočino, obstoječo iz: 2 gramov krcolina, 50 gramov glice* rine in 50 gramov vode, Ako kura težko
diha, dajajmo ji tudi po nekoliko medu. Ako si predstavljamo, da ima kura »ph ko«, ne dajajmo ji zrnja, nego le mehko krmo.
»Volčiču.
Še ena grda navada je razširjena na naših kmetijah, namreč ta, da puste naši živinorejci na njih govedu »volčič« veza* zati. »Volčič« imenujejo naši govedo* rejci pojav, ako jc koža njihove govedi manj prožna in gibčna. Ako kožo take govedi naberemo v gubo, čutimo, da je koža bolj trda in groba kot po navadi. To je tisti znameniti »volčič«, o katerem govori vsak naš govedorejec, ako mu govedo oboli. »Volčič« pa ni bolezen sama na sebi, nego zamorc biti le znamenje drugih obolelosti. »Volčiča« rezati, to je napraviti do 5 cm dolgo rano n.a kožo tja do reber globoko, ter rano posuti s sol [o in pepelom, je silno nespametno trpinčenje govedi, S tem gibčnosti kože ne zvečamo, tudi »volčiča«, kateri izvira samo iz vraž, ne preženemo.
»Volčič« ni nič drugega nego to, da so spodnje plasti kože goveda slabše prekrvljene, kar zamore izvirati v redkih slučajih od kožnih bolezni. Ako go* vedo nič ne čistimo, postane koža malo manj gibčna, ako pustimo govejo živino celo poletje brez strehe na paši na plani* nah, kot se je dogodilo v tem mokrem letu na nekaterih naših planinah, potem se seveda dogodi, da postane koža vsled vedne mokrote manj gibčna in groba. Največkrat pa jc vzrok slabe prekrvlje* nosti spodnjih plasti kože (to jc »volčič«) slabokrvnost goveda sploh. Tako op a* žarno »volčič« skoro vedno le pri suhih, betežnih kravah. »Volčič« je po navadi znamenje kakih nepravilnosti v notno njih delih trupla bodisi: slabokrvnosti, kostolomnice, motenja v prebavilih, ere* vesnega katarja, tuberkuloze, metuljča* vosti, obolelosti ledvic, tujega, trdega te--lesa o želodcu itd. Ako odstranimo no* tranji vzrok obolelosti, izgine tudi »volčič«.
Dati natančna navodila, kako se te obolelosti v vsakem slučaju zdravijo, je tu nemogoče; tudi so nekatere teh bolez-;
ni neozdravljive sploh. Ako opazi naš živinorejec, da jc koža kakšne njegove govedi manj gibčna, naj zdravi takode: Poskrbi naj za dobro negovanje kože, daje naj govedu boljšo krmo in dnevno ono past karlovarške soli. Daje naj tudi govedu dnevno eno žličko klajnega ap* na. Kožo naj dnevno masira (drgne) ska* ko oljnato snovjo. Potom masaže dose* žemo, da se dotični del kože bolje prc* krvi in na ta način preženemo domneva* nega »volčiča«, ako ne boleha govedo na kaki drugi notranji obolelosti.
KRMLJENJE KUNCEV V JESENI.
Pri krmljenju kuncev z zeleno pico v jeseni moramo- biti jako previdni. Radi vlažnosti zraka se zelen j ad v jeseni sko* ro nikdar ne popolnoma osuši. Mokra zelena piča odnosno prevodena krma povzroča pa, posebno pri mladih kuncih, odpor in tudi vodenico. Kunčercjec naj le polagoma odteguje svojim živalim ze* leno pičo in naj ravno tako polagoma prehaja k suhi krmi. Bilo bi za kunce jako nevarno, ako bi se začela vsled primanjkovanja zelišč in trave naen--krat pokladati le suha krma.
KAKO SE PRIKUPIMO KOKOŠIM?
1. Privadi že piščeta, da ti bodo zo* bale iz rok. — 2. Primi jih in božaj večkrat z roko, da se te popolnoma privadi* jo. Pozneje boš lahko brez truda vlovila vsaktero izmed njih. — 3. Obnašaj se mirno, ko se nahajaš sredi perutnine, in ko imaš opravka na dvorišču. — 4. Go vori mnogo z njimi. — 5. Ko nameravaš zaklati katero svojih pitk, vlovi jo- na običajen način, odstrani se mirno od ostalih živali in odsekaj ji glavo. Tako preprečiš, da neizbežnega kričanja zaklane živali ostale pitke ne slišijo in fr* frtanja ne vidijo. -— 6. Neoskubcno pit* ko skrij pred njenimi živimi tovarišica* mi. Ako je enkrat oskubena, jo ostale kokoši ne priznavajo več za sebi enako. — 7. Ko je žival zaklana in oskubena, da j ostalim pitkam nekoliko zrnja, da tako odstraniš morebitno nastalo nez/i* upanje.
HRANA PRAŠIČKOM PO ODSTAVITVI.
V zadnji dobi'sesanja se morajo m hodi pujski že privaditi na drugo hrano. Glavna hrana pa jim mora biti še vedno materino mleko. Radi tega je na mestu nekaj previdnosti pri krmljenju prašič* kov po odstavitvi. Najboljše nadomesti* lo za materino je kravje mleko, ki se mu pujski z lahkoto privadijo. Sveže kravje mleko naj se nekoliko zredči z vodo in naj se poklada v manjših odmerkih pet* do šestkrat dnevno. Skisano mleko pra* sičkom ne prija posebno.
V 14. tednu starosti prenašajo puj* ski že vsako drugo hrano, le moeno kisli* nastih ne. V tej dobi se morajo živaliec precej gibati. To velja za one pujske, ki so določeni za pleme, kakor za one, ki pridejo pod mesarski nož. Gibanje in do* bra hrana povzročata krepitev mišičevja. Podlago za dober telesni razvoj tvori pa ravno okostnjak. Gibanje na pro* sterri pa jako pospešuje raščo in krepi* tev kosti. Ker živali v tem času hitro ra* stejo, rabijo velike množine apnenastih šolnin za razvoj okostja. Pomanjkanje v tem pogledu škoduje živali na zdravju in razvoju.
C j or jan:
Obrtno ■ nadaljevalno šolstvo na Goriškem.
(Konec.)
Z vsako večrazredno ljudsko šolo bi morali združiti obrtno*nadaljevalno šolo in opazili bi v kratki dobi, da so naši mali obrtniki in rokodelci strokovnjaki, ki sc ne boje nikake konkurence. Poglo* bi se v njih strokovna znanost, ki pom* noži našo uvalo obrt, vspodhudi našega rokodelca k podjetnosti, mu ustvari boljšo bodočnost in pomnoži našo na* rodno gospodarsko moč v konkurenc* nem boju.
Obrtno spisje, računstvo, kalkula* cija in knjigovodstvo vsposobijo roko* delca, da razmišlja o svojem napredku, da presoja razne cenike tujih tvrdk svo* jc stroke, primerja svoje izdelke s tujim tržnim blagom ter se nauči izkoriščati vse proizvajalne in trgovske možnosti v svojo korist. Opazujmo danes razliko med znanimi posameznimi stavbenimi ali pa oblačilnimi obrtniki, takoj najde* mo strokovnjake iz obrtnih šol in teča* jev ter mojstre*skazc, kateri so celo vča* sih domišljavi in prepričani, da vse zna* jo, kar jih jc naučil nred pol stoletja, morda tedaj najboljši mojster, in še da* nes izdelujejo svojo robo po istih vzor* cih. po istih kopitih, ker niso korakali za duhom današnjih časov. Ti gotovo ne vidijo sedanjega napredujočega in prak*
tičnegp. duha ter stremljenja v vseh ro* kodeJsldh strokah.
V splošnem sem že omenil najpotrebnejše učne predmete naših obrtno* nadaljevalnih šol in tudi organizacijo pouka bi naše učiteljstvo iz predvojnih šol razumevalo, ako bi se zanj priredilo par učiteljskih tečajev na državnih višjih obrtnih šolah n. pr. v Trstu ali podobnih zavodih širom države.
Vse predmete mora praktični stro* kovni obrtni učitelj prirediti tako, da povsem odgovarjajo vajenčevemu roko* delstvu. Vsi računski zgledi morajo obravnavati in obsegati učenčevo obrt* no prakso ter se uporabljati v isti obliki, katera je v rokodelskem poslovanju naj* bolj primerna in običajna. Obrtne spise naj priredi vsak učenec po svoji stro* kovni potrebi in to na navadni pisemski obliki po faktičnih življenjskih potre* bab, ne pa v navadne šolske pisanke. Kjerkoli je mogoče naj se uporablja V-skovine, katere morajo biti tako ureje* ne, da odgovarjajo strokovnim zahte* vam vsakega rokodelstva in' običajnim trgovskim oblikam. Obrtna kalkulacija seznanja rokodelske vajence s cenami surovin, pomožnih tvarin, z mezdnimi tarifi, z režijo itd. Določa tvorno in pro*
dajno ceno vsakemu izdelku in sestav# Ija cenike za vse produkte v dotični stroki, račune in proračune itd. Obrtno knjigovodstvo vsposobi učence v spiso, vanju poslovnih knjig, z najrazličnejši# mi inventarji, z vsem trgovskim in me* ničnim naukom, z vsemi poštnimi, žele/* niškimi, davčnimi določbami itd.
Strokovno risanje je prirejeno za pripadnike stavbenih, mehanično * teh* ničnih, umetnih, oblačilnih in teksiinih obrtov. Spreten strokovni risarski učitelj takoj določi pravi posel za vsakega posameznega rokodelca. Ne bomo tu navajali vsega učnega risarskega gradiva za vse posamezne stroke, ker vsakdo spozna že iz teh kratkih besed ustroj obtmo*nadaljevalnih šol in njih prak* tičnost.
Ravnotako se obravnava stroko* znanstvo, ki obsega za posameznika iz* brano snov iz gradivoznanstva, stavbar* stva, lesne in kovinske tehnologije, mo* toroznanstva, tvarinoznanstva za obla* čilne, živilne in uživalne obrti.
Državoznanstvo obravnava vse sle* dečo razmere: vajenec, pomočnik, moj* ster, njih pravice in dolžnosti, učne po* godbe in spričevala, pomočniške skuš* nje, obrtni in trgovski red, učni stro* kovni zavodi, vsi mogoči uradi, de loj e* malci in delodajalci z vsemi dolžnostmi in pravicami, s^cijalna oskrba, zadmž* ništvo, obrtne in trgovske zbornice, dr* žavljanske dolžnosti in pravice, ustava z vsem ustavoznanstvom, sodstvo; tožbe, zemljiška knjiga itd.
Zdravstvena predavanja naj obse* gaj o sledečo učno snov: vrednost zdrav* ja; vnanje negovanje telesa; negovanje ust, zob, dihal, ter sploh telesnih orga* nov; prehrana, živčevje, čutila, gibala, prva pomoč v nezgodah, strežba bolni* kom; delavska stanovanja, higijena v posameznih obrtih, zdravstveni predpisi v raznih rokodelstvih itd. po potrebah in razmerah.
Vse to učno gradivo je danes tako važno za splošno in stanovsko izobrazbo malega obrtnika in rokodelca, da si sploh
ne moremo predstavljati pri njem zdat* nejšega napredka, ako se z vsem tem ne seznani v obrtno*nadaljevalni šoli in ako tega znanja ne izrablja v praktičnem izvrševanju svoje stroke. To je pravi na* predek in smelo lahko trdimo, da ga vi* dimo pri našem renškem zidarju, pri inteligentnem mirenskem čevljarju, pri solkanskem mizarju itd. Renški zidar j t slove povsod in vsak stavbenik jih spre* jema z veseljem v delo. Mirenski čev* Ijarji so se udejstvili v Čevljarski za* drugi, otvorih so svoje priznane delav* niče doma, prodaj alnicc y Gorici, širom Julijske krajine in tudi v Jugoslaviji jih je mnogo. Izdelki solkanskih mizarjev prednjačijo na našem trgu in širom naše dežele so znane odlikovane mizarske delavnice nekaterih mojstrov, ki so usta* novili, razširili in proslavili svojo obit ravno z znanjem iz naših obrtno*nada* Ijevalnih šol. Nabrežinski kamnoseki (med njimi nekaj Mirencev) pošiljajo svoje izdelke preko morja v Aleksan* drijo in Egipt ter daleč po svetu slovi njih ime. Zadoščajo naj ti zgledi naše rokodelske pridnosti, ki dokazujejo do* brotne vspehe našega obrtnega šolstva.
Nikdar in nikjer ni bila še nobena glavnica bolje naložena, kakor v dobro naučenem rokodelstvu. Kdor več zna, več zasluži; kdor več zasluži, lažje živi in ustvarja srečne dneve sebi in svoji dni* žini. Rokodelecsstrokovnjak si služi tolčen kruh, a mojster*skaza grize le ples* njeve skorjice. V sled tega vsi rokodel* ski vajenci v obrtne šole, da jim bode lažji konkurenčni boj v življenskih te* žavah! Ponavljam svojo trditev, da le strokovno znanje zagotovi obstoj naše male obrti, našemu rokodelstvu in tudi našemu trgovstvu ter osreči posamez* nika, družino, občino in naš rod ter po* množi naše narodno gospodarstvo. Ro* kodelec*strokovnjak je ponosen na svo* je delo, odločno koraka k gospodarskemu blagostanju, samozavestno opazuje svet in izkorišča njegovo nevednost ter sc zaveda, da je vreden sin svojega na* roda. Naprej s prosveto!
Poravnajte naročnino za »Gospodarski vestniku!
M. A.:
Raba in pomen Thomasove žlindre.
(Dalje.)
Raba Thomasove žlindre pri raznih rastlinah.
Na travnikih in pašnikih. — Pora* ba Thomasove žlindre na travnikih in pašnikih se je silno pomnožila. To je najboljši dokaz, kako izborno mora biti to gnojilo. Primerno gnojenje s Thoina* sovo žlindro, če treba tudi s kalijevimi solmi, pridelek podvoji, da celo potroji in početveri, tudi klaja je povsod mno-' go boljša. Če večkrat zadostno gnojimo s Thomasovo žlindro, je mogoče, da se že v dveh letih doslej slabi travniki in pašniki izrpremenijo v dobre ali v dete* Ijišča.
Glede časa, kdaj naj se Thomasova žlindra rabi na travnikih, opozarjamo na ono, kar smo povedali v prejšnjem poglavju.
Sicer pa ne zadošča, če travnik po* gnojimo s Thomasovo žlindro samo en-, krat. Gnoiti je treba večkrat. Priporoča se za hektar 600 do 800 kg. Potem sme* mo opravičeno pričakovati, da bo koš* nja za 30 do 40 </ večja. Pozneje zado* šča tudi nekoliko manj Thomasove žlindre.
Domači in nemški detelji. — Znano je, da na travnikih zraste mnogo detelje, če so bili pognojeni s Thomasovo žlin> dro. Iz tega so sklepali, da mora biti Thomasova žlindra izborno gnojilo za deteljo. In res se je izkazalo, da je to domnevanje resnično. Če se lahka zem* Ija dobro pognoji s Thomasovo žlindro in s kalijem, se povsod na nji lahko u* spešno v kratkih presledkih prideluje domača in nemška detelja. Zgodilo sc je že, da so na lahki zemlji, kjer so pride* lovali po 50 stotov sveže detelje, pride* kli 200 stotov, ko so pognojili s Thoma* sovo žlindo. Če pa se še pomisli, da je za lepo deteljo tudi lepo žito, potem je jasno, da za deteljo ni boljšega gnojila, kakor je Thomasova žlindra. Same deteljne korenine zaležejo rastlini, ki pride potem v deteljišče, toliko, ka* kor če bi zmerno pognojili s hlevskim
gnojem. Da Thomasova žlindra pri de> telji toliko izda, bi utegnilo odločevati tudi to. da vse detelje zahtevajo mnogo apna. Thomasova žlindra pa ima, kakor smo že prej omenili, do 50% .porabnega apna v sebi. Vsled tega tudi v tem oziru deteljam bolje služi, kakor vsako drugo gnojilo.
Za deteljo jemljemo po 600 do 800 kg Thomasove žlindre na hektar. Naj* bolje je, če, jo podorjemo, preden vseje* mo rastlino. Za nemško deteljo in za krm* ske rastline, ki rastejo dalj časa na istem prostoru, je seveda treba vzeti ve* čjo množino, 1000 do 1200 kg Thomaso-ve žlindre na hektar, ker mora dalj časa delovati.
Pri stročnicah. — Kakor detelja, morejo tudi vse semkaj spadajoče rast* line, dušik, ki ga potrebujejo, dobivati iz zraka. Vse te rastline so nabiralke dušika. Njim torej ni treba gnojiti z dušičnatimi gnojili. Zato se lahko označi gnojenje tem rastlinam s hlevskim gnojem za zapravljivost. Toliko bolj pa jim je treba gnojiti s fosforovo kislino. Le tedaj, če imajo v zemlji zadostno zalogo fosforove kisli* ne in kalija, se morejo dodobrega oko* ristiti z zračnim dušikom ter se krepko razviti. Zato bi bilo skrbeti, da se tem rastlinam dobro gnoji s fosforovo kislino, ker bodo potem gotovo dajale naj* večje pridelke. Na hektar vzemi 600 kg Thomasove žlindre. Če tako gnojiš, se stročnice lahko bolj pogosto sejejo' za seboj, ker za njimi ostane še toliko fo* sforove kisline v zemlji in toliko kore* ninskih ostankov, da za njimi dobro u* speva jo žita, krompir itd.
Pri žitu. — Vsa žita — ozimna in j ara — zahtevajo zadostno fosforove kisline v zemlji, ker jim je nujno po* trebna, da morejo tvoriti zrnje. S tem, da žitu dobro gnojimo s Thomasovo žlindro in dušičnatimi gnojili, bodisi s čilskim solitrom, ali s hlevskim gnojem, moremo skoraj v vseh slučajih od žit dobivati največ in tako dobrih pridel*
kov, da so izborni tudi za industrijsko rovabo, n. pr. v pivovarstvu in žganjar; ‘ tvu. 600 kg Thomasove žlindre za hek; tar bi utegnilo povsodi zadoščati, da se dosežejo najboljši uspehi.
Pii okopavinah in oljnih rastlinah. — Okopavinam in oljnim rastlinam radi gnojimo s hlevskim in z zelenim gno; jem. To gnojenje se tudi res posebno pri; v oroča. Poleg teh gnojil pa se iz raznih vzrokov povsod priporoča tudi raba primerne množine fosforove kisline. Poskusi so pokazali, da se ta z uspehom daje ravno v Thomasovi žlindri, 400 do 600 kg Thomasove žlindre na hektar skoraj povsodi zadošča.	(Dalje).
POPRAVEK.
V članku »Kmetovalci! Bodite previdni pri nabavi Thomasove žlindre«, v septemberski ste: vilki se mora glasiti v predzadnjem odstavku str 170 zadnji stavek takode:
»Ako pa bi analiza izkazala, da je v Thomasovi žlindri le 17% fosforove ki; sline, potem bi bila cena za kvinta! 38 lir manj 2 liri 11 stotink, kar znaša 35 lir 89 stotink. Če pa bi bilo na podlagi analize v Thomasovi žlindri 19% fosforove kis; line, bi znašala cena za 1 kvinta! 38 2.11 = 40 lir 11 stotink.«
Te številke naj si vsakdo popravi sam!
Mleka
POSKUSNA MOLŽA.
Poskusna molža obstoja v tem, da redno opazujemo množino mleka, ki ga daje krava. To redno opazovanje vršimo na ta način, da dvakrat na mesec, ali boljše rečeno, vsakih 14 dni mleko vsa; ke, ali vsaj vsake plemenske krave, zjm traj in zvečer stehtamo ali zmerimo. Iz; molzena množina mleka na opazovalni dan velja kot povprečna količina za se; dem prejšnjih ip sedem naslednjih dni. Ako množimo ugotovljeno množino mleka štirinajstkrat, dobimo količino za štirinajstdnevno opazovalno dobo. Svo> ta mlečne količine vseh štirinajst dnev» nih opazovalnih dob enega leta znači z zadostno gotovostjo letno množino mleka dotične krave. Ako vršimo opazovan; ja vsak mesec le enkrat, je uspeh precej dvomljiv; tedensko opazovanje pa nam ne pokaže bistveno drugačnih uspehov, kakor štirinajstdnevno.
Prvi in glavni namen poskusnih molž je ta, da z njimi podpiramo in izpopob njujemo izbero plemena na ta način, da pri tem izbiranju igra važno vlogo z go; tovostjo določena letna mlečna količina. Ako vršimo to izbiranje po načrtu in sestavno, nam je dana možnost, da v goto; vi dobi izboljšamo kravje pasme glede množine mleka. Saj imamo pri nas kra; je, kjer letni donos ene krave ng, mleku
r S t V O .
ne dosega niti 1000 /! Radi tega ni šema. ša živina v nevarnosti, da bi se vsled po; večanega mlečnega donosa mogla trpeti na zdravju. Majhna količina mleka pomeni velikansko znižanje surovega pri; delka naših hlevov in s tem tudi znižanje čistega dohodka. Ravno mleko pa tvori najgotovejši in največji pridelek v hlevu.
Očividno je, da more količina mleka znatno vplivati na uspeh živinoreje, ker je v stanu ta uspeh znatno dvigniti. Mlečna krava lažje in boljše redi svoje tele, ki mu ni treba mleka odmerjati.
Poskusna molža daje živinorejcu tu-; di prav porabne podatke glede množine krme, ki jo potrebuje posamezna žival. Vsakdo, ki se razume na pokladanje ki; me živini, ve iz lastne skušnje, da rabi slaba mlekarica manj piče, da se shrani v pravilnem stanu, kakor pa dobra mlc; karica. Če se živinorejec v tem pogledu bolj podrobno zanima za svoje krave in če vrši vsakih štirinajst dni poskusno molžo, prihrani lahko na krmi, more )0 tudi bolj pravilno porazdeliti, kakor pri pokladanju na čez. Za umnega živinorej; ca zadostuje, ako ye, da se potrebuje za ohranitev 500 kg žive teže 10 kg in za proizvajanje 1 / mleka 1 kg dobrega sena ali M> kg otrob, in že more izrabljati v svojo korist izkušnje, ki si jih je pridobil pri poskusni molži.

Splošno k
I Sl rekel j Josip:
VAŽNOST LISTJA.
Rastline dobivajo hrano iz zemlje [ po koreninah sesalkah. To sprejemi jej o debelejše korenine in jo oddajajo deblu, vrhom, listju in cvetju, oziroma saldu. Sama hrana iz zemlje pa ne zadošča za rast in razvoj, rastline, je enostranska in ; rastlina bi ob samej tej hrani vsahnila, ali kakor prirodopisci pravijo, bi se za* i dušila. Treba ji je še hrane, katero spre< jemlje rastlina po listju. Ako trtfaš rast« linam, sproti listje, kakor dorašča, vsah«
; nejo nekatere prej, nekatere kasneje; nobena pa ne preživi enega leta.
Zrak obstoji prilično iz 2 tretjin dušika in. tretjine kisika. Rastlinsko list« jc vsrkava na«se dušek in ga oddajal mladikam, sadju, (semenu), vrhom, de« blu in tudi koreninam. Dušek se spaja z Ogljikom: in v rastlini se tvorijo takozva« ni. ogljikovi hidrati, kateri so sestaven del zrnja, sadja in pa tudi lesa. Brez fe« ga ne more sad dozoreti, ne more se raz« viti,, niti ugodno okušati. Viden dokaz imamo na grozdju vinske trte, ako it listje odpade vsled strupene rose (pero« n.ospore.) Na trti brez listja je grozdje drobnp in kislo, ker mu primanjkuje dušek, katerega pretvarjajo stanice v škrob in. po potrebi iz tega sladkor.
Ravno to prikazen opazujemo na Vsakem sadnem drevesu, da je namreč sadje z drevesa, kateremu so gosenice Požrle listje, ali da je to odpadlo vsled suše •ali glivičnih bolezni, drobno, nerazvito in neokusno.
Ravnotako si dela kmet veliko ško« do na množini in dobroti pridelka pri turšici. če ji poreže vrhe in listje, pred,« no jc dozorjeno. Tako nespametno, pri« silno zorenje turšice ima drobnejše zrn« ie, ki dhje slabšo moko in je celo ne« ^dravo. Znano bolezen pelagro provzro« ca vživanje kruha ali polente iz take . moke.
Krompir, kateremu porežeš krom« nirjevno, ko je še zelena, ti bo v shrani« i ni segnil,
m e t i j s t v o.
Obiranje listja na paradižnikih se je tako razširilo, da je treba gospodarje grajati. Nalvidezno dozorjeni paradiž« niki na rastlini z obranim listjem, da«si so rdeči, niso zreli, ne zdravi. Okusa so grenko«kislega. Za mezgo so ničvredni, ker nimajo takozvanega izvlečka.
Pri obrezovanju paradižnikov se odstranjujejo stranski odganki in prego« sti vršički z ozirom na vzgojo na špalir ali na kol — nikar pa niti en list.
Tudi zeleni (šelinu) trgajo nekateri listje, češ, da se bo gomolj bolj- debelil. Varajo se, ker dosežejo ravno nas« protno.
Pri krmski pesi in zelju lahko obiraš za krmo listje, ali samo ovenelo in tako, ki že orumeneva. Vsako večje obiranje rastlino slabi.
Ne naštevam še drugih kmetijskih rastlin, katerim neuki ropajo listje, am« pafc sledimo rajši naukom učenjakom, ki so znanstveno dokazali in umni n kmetovalcem, ki so praktično poskusili in ki vidijo, kar gledajo, da je tako delo brezglavo in skrajno škodljivo.
Listje deluje v prid rastline, dokler je zeleno. Ko nastopijo hladni jesenski dnevi, odda vso zalogo redilnosti, kar jo vsebuje drevesu, orumeni (izgubi kloro« fil) in odpade. Vsa ta hrana in kolikor jc ni drevo porabilo od prej, izrablja rastlina pozimi in ostala ostane kot re« servna hrana za naslednje leto. Največ te hrane se nakopiči pri popkih, zato tu« di kolči ali potaknenci najraje poženo tam korenine.
Ako uničimo kaki rastlini listje, do« biva samo enostransko hrano- po kore« ninah. zato taka rastlina boleha in se du« ši. To je motenje soka. Korenine, zlasti sesavke, odmirajo, ker ni ravnotežja v hrani. Take v soku motene rastline ope« šajo in si še v drugem letu ne oporno rejo, pa tudi vsahnejo; ako bi odstran« jenjc listja ponovili. To lahko opazuje« mo na cepljenih trtah v zeleno, na vrt« nicah in sadnem drevju, ki ga cepijo na živo oko. Vsled tega cepijo vrtnarji in sadjarji izključno na speče oko. Pri pre«
cepljenju starih sadnih dreves pusti ra* listja iz cepičev v prvem letu ne zado« zumen sadjar vedno 2—4 spodnje vrhe ščala za prehranitev in vzdržanje ravno* zaradi listja, ker bi sicer mala množina težja proti navalu soka iz korenin.
Sadjarstvo.
C. R.:
ZDRAVA PODLAGA — KREPKO DREVO.
Skrb vsakega sadjarja mora biti, da si vzgoji zdravo, krepko in rodovitno sadno drevje. Da to doseže, mora v prvi vrsti skrbeti, za dobro podlago. Večina sadnega drevja prihaja dandanes iz zasebnih ah državnih drevesnic. Le malo sadjarjev je, kateri si sadno drevje sami vzgojijo. Semena divjih jabolk, hrušk, itd., katera kupimo v trgovini, prihajajo po večini iz tvornic sadnih konzerv. V teh tovarnah se predeluje večinoma ne* zrelo, nerazvito, a na splošno slabše sadje, ki ima nerazvito seme. Iz takega se* mena odgojene podlage, postanejo šib* ka drevesca, ki pozneje tudi slabo rodijo.
Ako hočemo tedaj vzgojiti krepko, zdravo in rodovitno sadno drevo, si mo* ramo poiskati kot podlago krepke div*
jake iz gozda, ali kraja, kjer ne raste v bližini plemenito sadbo drevje, jih odgo* j iti in nato cepiti.
Kjer ni v bližini takih divjakov, si jih moramo pa sami vzgojiti v vrtu iz semena divjih jabolk ali hrušk; ta pa morajo biti zopet izbrana v gozdu ali v kraju, oddaljenem od plemenitega sadne* ga drevja. Seme divjaka, ki raste v bli* žini plemenitega sadnega drevja, se ne priporoča, ker nam daje neenake in šib* ke divjake, ki tudi niso čisti divjaki, temveč večinoma križanci v bližini se na* bajajočih divjih in plemenitih vrst. Cepiče moramo izbirati od nafzdravejših, rodovitnih in starih stebel, ki v naših krajih najbolje uspevajo.
Tako odgojena in cepljena sadna drevesca se po 3 do 4 letih presadijo na stalno mesto in nadalje pravilno oskr* bujejo.
Vrtna
ZATIRANJE GLIST.
Te golazni je po naših vrtovih in cvetličnjakih več kot preveč. Marsikdo bi rad pregnal to nesnago iz svoje zem* Ije, a ne ve kako. Naj navedemo v na* slednjem kratko navodilce v to svrho:
Gliste preženeš z leh, gredic in cvet* ličnih lončkov najlažje z orehovo vodo. Da to dobiš, moraš skuhati v primerni množini vode nekaj orehovega listja. S tekočino potem polij zemljo, ki je glisča* va. Drugo sredstvo jc to: razstopi v vodi nekoliko soli, ter polij potem s slano vo* do zemljo. Kakor hitro se jc zemlja napi* la te vode, gliste prilezejo na vrh.
Sredstvi ne staneta mnogo iij si ju lahko vsakdo pripravi sam. .' \
gnojnica v Vrtu.
Gnojnica je v vrtnarstvu velikega pomena. Vsak umen vrtnar si za to pri-
r s t v o.
pravi primerno gnojniščno jamo, v ka* teri se zbira gnojnica. Ko jo rabi, je ta* koj pri rokah. Brez posebnega napora zaliva lahko z njo po poljubnosti zelen* javo. Dobro povreta gnojnica vpliva namreč ugodno na razvoj solate, spina* če, kumar in druge povrtnine. Ako ni gnojnice1 pri rokah, sc dobro gnojilo za zalivanje priskrbi na ta način, da_ raz* krojiš v vodi kurjak ali golobjak. Če pa tudi tega ni, si umen vrtnar pomaga ta* ko, d‘a raztopi v 100 l vode 200 g čilskega solitra in 200 do 300 g 40% ne kalijeve soli.
DOKONČEVANJE KAPUSOVE, GA BELINA.
Večkrat se pojavijo na zeljnatih glavah gosenice kapusovega belina, ki žugajo uničiti vse zelje. Skušnja je do.
kazala, da se ua ta mrčes prav lepo pregnati z apneno vodo, ki si jo lahko vsakdo pripravi na sledeči način:
Živo apno ugasi z večjo množino vode tako, da postane iz ugašenega apna belež. Belež naj se pusti potem, nekoliko dni na miru. Ko je apno poleglo, naj se voda, ki je ostala nad poleženim apnom, porabi za škropljenje zelja, napadenega od mrčesa.
Taka voda ne škoduje zeljnatim rastlinam prav nič, uniči pa hitro in go tovo vse gosenice.
SAJE — IZBORNO GNOJILO.
Večkrat imamo doma razne tvarine, ki jih smatramo za brezkoristne in jih kot teke zavračamo. Tako se godi po
večini s sajami, ker le malokdo ve, da so saje dobro gnojilo.
Če hočeš uporabiti saje za gnojenje, raztopi jih v vodi Kajti, ako bi uporab« Ij.al suhe saje za gnojenje, bi izgubile na gnojilni vrednosti, posebno mnogo amoniaka zveši iz njih. To pa prav lah* ko preprečiš ravno s tem, da jih pred uporabo raztopiš v vodi. To tekočino posrkajo korenine prav lahko. Res je sicer, da se saje v vodi le polagoma to» pijo. To pa moreš pospešiti, ako vržeš v vodo nekoliko sode, in. raztopino redčiš potem še z dolivanj^n vode. Paziti po moraš, da ne bo raztopina premočna. Pomni, da na 20 litrov vode zadostuje 1 fcg saj.
K m e t i j s
KMETIJSKO ŠOLSTVO.
Gospodinjska šola v zavodu Naše ljube gospe v Trnovem pri Ilirski Bistvi* ci (v Istri ji) prične dne 15. oktobra 1924. Nadaljna pojasnila pri vodstvu zavoda.
Ravnateljstvo kmetijske šote na Grmu javlja, da je za vstop v zimski od« delck kmetijske šole na Grmu že dovolj prosilcev, istotako je popolnoma zase« dena tudi gospodinjska šola v Šmihelu; prošnje za ta zavod se ne sprejemajo več. V celoletnem oddelku kmetijske šole na Grmu pa je še dovolj mest na razpolago. Vabijo se zlasti mladeniči iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celo*
Davki in p
DAVEK NA VINO « ODPRAVLJEN.
Vsled hude krize, ki vlada na vin> skem trgu v državi in ki ogroža v neka« torih pokrajinah države, kakor tudi pri nas, naravnost obstoj vinogradništva in z njim edinega vira dohodkov celih dnu žin in vsled stalnega pritiska, viničarskih udružtnj, posebno v južnem delu države, je državna vlada prišla do prepričanja, da mora kaj odločnega ukreniti v var«
ki pouk.
letni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tu« di praktično izvajati, česar v zimskem času ni.
Kmetijska šola v St. Jurju ob savsk’ železnici prične 1. novembra 1924. in bo trajala do 30. septembra 1025. Učenci imajo v zavodu vso preskrbo proti mc« sečnini 75 do 120 D. Nekaj mest je pros« tih. Nadaljna pojasnila se dobijo pri šolskem ravnateljstvu.
Srednja kmetijska šola v Mariboru ima tri letnike, ki bodo letos vsi otvor« jeni. Na zavodu dobivajo učenci le pouk, stanovanje in hrano si morajo sami priskrbeti. Šolsko ravnateljstvo daje nadaljna pojasnila.
r i s t o j b i n e .
stvo vinoreje. Ti ukrepi, ki naj pomore« jo vinski kupčiji do novega razmaha, so y_ glavnem sledeči:
1.	Popolna odprava davka na vinski pridelek.
2.	Izključitev vsakterega zvišanja občinske užitnine na vino.
3.	Znižanje promet, kolka pri vinski kupčiji za (prej sc je plačevalo 1%, sedaj le V2%.
4.	Strožje nadzorstvo nad ponareje* nimi vini.
5.	Prepoved prodajanja tropinčice od 1. oktobra 1924 dalje.
6.	Ustanovitev posebnega odseka strokovnjakov z nalogo, da prouči vse vzroke vinske krize in da stavi svoje predloge.
7.	Podaljšanje roka za znižano preš voznino pri prevažanju vina na držav# nih železnicah do 30. junija 1925.
Od vseh naštetih ukrepov je za nas najglavnejši: popolna odprava vinskega davka s 15. septembra 1924, ker njegov učinek se bo takoj čutil. Do pred krat# kim ni nikdo mislil, da se ta vroča zahte# va naših vinogradnikov tako hitro udej# stvi. In za to je ta ukrep vlade, kakor je drugače utemeljen in opravičen v dejan# skih razmerah, javnost naravnost presenetil.
Motil pa bi se, kdor misli, da je s tem odpravljena tudi kar namah huda mora, ki tlači vinorejca in da je konec
vinski krizi. To vprašanje bo rešeno končno še le takrat, ko bo na trgu po# praševanje po vinu večje, kakor pa po* nudba. Dokler se v tem oziru ne doseže vsaj ravnovesje, ni mogoče govoriti, da jo kriza končana. Na vsak način pa po* meni odprava davka korist za vinorejca, ki se je ne sme podcenjevati.
Za naše kraje je važna tudi določba, da se občinska užitnina na vino ne sme višati. Dalo bi se s tem razpravljati, ali in v čigavo korist je ta ukrep. Do 31. januarja 1924 se je znašalo v naši deželi temeljna užitnina in pa razne doklade v znesku od 30 do 45 stotink na vsak liter na drobno potočenega vina. Ko je bila potem uvedena užitnina največ 15 sto# tink od litra, se prav nič ni čutilo da bi razlika povprečno 30 stotink pri litru vplivala na ceno vina v drobni razpro. daji. Morebiti bi bilo boljše, da bi se občinska užitnina na vino sploh odpra# vila, in da bi država na kak drug način odškodovala občine za te izgubljene do* hodke.
Vprašanja
Št. 49. — S. F. iz M. — Vi pišete: Ali je priporočljivo zasajati murve v trtne nasade in v kateri razdalji?
Odgovor: V trtnih nasadih, zlasti pa v vinogradih, ki so gosto zasajeni, ka* kor pri nas, ni priporočljivo saditi dre* vesa, zlasti pa murv ne. Murve bi preveč zasenčevale trte pod njimi, kar je pa zc--lo škodljivo. Murve zasadite rajše poleg njiv in poti, kakor delajo to v Furlaniji.
Št. 50. — K. A, iz G. — Vi pišete: Kako očistim sod od olja, da bo upora* ben za vino?
Odgovor: Sod od olja, če ni žaltav, se očisti z vročo vodo, v kateri smo raz# stopili na vsakih 10 / vode 200 g sodc; Izpiranje je treba ponavljati, dokler ni sod popolnoma čist.
Št. 51. — K. F. L. — Vi pišete: Svo* je senožeti imam v zelo slabem stanu. Največ na mahu. Imam radi tega malo pridelka. Povejte mi, kako naj si poma*
in odgovori.
gam? Katera gnojila bi bila najboljša, koliko ga je potreba za 1000 in' in kedaj naj gnojim?
Odgovor: Mah je znak, da je zemlja pusta. Pobranajte travnik z ostro trav* niško brano to jesen. Obenem pognojite mu s Thomasovo žlindro. 400 do 600 kg tega gnojila na vsak ha (10.000 m~) po* vršine (40 do 60 kg na 1000 m") zado* stuje. Zelo priporočljivo je tudi, da trav* nik prihodnje leto spomladi zalijete z gnojnico.
Št. 52. — 5. T. iz D. — Vi pišete: Prosim, sporočite mi po »Gospodarskem vestniku«, kako najlažje zamorim aka* cijo, ki mi škoduje na senožeti?
Odgovor: Zamoriti koreninske iz* rastke akacije je zelo težavna stvar. Naj* bolje je izkopati koreninske izrastke in iztrebiti vse korenike, ki segajo na trav* nik. Če so akacije, ki poganjajo korenin* ske izrastke v travnik Vaša last, pustite jih rasti in ne obsekujte jih, obsekane
akacije poganjajo namreč zelo rade ko* reninske izrastke.
Št. 53. — B. V. iz O. — Vi pišete: Večkrat vlada pri nas nejasnost glede starosti bika, ki naj se spušča. Prosim, pojasnite, v svojem cenjenem listu, ke-daj se bik brez škode zase in za kravo sme spuščati?
Odgovor: Bik je goden za spuščanje v starosti od 15 mesecev do 6 let. Krava je godna za oplemenitev v dobi od 15 mesecev do 12 let, to je v prvi vrsti od* visno od telesnega razvoja in pasme, kateri pripada.
Št. 54. — 5. J. iz K. — Vi prašate: V davčni občini K. smo 4 čebelarji, (2 sta začetnika), v Š. je le 1 čebelar. A ker starešine nimajo niti pojma o čebeloreji, so jim tudi te živalice, (posebno, ker so izključno v K.) jako na potu. Sklenili so da plačamo' po 1.50 lir od panja. Za letos bi že izšlo, a ker nimajo omenjeni stare* šine o tej panogi kmetijstva najmanjše* ga pojma, nam jih v slabem letu, mogoče 5 krat — tako obdačijo, da bi povzročili pogin čebelarstva v našej občini. — To* rej prosim, ali ima starešinstvo pravico nalagati davek tudi na čebele in koliko. — Ako nima pravice gori omenjenih davkov nalagati, kam in kako naj sc pri* tožim.
Odgovor: Starešinstvo nima nikake zakonite podlage za obdačenje posamer* nega panja, ki ga imajo čebelarji * do* mačini. Ako' pa je kljub temu uvedlo občinsko davščino 1.50 lire na vsak panj, je ta ukrep popolnoma nezakonit. — Za pobiranje vsake občinske davščine, to* rej tudi morebitne davščine na panje, mora starešinstvo skleniti poseben pra* vilnik. — Ko je ta pravilnik bil razgr* njen odnosno ko je dotični starešinstva* ni sklep razglašen, imate priliko vložiti pritožbo na pristojno podprefekturo potom županstva v določenem roku. Pre> fektura poskrbi že potem, da usmeri de* lovanje starešinstva in občinske uprave sploh v pota »zakonitosti, reda in pra* vice
Št. 55. — V. P. iz G. — Vi prašate: Slišala sem že o raznih načinih konser* viranja jajc. Prosim, da bi mi pojasnili,
kateri bi bil po Vašem mnenju najce* noji in najbolj praktičen?
Odgovor: Kakor Vam, tako je tudi nam znanih več načinov konserviranj a jajc. Po našem mnenju je eden najce* nejih sledeči, ki ga priporočajo nekateri prav toplo v zadnjem času:	Povsem
zdrava, dobra in nepočena jajca denite za četrt uro v vodo 35 stopinj C, od* stranite nato z lupine z gobico vso ne* snago, držite jih potem v situ pet se* kund v vreli vodi in ohladite jih na to kar najhitreje morete v mrzli vodi. V o* de, vrele kakor mrzle, naj bo toliko na razpolago, da ji množina jajc ne more bistveno izpremeniti topline. Pazite strogo na odmerjeni čas petih sekund. Jajca denite potem mokra, kakor so, sušiti na čisto platno in na čist zrak. Bri* sati s cunjo ne smeste jajc pod nikakim pogojem. Ko so se jajca osušila, posta* vite jih nemudoma v poseben zaboj, v lesen pepel, pšenične otrobe, lesno vol* no, pleva ali v kako slično tvarino. Za* boj naj se potem spravi na suh in hla* den, a nikakor mrzel kraj. Oseba, ki opravlja posel konserviranja, naj si pred delom temeljito spere roke s ščet* jo in z milom v gorki vodi. Na ta način pripravljena jajca se baje vzdržijo do deset mesecev in se skoro v ničemur ne razločujejo od svežih jajc. Jajca, ki jih potoneš še v čisti alkohol in jih še, nredno alkohol izpuhti, postaviš v za* boj, so še po enajstih mesecih jako do* bro ohranjena.
Št, 56. — M. Z. v T. — Vi vprašate: Uljudno Vas prosimo, da nam razjas* nite sledeče: Potnik neke tvrdke, ki nas je obiskal, je trdil, da je njih proizvod »superfosfat«., dočim se dobi od drugih tovaren »perfosfat«. Mi smo navadno in vedno ta proizvod imenovali in kupovali pod imenom »rudninski superfosfat«, medtem ko smo letos dobili od M. »per* fosfato«. Kaj je na tem?
Odgovor: Kar je zatrjeval oni pot* nik je prava nezmiscl. Razvidi se iz vse* ga‘ povedanega, da, ali nima ta človek nb kakega pojma o umetnih gnojilih, ali par da je nameraval s svojo trditvijo posta* viti druge tvornice umetnih gnojil in razprodajalce teh v slabo luč in s tem
pridobiti sam mnogo odjemalcev. Mislil si je, če bom trdil komu, da »perfoMfato«. ni to, kar je »superfosfato«, ker se zdi besedica super vsakemu nekaj Tišjega, sem gotov, da minogo prodam.
Stvar pa stoji takole: Tudi Italijan po rojstvu razlikuje, in sicer strokov-, n jak, med Concimi chimici fosfatici sa= mo tele: perfosfato minerale (nemški superfosfat), perfosfato- d’ossa (nemški Knochenmehl ali Knochensuperfosfat) in Scorie Thomas (nemški Thomas* schlacke).
Prvi tu navedeni gnojili se izdelu* jeta, in sicer rudninski superfosfat ali perfosfato minerale iz fosfornatih gnojil, kakor iz apatita, fosforita ali koprolita, kostni superfosfat ali perfosfato- d’ossa, pa iz razklejenih kosti, itd. Ker se nahaja fosforova kislina v teh surovinah v težko raztopnem stanu, zato obdelovanja te surovine v tvomicah po raznovrstnem pripravljanju še s primerno- množino žveplene kisline, vsled česar se izpre-meni trobazno fosforovo kislo apno v kislofosforovo kislo apno, ki je v vodi lahko raztopno. Konečni izdelek se zove nemški Superfosfat, italijanski perfos* fato, kar je torej eno in isto.
Po količini te v vodi lahko raztopnc fosforove kisline se dobi potem v trgo> vini 12—14, 14—16 in 15—17 odstotni superfosfat ali perfosfat. Cena se ravna namreč po odstotkih lahko raztopne fosforne kisline.
Št. 57. — D, z. št. i. z. Č. — Vi pišete: Nekoji pojedinci kod nas imadu jošte nekoliko papirnatih lira (Buono da una lira). Kako su o ve lire več odavna povu* cene iz prometa, molimo Vas, da bi pu= tem Vašcg cen j. lista ili postom javili nam, da ii one jošte vrede i gde bi se mogle unovčiti.
Odgovor: Enolirski papirnati boni
so izgubih svojo zakonito veljavo dne 31. decembra 1923. Predložiti pa so se mo* rali najkasneje do 10. januarja 1924 v zamenjavo. Od takrat naprej se ti boni ne morejo nikjer več vnovčiti. So le kos ničvrednega papirja. — Opozarjamo Vas, da izgubijo zakonito veljavo dne 31. decembra 1924 tudi dvolirski boni (Buono da due lire), na kar opozorite s vetje ljudi že sedaj, da ne bodo pozneje trpeli škodo.
Št. 58. — V. R. iz V. Z. — Vi pišete: Že lansko leto- sem opaZoval, da mi pr e* sajena endivja salata nenadoma prične hirati, tako da je slednjič skoro vsa po* sahnila. Letos opažam isto- zopet. Ka* kor sem se prepričal, se naselijo na ko* renjnice neke vrste zajedalke, ki naj bi bile vzrok temu. Prosim torej pojasnila in nasveta, kako bi sc temu prišlo v okom?
Odgovor: V naših vrtovih in na na* ših poljih sc pojavljajo na listju in ste* blih ter na koreninah raznovrstne uši. Prve so listne, druge korenske, ki priba* jajo v Vašem slučaju v poštev. Oboje delajo škodo, ker izsesavajo rastlinski sok. Na salati se prikaže rada takozva* na makova ušica. Proti vsej tej sodrgi ni* mamo primernih sredstev. Posipavanje napadenih rastlin s pepelom ali gipsom, in sicer takoj po dežju ah rosi, pomaga le deloma. Od korenskih uši napadena zelen jad in žito začne bolehati, slabo rasti in končno sušiti se. Če izvijete tako bolehavo rastlino, najdete na koreninah višnjevosrumenkaste uši. Napadene rast* line je najbolje takoj izruti in jih dati ži* vini, ostanke pa sežgati. Najlažje se ognemo teh škodljivcev na ta način, da primerno kolobarimo in dobro gnojimo, to se pravi, da ne sadimo zelenjadi vsako leto na eno in isto mesto v vrtu.
D P O
Poučni izlet za poljedelce priredi tekom meseca oktobra 1924 oddelek po* krajinskega kmetijskega urada v Ajdov,-ščini. Udeležniki bodo imeli priliko, o* gledati si razna vzorno urejena gospo*
b i Ž.
darstva. Prijave se sprejemajo tudi po 30. septembru. Priporočamo-.
Razstava goveje živine v Ajdovščini in sicer le sive švicarske pasme, se bo vršila dne 15. oktobra 1924. Vsi živino*
rejci tamkajšnjega okraja so vabljeni, da privedejo ta dan vso živino sive pasme na razstavo, ki naj bo nekak pregled se» danjega stanja te pasme v vipavski do? lini.
Dobra mlečna krava. — Predsednik nemško*avstrijske republike ima na Se? verniku lepo posestvo, ha katerem redi 58 glav goveje živine, pred vsem krave. Od teh so nekatere jako dobre mlekarice. Najboljša pa je ona, ki daje letno 7046 / mleka z zadostnim odstotkom '■olščnosti, to je krog 20 / dnevno, in je priznano najboljša mlekarica na Staj er* skem. Krava je osem let stara in je vrgla do sedaj 5 telet. Mati te krave je imela povprečno letno- 3900 / mleka.
Gospodarski odnošaji Rusije s Čet hosiovaško. — Juričnev, zastopnik Zveš ze Sovjetskih Republik v Pragi, je nagla* sil o- pogovoru z nekim sotrudnikom praške »Tribune«, da se trgovski odno* šaji Sovjetske Rusije s Čehoslovaško po* lagoma boljšajo, vsled česar bi bilo po* trebno, da se prilagodi čehoslovaška ske železnice, ampak za vso pot iz Trsta do končne postaje. Za sledeče pridelke ni potreba še posebnega dogovora glede tarife: za riž in za riževo moko (iz Tr* sta); za južno sadje (iz Trsta); za sadje sploh (iz Trsta); za zelenjavo (iz Trsta in v Trst); za vino- in mošt (iz Trsta); za žito in zrnje sploh (iz Trsta in v Trst); za kavo (iz Trsta). Izključen je od jad* ranske tarife prevoz živih živali, dočira ločil. — N. A.
Čehoslovaške-jadranske železniške tarife. — V neposrednem prometu iz Tr* sta v Čehoslovaško in obratno veljajo nižje, takozvane čehoslovaško*!adranske tarife, ako se izvozničarji na te izrecno sklicujejo v uvoznem listu. Tarife ne ve* Ija jo samo za proge Južne, sedaj Jadran* produkcija posebnim potrebam ruskega trga. Juričnev je dalje izjavil, da je po* polnoma brez resnične podlage vest, da bi Rusija dajala prednost nemškemu trgu pri nakupovanju svojih industrijskih Potrebščin in zasledovala pri tem germa* hofilsko gospodarsko politiko. Omenjal je nadalje, da zasleduje Rusija s poseb* him zanimanjem razvoj malega spora* zuma, kod posebno važnega čini tel j a v
gospodarskem in političnem življenju srednje Evrope in Balkanu. — N. A.
Število živine v Franciji. —• Leta 1913 je bilo na Francoskem 3,800.000 konj, leta 1923 pa le 3.200.000 glav. Leta 1913 je bilo 14,787.000 glav goveje živi* ne, leta 1923 pa je število doseglo še le 13,575.000 glav. Drobnice je bilo v pr* vem ictu 16,131.000 glav, leta 1923 pa 9,782.000, prašičev 1913 leta 7,000.000, leta 1923 pa še le 5,195.000. — Vidi se tudi iz tega, da Francija še trpi na zlih posledicah vojne.
Gospodarski pomen lova na Bolgar* skem. — Od leta 1900 do 1921 je znašal izvoz iz Bolgarije zajčjih kož 528.239 kg, lisičjih kož 84.849 kg in druge kožuho* vine 45.644 kg, to je letno zajčjih kož 24.011 kg, lisičjih 3.875 kg in druge kožuhovine 2047 kg. Celokupna vrednost znaša letno 776.367 levov. Bolgarska ima krog 25.000 lovcev, članov lovskih dru* štev in krog 5000 divjih lovcev, ki ubijajo letno za izvoz 216.000 zajcev, za do* mačo potrebo 50.000. Samo zajci prina* šajo državi letno okrog 28,237.040 levov dohodkov.
Svilorejo pospešuje Čehoslovaška z vsemi sredstvi, in za to podpira gojenje sviloprejk: s sestavnim poučevanjem ljudstva potom časopisja in šole, z brez* plačnim nakazovanjem murvinih sadik, z ustan ovijanjem posebnih državnih drevesnic za murvine sadike, z nasaja* njem murvinih drevoredov ob javnih cestah, itd. itd. Po napravljenih izkuš* n j ah uspeva murva na Čehoslovaškem izborno.
Ukinjen zakon. — V zadnji številki smo prinesli v prevodu zakon o- omeje* vanju razpolaganja z nepremičnino imo* vino v novih pokrajinah. Vsled viharja, ki je nastal v prizadetih krajih, je vlada ukinila izvajanje tega zakona.
Davek na zemljiški dohodek. — Ne* kateri poslanci so se zavzeli zato, da bi vlada znižala zneske za ugotovitev do* hodka v uradnih seznamih, ker so preti--rani. Odgovor se glasi, da za d vole h'e 1925—1926 tega ni mogoče storiti. Vsak* do pa more prositi za novo odmero dav* ka, ^ kar bo gotovo upoštevano, ako je prošnja utemeljena.

V. J.:
OPRAVKI PRI VZIMOVANJU.
Vzimovanje čebel je na prvi pogled jako enostavno opravilo. Tako sem sli* šal nekega starejšega čebelarja. Najs težje in naj živahnejše panje obdržim, drugo pa več ali manj uničim, med pa scedim. Se ve, da je to po najprimitiv? nejšem načinu zadostovalo. Danes pa znamo, da nam je pri odbiranju plemenjakov na marsikaj paziti. V prvi vrsti je matica, to je duša vsega napredka v panju, katerej moramo posvetiti glavno skrb pri odbiranju plemenjakov. Od nje je odvisen donos prihodnje spomladi in tako čebelarjev blagor, ako so naravske razmere normalne. Samoobsebi razum« Ijivo je, da naravske nezgode prekrižajo račune tudi najspretnejšemu čebelarju.
Pri odbiranju panjev torej položimo glavno skrb na matico. Ta bodi mlada. Tako se povsod poudarja in to iz stvar« nih razlogov. Dobro znamo, da le z mla« dimi maticami se panji krepko razvi« jajo. Res je, da se v nekaterih panjih vzdržujejo matice po več let. Skušnje so dokazale, da se matice ohranijo v malih panjih več časa, a v velikih, prostornih panjih se matice prej izrabijo. V mislih imam tu le dobro živahne panje, V teh se matica vsled silnega števila pokla« danih jajčic poprej izprazni in tako obrabi.
Matica si namreč pri oplojenju s trotom napolni semenski mošnjiček z več stotisoč — po nekaterih čebelarskih izvedencih miljoni — trotovih scmenc. Ta semcnca se pri pokladanju jajčic, brez posebnega hotenja matice, opri« mejo sluzavih jajčic in se vrinejo v nje Jajčica se razvijajo in množijo v matici, kakor je matica izdatnejše ali slabše krmljena po čebelah. Število jajčic je neomejeno, ker se ta dan za dnem na novo porajajo. Ni pa temu tako s tfo«
tovimi semenci. Z njimi si je matica pri oploditvi napolnila semenski mošnjiček. Tc torej ne priraščajo, ampak z vsakim redno oplojenim jajčkom izdrkne iz se« menskega mošnjička najmanj eno se« mence, število semenc se torej dnevno manjša in krči. Raditega opazimo, da pri mladih, zdravili maticah je zalega v satovju zdržema v vsaki celici, pri sta« rejših pa so marsiktera položena jajčeca neoplojena, ker vsled zmanjšanega šte« vila semenc izdrkne skozi matično od« vodnico marsikatero jajčice v celico, he da bi se ga oprijelo trotovo semence. Taka neoplojena jajčeca odstranijo če« bele iz celice in tako zapazimo v satov« ju pomanjkljivo zalego.
Ko se matica izprazni trotovih se« mene, tedaj zapazimo prav malo- zalege, ali pa je poleg delavk, v delavčnih lonč« kih, tudi trotova zalega. To nam priča, da se je matica izrabila. Vsled tega gledamo pri nakupovanju, da bi dobili panje samo z mladimi maticami, Lar je edino prav. Ravno tako bodimo oprezni, da puščamo črez zimo le panje z mladimi maticami. Ne ozirajmo se preveč na tr« ditev, da matica vstraja tri in celo štiri leta. Puščajmo matice le prvega in dru« zega leta./Da je- mogoče vedno natančno starost ugotoviti, si moramo stalno za«
‘ pisovati starost poedinih matic. Ugod« no je, da se v naših panjih vrši tiho ali mirno preminjanje matic, ne da bi ga mi opazili. Stara matica opeša nenado« ma, zaleže nov matičnjak, iz kojega se razvije mlada matica, ona pa shirana po« gine.
Ko smo odločili panje za vzimljenje, pričnemo z razdiranjem manjvrednih panjev. In sicer porazdeli sc zalega iz poedinih slabičev med več plemenjakov. Ako bi položili zalego celega slabiča med en plemenjak, bi se lahko pripetilo, da bi čebele uničenega panja naskočile pr«
votno matico, pa jo lahko ranile, če ne uničile. Vsled tega bi Lahko postala hrru I ma in manjvredna. -laz n. pr. otresem iz več slabejših panjev čebele v en dvoj* f nat panj z izpraznjenim (izvre-anim) sa= tovjem, tako da se čebele med seboj po-I mešajo in izpoznajo svojo zmešnjavo. Na to prilagam plemenjakom po potrebi primerno množino čebel. To pa s kako . zajcmalnico ali pa na praznem satovju. Dokladajo naj se žive čebele le pred. ali z-a čebelni grozd. Lahko- se prisipljc teh čebel po bradah potrebnim, to- je
■	malo obljudenim panjem.
Pri pokladanju satovja s čebelami je dobro, da v naglici pregledamo sat. ali ni mogoče matica na njem, ko jo zma= stimo, ako je slaba, stara, oguljena, pob na krpeljev, hroma, počasna, itd. Rodi še omenjeno, da matice z obilnim zad* kom so v jeseni in zgodaj pred spomlad; no pašo manjvredna, bolehna bitja, koja ne zaslužijo negovanja, ampak smrti.
Prigodi se včasih, da se ohrani kak; j šen panj trotovec do časa vzimovanja.
[ Tu mora biti človek neusmiljen. Vse, bodisi troti, bodisi čebele, so brez vsake [ vrednosti; treba je vse zatreti. Žveplo L se navadno uporablja, ali pa vrela voda. j Trotovec je matici nevarnejši, kakor i drugi panji s pravimi maticami.
Kar se tiče dovoljne množine medu mislim, da ni treba o tem še posebej pb sati. Satovja naj se pusti le toliko v na--! liju, kar ga čebele zakriti morejo; drugo naj se shrani v pripravne shrambe, kjer naj se dobro zažvepla. Sredi februarja bo treba drugič žveplati.
Glede združevanja čebel pred zimo moramo vedeti, da ne smemo panjev Preveč naložiti s čebelami. Bridke skuš; j( nje sem doživel s prenapolnjenimi panji. Ravnotako ne puščajmo šibkih, ker se prehlade in poginejo. Dobro- si zapomni;
■	mo. da čebel ni toplo odevati oktobra.
Pri nas bomo toplo odeli še le sredi
■	j ali zadnje dni decembra, ko zima pri*
tisne. Paziti pa moramo vendar, da naš ; čebelnjak ni na prehudem prepihu, kar bi silno škodovalo čebelam.
Ko smo to vse uredili, pregledamo
zalogo medu. Kar se nam zdi, da bi znali potrebovati za spomladno krmljenje če; bel, tega obdržimo dobro zaprtega Kar ga je odveč, prvič porabimo v domači hiši, a drugo prodajmo.
Slabo ravnajo čebelarji pa, ki je; šeni prodajo med, a spomladi kupijo sladkor, da krmijo čebele.
Ko smo to vse uredili, lahko z mirno vestjo*izročimo svoj čebelnjak slavnemu svetemu Ambrožu, patronu čebelarstva, v dobro varstvo.
ČEBELARSKA ZAKONODAJA.
Koroški deželni zbor je v letu 1923 sklenil poseben zakon o čebelarstvu, ki je zadel na hud odpor pri vseh čebelar; skih organizacijah dežele. Posledica teh energičnih ugovorov je bila, da je bil zakon ukinjen. V predelani obliki, ki se Je izvršila dogovorno z čebelarskimi društvi, je ta zakon »o čebeloreji in o varstvu čebclne paše« prišel v juni/skem zasedanju zopet pred deželni zbor, ki ga je tudi na novo sprejel. Tako je prav. Pri strokovnih gospodarskih zakonih je ne; obktodno potrebno, da se zaslišijo izve; denci in izkušene osebe dotične gospo? darske stroke, da se potem skuha kaj pametnega. Drugačno postopanje rodi le — močnik.
MIGLJAJ ZA PREVAŽANJE ČEBEL.
Pri prevažanju čebel v svrho- izrab; Ijanja boljših paš v oddaljenih krajih se pripeti, posebno pri močnih panjih ob hudi vročini, da se del ali tudi vse čebele podušijo odnosno skuhajo v panju. Da se izognejo tej nevarnosti, postopajo ka« lifornijski čebelarji, ki prevažajo letno svoje čebele na daljne paše, na ta način: Žrela panjev, ki jih nameravajo peljati na pašo, zaprejo že opoldne, kq je še mnogo čebel zunaj panja in ki ne mo; rejo več vanj, in ne šele zvečer. V če* bclniaku pustijo- pa par boli ' bkih pa? n jev. ki sprejmejo zaostale čebele in se tako okrepijo. Potujočim panjem pa se odvzame na ta način del čebel, s čimur se znatno zmanjša nevarnost zadušenja na potovanju.
Tržaška kmetijska družba v Trstu
___________________Via Raffineria st. 7_________________
ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
poljska, vrtna in cvetlična semena; detelje : inkarnatno, domačo in lucerno; umetna gno« jila: Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol; klajno apno za živino, otrobi, debele in drobne, koruzo, koruzno moko, oves ; kmetijsko orodje: pluge, šape okoličanske, istrske in kraške, štrpače, lopate, pipce (fovče) za zelenjavo, zalivalnike, železne grablje, gnojne vile, motike, škarje za obrezovanje trt in sadnega drevja, rafijo, trtno ličje, med,
razne druge gospodarske potrebščine.
MF* Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria št. 7.
Tržašks posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši u!. Torrebianca 19/1.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
mr po 4°/0
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. Obrestna.mera po dogovoru.
Uradne ure od 9. do 13. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telet. 25-67.	o
Ivan Kerže-Trst
Piatzzo S. Giovanni
priporoča svojo trgovino vseh kuhinjskih potrebščin, vseh vrst lesenine, porcelana, aluminija, emajla, itd.
Fotograf
ANTON JERKIČ posluje v Gorici
Corso Verdi št. 36 ----- -
Slovensko kmetijsko društvo v Gorici —.................................
ima v svojem skladišču, nahajajočem se v ulici Guosue Carducci - prej Gosposka ulica — v Gorici št. 6, II.* dvorišče, vedno na razpolago sledeče kmetijske potrebščine:
Amerikansko lepivo — Tree Stichy.
Kalijevo sol.
Modro galico,
Superfosfat, s 15/17 °/o v v°di raztopne fosforove kisline.
Tomaževo žlindro, zajamčeno z 18°/0.
Žveplo, ventilirano 85/95.
V zalogi imajudi raznovrstna orala, grozdne stiskalnice in mline, gnojnične sesalke, brane in rob-ijalnice za turšico. Živinozdravnisko klajno apno. Na željo se priskrbijo tudi druge kmetijske potrebščine po jako zmernih cenah.
Naša zavarovalnica proti požaru je „L' Union" RAVNIK AVGUST • GORICA, Corso Vittorio Emanuele III. št. 28.