GLASILO DELOVNIH _ UUDI °2D GIP GRADIS |r leto XX. LJUBLJANA, februar—marec 1978 Št. 238—239 VSEM | BORKAM ZA LEPŠO BODOČNOST v (asu predkongresne aktivnosti in tik pred j ‘tvami; ravno ta čas nam prinaša tudi prazno-1 „^nj.e dneva žena. Pravi trenutek je torej, da se za-urno sami vase in v naša družbenopolitična ^‘Jadevanja za izgraditev boljše družbe, naše sa-da“Prav.ne družbe. To je naloga nas vseh, pa ven-smo dovolj odkriti, da bi lahko pogledali, j dru~h 'e^Pr‘zadevanjih naša žena, borka za novo kor k Pa borka, ki je z ramo ob rami z možmi bo UjU skozi nekaj zim sovražniku naproti, se sn ■ “ Za la naš kos zemlje, za našega človeka in ka-,a Je Za boljše in pravičnejše odnose med nami, je orka našla v vseh teh letih tisto mesto v družbi, tak Pr‘Pada? Pošteno bomo priznali — ni še vse j! kot bi moralo biti. lavk Pre<* vodlvami smo — koliko je naših sode-letil me^ evidentiranimi? Bomo v naslednjih dveh bn ■ lnteH v centralnem delavskem svetu člana, ki Vrst Gradisov k? n‘h TZ Oživeli’ da ne bodo ženske na odgovor-vrane?nib ‘n vodstvenih mestih še vedno bele tak a^° ^0,Pr‘nas ie najbrž tudi povsod drugod in dan, m°.ranto nehote s slabo vestjo priznati bese-pQ' Pripravljenim za XI. kongres ZKJ: » Ob vseh bah erni)nih pridobitvah in kvalitetnih spremem-HjeJe. s"e srečujemo s protisamoupravnim obnaša-drU f ‘n rešitvi v družbeni praksi glede splošnega len k6^0’ socialnega in ekonomskega položaja dici 6 ‘n niene vloge v samoupravni družbi. Trojo °naina pojmovanja se zelo počasi spreminja- stdn-u^ ,emu> da je minilo od velikega štrajka tek-delavk v New Yorku že 121 let in da od te poi z “spehom kronane akcije za enakopraven ja °Zaj Zena danes med nami živi že peta generaci-v’le zavest o manjvrednosti žena tako globoko cij^V*' ne razv°deni niti socialistična revolu- boliš naS sam‘b pa je moč spreminjanja slabega v družh'ln bomo ženi priznali, da je naši strok Pr0V taPo Potrebna kot dobra mati tudi kot ljanieVn° “sposobljena delavka in za samouprav-,ahk r?sni*no opredeljena žena, takrat bomo ■8led° Skupaigradili veliko zgradbo socializma, ne *j ^ na to, ali je samoupravljavec moški ali pa mo« ženska. J Kaj delamo v ROS Razvojno organizacijska služba ali na kratko ROS deluje v okviru Delovne skupnosti — skupne službe z nalogo, da se ukvarja z dejavnosto, ki je razvidna že iz naslova službe. Tako poskušamo skupaj z ostalimi službami ter strokovnjaki v posameznih TOZD uvajati najnovejše lastne in tuje doseške s področja gradbene in strojne tehnologije, avtomatske obdelave podatkov, organizacije poslovanja ter drugo. Naša zadolžitev je predvsem, da koordiniramo delo naših strokovnjakov oziroma zunanjih institucij, ki obdelujejo razvojno raziskovalne naloge, ki jih je sprejel Odbor za razvoj in organizacijo. Ker je trenutno zaposlenih v naši službi 6 raziskovalcev, samostojno obdelujemo le nekaj nalog. Tako sedaj intenzivno delamo na študiji o možnosti za pridobitev novih zalog mineralnih agregatov, na organizaciji kontrole kvalitete betona, na nalogi »Upravljanje proizvodnega procesa« v TOZD Kovinski (obrati) v Ljubljani, na prenosu obdelave podatkov s področja finančnega poslovanja na računalnik, na uvajanju avtomatske obdelave podatkov težke mehanizacije in avtoparka v SPO, na programu razvoja kovinske dejavnosti v podjetju ter pripravi programa bodoče organizacije SPO. Sodelujemo tudi pri reševanju problemov s področja tehnologije betona, umetnih mas, atestacije ter pri razreševanju medsebojnih odnosov med SPO, gradbenimi enotami ter CEŽ. Organiziramo sestanke strokovnih komisij, ki jih je določil Odbor za razvoj in organizacijo z nalogo, da spremljajo ter usmerjajo izvajanje posameznih raziskovalnih nalog. Poleg tega vzdržujemo stike z zunanjimi institucijami, kot so: Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane, Gradjevinskim institutom iz Zagreba, gradbeno fakulteto, Gradbenim centrom Slovenije, Jugoslovanskim gradjevinskim centrom iz Beograda, Kemijskim institutom Boris Kidrič, Republiško raziskovalno skup- Z lastno tehnologijo nam je uspelo doseči velik ugled v jugoslovanskem gradbeništvu nostjo ter razvojnimi oddelki drugih podjetij. V sklopu naše službe deluje tudi dokumentacijski center s knjižnico, ki zbira strokovno literaturo s področja naše dejavnosti in posreduje zanimive sestavke preko biltena tehničnim strokovnjakom v podjetju. Delovanje centra se je razširilo še na zbiranje patentnih informacij ter tujih in domačih standardov. Pri tem sodelujemo s Centralno tehnično knjižnico, Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani, GSC ter JGC. Mimo že omenjenega skrbimo tudi za evidenco ter pripravo patentov in za inventivno dejavnost v podjetju. Podrobnejši opis opravljenega dela na tem področju je bil objavljen že v januarski številki Gradisovega vestnika. Ko govorimo o dejavnosti ROS, ne smemo pozabiti na naš oddelek avtomatske obdelave podatkov (AOP), ki je v lanskem letu pridobil nove prostore z japonskim računalnikom FACOM. Do druge polovice leta 1977 smo koristili usluge nekaterih tujih računalniških centrov. Zato je bila naša prva naloga prirediti obstoječe računalniške naprave na novi računalnik. Do sedaj smo uvedli računalniško obdelavo že na sledečih področjih: materialno knjigovodstvo, finančno knjigovodstvo, saldakonti, evidenca osnovnih sredstev, evidenca podatkov TM in AP, osebni dohodki. Pripravljen je program za uvedbo kadrovske evidence ter kalkulacij, za kar pričakujemo od komercialne službe še manjkajoče podatke. Ravno tako smo preverjali uporabnost računalniških obdelav pri reševanju raznih statičnih problemov. Iz opisa dela je razvidno, da je naša dejavnost zelo pestra in zahtevna. Zato ugotavljamo, da je tesno sodelovanje z ostalimi službami, predvsem pa s strokovnjaki v naših TOZD, edini način ki nam zagotavlja doseganje dobrih rezultatov na razvojnem področju. PEČENKO BORIS, dipl. ing. Stanovanja gradimo z opaži različnih sistemov Na gradbišču Tosama Domžale smo končali Konec leta 1977 je TOZD GE Ljubljana okolica po dveinpollet-nem delu zaključila za nekaj časa svojo dejavnost v domžalski občini. V tem času, to je od maja 1975, je za Tovarno sanitetnega materiala »Tosama« zgradila na Viru pri Domžalah popolnoma nov kompleks proizvodnih in skladiščnih objektov v skupni zazidani površini 11.070 kv. m, poleg tega pa še cca 10.000kv. m površin zunanje ureditve za komunalne in prometne potrebe ter zelenice. Glavna objekta sta bila grajena časovno ločeno, in scer v I. fazi skladišče surovin, v II. fazi pa proizvodna hala za tkanje sodobnih sanitetnih izdelkov in aneks s potrebnimi pomožnimi prostori. Skupna vrednost vseh izvršenih del je bila 76.150.000 dinarjev, od tega 13.800.000 dinarjev realizacije TOZD OGP. Osnovna konstrukcija obeh glavnih objektov je iz tipskih montažnih elementov sistema »VELO« (ozir. »Vecoper«), Poleg tega so bili tu prvič v naši operativni praksi vgrajeni tudi montažni fasadni elementi v obliki korit, pripadajoči k omenjenemu sistemu. Le-te naša TOZD OGP sedaj že kar uspešno proizvaja in montira. Glavni kooperant za strojne instalacije in klimatske naprave je bilo montažno podjetje »1MP« iz Ljubljane, za elektroinsta-lacije pa Rudarski šolski center iz Velenja. Projekte je izdelal Gradis, in sicer TOZD Projektivni biro Maribor v sodelovanju s projektivnim birojem IMP Ljubljana. Zaradi premajhnih predhodnih izkušenj pri graditvi objektov z ze' zahtevno tehnologijo naročnika f novi gradbeniški tehniki — z moa lažno konstrukcijo, je bilo poseM pri drugem objektu (tkalnica) precej operativnih težav pri izp°*nl tvi vseh zahtevanih pogojev. • Posebne težave in tudi g*aV v zvrok za nekajmesečno zakasni^ predaje proizvodne hale pa je P°v( zročal delni uVoz klimatskih napra firme »LTG« iz Avstrije. Od mer. dajnihrepubliških organov je uvozno dovoljenje kar dvakrat o klonjeno in šele po zamenjavi ne* terih delov z domačo opremo, je 1 vestiror dobil težko pričakovano5 glasje, za uvoz. |ir Na koncu koncev se je v sode vanju z vsemi prizadetimi pr°)^ tanti in izvajalci vse uredilo v za voljstvo naročnika. Z novimi pr° zvodnimi prostori so sedaj zelo dovoljni vodilni predstavniki 'n's0 stitorja, kakor tudi delavke, k> ^ zaposlene v lepih in prostor halah. Nove objekte je pohvali) VL armadni general Nikola Ljubičie- ^ je bil na obisku v tovarni meseca n vembra 1977. :£ Nove objekte si je v času gra® i. in še pozneje ogledalo veliko stopnikov bodočih investitorejv^ raznih krajev Slovenije, ki so se nimali za novo tehnologijo & lažne gradnje proizvodnih in s c diščnih hal. S solidnim delom, d® ^ organizacijo in stalno izboljsa raznih detajlov bo Gradis lahko * bodoče uspešno konkuriral drug^ izvajalcem — nam v korist in splošno za naročnikom voljstvo! pa v V. P Nadaljevanje z 2. strani moupravljanja, kot so to delo samoupravnih organov, v delegacijah in seveda v sindikatu. Vsi v osnovnih organizacijah tudi ne smejo pozabiti, da se vključijo v svoje okolje (krajevna skupnost). Zaželeno je, da bi čez leto ali dve lahko ugotovili, da smo na tem področju precej stori- li. Ena od naslednjih nalog bo tudi ta, da enkrat dokončamo široke razprave o vlogi in organiziranosti skupnih služb. Tako kot ostali smo tudi komunisti dolžni, da bomo sprejete materiale s tem v zvezi vedno in objektivno ocenili in dali ustrezne predloge. — Kakšna bo predkongresna dejavnost komunistov v Gradisu? — V kratkem bodo kongresi in prav sedaj je čas, da se ozremo svoje preteklo delo in opravim0 zaostale naloge, ki jih še lahko- ^ tem je zelo pomembna naloga drovanja, vendar smatram, da ramo naprej kadrovati tiste ka° j date, ki si zaslužijo, da so konti*0! , Biti član ZK ne pomeni prido01, )(J nekih privilegijev ampak pome11 ^ pridobitev zadolžitev. Upam-bomo na prihodnji volilni k° renči ugotovili, da smo na tem r dročju dovolj storili. . i — Kaj pa menite nas?1®" našem Gradisu? ^ — Večkrat se opaža, da se m ( gokrat naše TOZD obnašajo y podjetja, ne pa kot del celot6fl(j. Gradisa. Prav na tem področja , nosov smo komunisti zelo odgoV% za zaustavitev takih teženj. Gf -bo močan le, kolikor bo en° , Stari hiši pač ne bo pomagala $ lepa fasada. Novi zadaci sindikata nakon »občnih zborova« kat*3 zborova osnovnih organizacija sindi-a> Koje smo izvršili u Gradisu u januaru, i kon-1978°^ ?OS GIP Gradis, koja je bila 14. 2. p . sindikat stupa u novu mandatnu razdoblje. nil' °m ?u negde više negde manje temeljito ocije-na' SVoi rad u proteklom mandatnem razdoblju te V°J osnovi začrtali svoju buduču aktivnost, nje *’ ^ete citati ovaj članak, neka vas ne brine za sf°r,nasl°v i ne očekujte goru novih zadataka je usnju zakona o udruženom radu, nagradiva-ra(j Ro radu, brigu za bolje radne i životne uslove rod *a’ svugde jačaju aktivnost na području na-podne odbrane i društvene samozaščite i pri tom lCo jrtavaju nuždu saradnje sa organima radničke na 8de sindikat mora imati glavnu riječ, pa i jPodručju rekreacije i športa. aJviše treba ustrajati u ograničenju preko vremenog rada, jer negde ne možemo postiči, da bi takav rad ograničili u dogovorene okvire. I izgradnja samskih domova ne ide povoljno i nači moramo neko bolje pristupe ka rješevanju ove problematike a najviše treba pooštriti odgovornost za izvršenje ovakvih zadataka. Sve ovo su zadaci, koje više ili manje znamo več od prije, s tim, da nekim dajemo još veči akcenat. Godina 1978 če, kao godina kongresne aktivnosti, značiti nov korak u uresničevanju vloge i zadataka sindikata u samoupravnem in politič-kom sistemu. Baš prekongresna aktivnost je ono, što je najviše novo u zadacima sindikata u svoj godini. Vjerovatno če mo morati sa našom aktivnosču u osnovnim organizacijama i drugim organima sindikata pridoneti svoj udeo i u analizi uresničevanja zaključaka poslednjeg kongresa i na taj način sudjelovati i u pripremi idejnog osnova 9. kongresa saveza sindikata Slovenije. Ako če u o vi h aktivnostima sudjelovati veliki broj organizacija, oejene i usmerenja če biti odraz pravog, istinitog stanja, želja i potreba radnih ljudi i samo tako če sindikat nači svoje mjesto i ulogu u političkom sistemu socialističkog samoupravljanja, kojeg bitni faktor jest radni čovjek. M. V. Manje priča, više pravih rešenja JugoSt za sprovodjenje postavljenih ciljeva i prevla-Ijpr^e te^koča s kojima se društvo trenutno nosi. sleda, aV° 0 l'm teškočama i bilo je najviše reči na po-fultojL 1 Pr°šlogodišnjoj plenamoj sednici Veča sa po-ako s . osnovna sindikalna organizacija mora ojačati Kao ZC*' P°s,'či bilo koji od postavljenih ciljeva. Vol in. Jedan od ključnih problema označena ie ned ‘tbeditj ,.cu i proizvodnjom, dohodak se nastoji obe-Syi, pa ■v,sorn cenom koju za svoju robu traže bezmalo naravn °n’ Koji su na rečima protiv povečanja cena, ali H0 vj? tuanje sredstvima kolektiva i da su ti izvori več is-trU:tii ”0,° smo si ogledali mesto, zelo čisto, vsaj v cen- skromno. Ob vsaki mizi (to sem kasneje videl povsod) je stojalo z nekakšnim vedrom, kamor natakar postavi pijačo. Natoči kozarce in da steklenico v vedro, ko pride okoli zopet natoči. Ko pa je steklenica prazna jo položi pod mizo in tako naprej. Ko plačuješ, se preštejejo steklenice pod mizo in zadeva je rešena. Nerodno je le, da ne moreš stegovati nog pod mizo, če preveč pridno piješ. Mislite, da smo sedeli s skrčenimi nogami? Firbci! Drugi dan, v nedeljo, smo se poslovili in skupaj z našim gostiteljem, ki je vstopnice že nekaj dni prej »po vezah« nabavil v Bukarešti, že ob sedmih zjutraj krenili nazaj v Bukarešto. Cesta ravna, levo in desno obrobljena s topoli v razmaku 5—7 m ter z apnom pobeljenimi v višino ca. 2 metra. Torej, če zletiš s ceste, ti ni rešitve, kaji le malo je verjetno, da bi ti uspelo pristati na skrbno obdelani njivi med drevesi. Razveseliš se, ko pripelješ do križanja ceste z železnico, kajti sledi lep odmor. Rampe so že spuščene, vlak pa pripelje čez četrt ure. Ko vlak odpelje mimo, spet čakaš še najmanj pet minut, verjetno zaradi sigurnosti? To mi ni bilo in nikoli ne bo jasno, zakaj. Tako pač je, pa amen! Čeprav nas je sedaj vodil naš Doko, ki pozna pot, smo ugotovili, da smo se dva dni preje, pa čeprav ponoči, peljali točno po vseh bližnjicah k njemu. Malo pred deseto dopoldne smo bili že v Bukarešti pred hotelom, kjer so stanovali naši reprezentantje. Sledov potresa v mestu samem skoraj ni več videti, ob bolj točnem pogledu na podrte hiše pa sem ugotovil, da se je podrlo le tisto, kar se je že samo po sebi moralo. Ja, res je, podrle so se tudi nove stolpnice, pa niti ni čudno, če malo pobliže pogledaš natančnost in kvaliteto gradnje. organizacijo. S druge Strane, ima i pojava zatvaranja osnovnih organizacija i nastojanja da se ponašaju kao mala preduzeča unutar radne organizacije. Obe ove oblasti — dohodak i konstituisanje udruže-nog rada — spadaju u domen rada i obaveza sindikata iz čega proističe i ono insistiranje na osposobljavanju osnovne sindikalne organizacije da se umesto da prepričava stavove uhvati u koštac sa stvarnim problemima. Priča ništa ne rešava, jedino istrajni i predani rad na svakom konkretnem pitanju može da nas približi bar za koji korak postavljenim razvojnim ciljevima. NADA DJERMANOVIČ r Naši vojnici pišu Javljam vam m iz Armije 1 že6m da pozdravim sve moje drage drogove, koji rade o Gradisu, a najviše svog oca Muharema Muratoviča. Ždim svtma poročiti, da če se 28. maja ove godiee ponovno vrati ti iz Armije e naš Gradis. Vojnik Moratovič Safet V. P. 10341-8 71250 Kiseljak kod Sarajeva Nalazim se u Nišu i pozdravfam sve članove kolektiva TOZD-GE Maribor i sve (bogove, naročite pozdravljam poslovodjo Gereka i Alojza Zoreča. Demeterfi Julio V. P. 3038-13 I 18002 Niš Najprije želim svim n Gradisu sve najbolje u novoj godini. Uz ovo moram vam reči da želim što pre da dodem natrag u Gradis. Mnogo vam zahvaljujem i na Gradisovem vestniku. Sad se nalazim u Čapljini. vojnik Mamlič Miloš, V. p. 2885 79400 Čapljina Povodom nove godine žetim celom kolektivu Gradisa sve najlepše I mnogo uspjeha u radu i gradnji. vojnik Mile Došen Mnogo sreče i uspjeha u novoj 1978 godini žeti vam Sretko Blatešič, V. p. 6143-4, 79300 Trebinje Safet Muratovič Julio Demeterfi U PENZIJU — PO SILI ZAKONA Zakoni o radnim odnosima donošeni u s vi m republikama i pokrajinama osim u Hrvatskoj Zakoni o radnim odnosima donešeni u svim republikama i pokrajinama osim u Hrvatskoj Malo koje pitanje je pobudilo u poslednje vreme takvo interesovanje u našoj javnosti kao odlazak u pen-ziju — po sili zakona. Zakoni o radnim odnosima, koji sadrže ovu, normu, donešeni, uglavnom, poslednjih meseci prošle godine, veoma jasno nalažu da če u svim re-publikima i pokrajinama automatski odlazak u penziju za muškarce biti kad navrše 65, a za žene 60 godina života, dabome pod odredjenim uslovima osiguraničkog, odnosno penzijskog staža. Izuzetak jedino predstavlja Slovenija u kojoj važi pravilo da radniku koji je ispunio uslove za punu ličnu penziju radni odnos ne mora automatski da prestane. U toj rcpublici predvidjena je mogučnost dogovora izmcdu radnika i njegove organizacije udruženog rada kada če otiči u penziju. Pomenuti automatizam zasad ne važi ni u Hrvatskoj iz prostog razloga što u toj rcpublici zakon o radnim odnosima još ni je doncšen. Nema sumnje, medutim, da mnoga konkretna rešenja ovih zakona u stvari odslikavaju stvarnost sa kojom se u domenu rada i zapošljavanja suočavaju naše republike i pokrajine. Otuda, ova rešenja mahom nisu istovetna. U Srbiji, koja je prva donela ovaj zakon, važi norma prema kojoj u penziju po sili zakona odlaze oni koji su napunili 40 (muškarci) odnosno 35 (žene) godina osi-gurničkog staža i 60, odnosno 55 godina života ili koji su navršili 65 godina života i 30 godina penzijskog staža (muškarci), tj. 60 godina života i 25 godina penzijskog staža (žene) U Srbiji je predvidjena takode mogučnost da organizacije udruženog rada mogu da zadrže radnika (najduže tri godine). Ovo u slučaju ako ne može da mu se nade odgovarajuča zamena. No, u tom slučaju, jasna je i druga zakonska obaveza:radna organizacija mora svakih 12 meseci da oglašava to radno mesto slo-bodnim — sve do njegovog popunjavanja. Slična rešenja kao u Srbiji sadrže i zakonski prepisi, takode donešeni krajem 1977. godine u Bosni i Hercegovini i Makedoniji. Istina, u Makedoniji nije predvidjena nikakva mogučnost produžetka rada posle slečenih uslova za penzionisanje po sili zakona. Zakonom o radnim odnosima Črne Gore medu pen-zionisane po sili zakona svrstače se svi koji navrše 40, odnosno 35 godina penzijskog, a ne osiguraničkog staža, kao u Srbiji, iti kada navrše 65, tj. 60 godina života i najmanje 20 (15) godina penzijskog staža. Zakonima Vojvodine i Kosova predvidja se 40 odnosno 35 godina penzijskog staža ili 65, odnosno60 godina života i 30 (25) godina penzijskog staža. U Kosovu, medutim, učešče u NOR računa se u jednostrukom trajanju, a u Vojvodini se uopšte ne računa, kao god u užoj Srbiji. Drugim rečima, borci se u potpunosti izjednača-vaju sa ostalim osiguranicima, za šta se zalaže i Savezni odbor SUBNOR Jugoslavije. K. JAKŠ1Č RADNICI U UL0ZI SUDIJE Iz prakse sudova udruženog rada Sud udruženog rada Vojvodine ocenio da bi 12 neprofesionalnih sudija moglo obavljati kompletnu sudijsku funkdju U Vojvodini su prošle dve godine od pojave sudova udruženog rada. Slečena su prva, dragocena iskustva u radu, pa je zanimljivo čuti kako su se u ulozi sudije snašli radnici iz udruženog rada kojima to nije profesija. Ocena Suda udruženog rada Vojvodine, u kojem tu funkciju obavlja i 80 neprofesionalnih sudija, je povolj-na. Tvrdi se da su oni dali čak znatan doprinos u ostvari-vanju zadataka suda udruženog rada, ali napominju i to da jedan, istina, manji broj ovih sudija bez razloga, ili bar nepoznatih razloga ne izvršava ovu svoju društvenu obavezu. U protekloj godini, na primer, od jedan do pet puta u radu veča učestvovalo je 20 neprofesionalnih sudija, od šest do deset puta četiri i više od jedanaest puta jedana- Takov ima izgled nova škola u Tolminu, koju su gradili radnici naše OUUR iz Jesenica Slavnika sudova udruženog rada i društvenih pravobranilca samoupravljanja iznesena su dva primera, jedan veoma dobar a drugi loš, oba iz Subotice. Neprofesionalni sudija Ivan Rudič učestvovao je u radu veča čak 29 puta, a jedan njegov kolega nijedamput. Razume se, takvih primera, i dobrih i loših, ima i u drugim sredina- U Sudu udruženog rada Vojvodine smatraju da neprofesionalne sudije koje ne obavljaju ovu značajnu društvenu funkciju treba rarešiti i u mesto njih izabrati druge radnikc iz udruženog rada koji mogu i hoče da rade. Ima i onih koji zastupaju ideju da u dal jem po-društvljavanju sudijske funkcije u sudovima udruženog rada treba potpunije angažovati radnike kojima to nije poziv. Ali tako da neprofesionalni sudija obavlja kompletnu sudijsku funkciju: proučevanje predmeta, referi-sanje na veču, učestvovanje u odlučivanju i priprema odlike. * I — Iz podataka o neprofesionalnim sudijama mi smo ocenili, kažu u Sudu udruženog rada Vojvodine, da bi potpunu sudijsku funkciju moglo obavljati 12 neprofesionalnih sudija. Da bismo ostvarili ovu ideju, zamolili smo ove sudije da nam odgovore da li če prihvatiti tu dužnost. Od 12 sudija tri su odgovorila »da«, je dati je več počeo da radi, i to vrlo uspesno: Medjutim, čak (bsam sudija nije odgovorilo, a jedan nije prihvatio ponudu. JOVAN VAVIČ Akrobatsko sldjanje liči mi na neke konkurse. Posle raznih vratolomija, pravi majstori su opet na svojim nogama. I nebo, taj ogromni inkubator, položilo je orožje pred burgijašima u običnim frižiderima. Kanje ra je kao jedrenje na ledu. I po klizavom se lako ide ako te neko gura u leda. To su naše medicinske sestre u novoj Gradisovoj »mb«' lanti u Celju Prolječe Otišla je več zima ostao Je samo trag na vrhu planine, kaputi se več mogu da sldnu, d Ječa počlnju se za cvječe da brinu. Sunce nam se ranlje zasmije, i zemlju nam podnje da grije djeca se bezbrižno Igrajo, Hvadom trče i cvječe hira ju. Sumerci polako lista ju, ptičice po njima veselo pjevaju, sve više se razcveta ve cvječe i stiže nam prolječe. M. In ven tare se ispredeni snopovi Znamo da je godiš nji inventar najvažnija poslovna stvar, i da bismo ublažili inventarske brige pogledajmo u humoristiike poslovne knjige... Konkursni žongleri inventare nove viseče sprave, džeparoši mršave dane iza debele brave, finansljski inspektori pukotine savesti u nečijoj kasi> automobilisti — nove poreže, kazne, doprinose i druge »makaze« na svojoj motorizovanoj trasi-Fudbaleri zbrajaju gostujuče devize, , turističke organizacije — nove tropske vize, autoprevoznici nove linijske ratove, penzioneri — nove povišice i pozlačene satove. Mlatoslamari prebrojavaju ispredene snopove, nakupci — mlečno površinske kopove, profesionalni frazeri — konfetijade i burgijade, elektrodistributeri — nove nislcovodne i zamračene Žice, trgovina — iz uvoza sve i svašta a dolaze i sijalice< televizija — stare reprizne i nove pretplatne skice■ Diplomirani čuturolozi i bokalisti zbrajaju utrošene maligane, bankari novoosnovane pokretne štedeče organe, komisija za ispitivanje porekla imovine inventare neodigrane adute novogodišnji garderoben — manjkove za ukradene i zamenjene kapute. Siledžije inventarišu neosvetljene čorsokake, nokaut — brzake i zakonske rupe... Ali te rupe, još kako znaju iznenada da lupe i da budu papreno s kupe... Eto, tako se humoristički inventari ali, uzgred, produ i mnoge neinventarisane stvari. Vedno stremeti k novemu in boljšemu Med našimi obrati imamo dva, ki ^ u*varjata s kovinsko dejavnostjo, anes si bomo malo ogledali ljub-Hnskc kovinske obrate, saj je prav Pn njih najti kup zanimivih novosti. tov3 P™'*1 zanimivosti je prav go-fi ,° ,a> da v obratu nimajo nekvali-tanih delavcev in tudi ne tistih z nm CS°lSk° izobrazbo. Če hočemo P anko pogledati, bi bilo pravza- Strojno rušenje varno rušenje 19T7 čj6*1 ^anka 'z revMe BMT avgust /si 'anek priporoča za rušenje oziroma strnjevanje objektov uporabo hidra-n:‘lleKa bagra. Prednost pred klusič-I Postopkom rušenja je sledeča: sl ' V nevarni coni se nahaja samo *ni* na bagru. On je zavarovan z zaš-0 streho, ki je montirana na bagru, ie »* ^as za rušenje je bistveno krajši in a*o tudi čas nevarnosti krajši. • Stroški rušenja so manjši. Pot 8?er mora biti na gosenicah. To je zaradi večje stabilnosti in za-objeltt e^8 ®'.bania ^ez Porošone dele *oieti mora dodatno opremo, to je: ka*s*la*či,„o streho nad kabino strojni: s,r°j ik*18 mora 'med oboo. ki omogoča ' Streha •»esi*™ P°8*e<* navz8°r na delovno l^b) Odbojno pločevino na ročici bagra, ^eprečuje, da bi deli porušene kon-, /Pkcije Z(jrsi,jij po ročid bagra na ka-'"° strojnika. j “aRer opravlja rušenje z žlico, nakla-Jc Pa z žlico ali z grabežem. cial °ns,no je. da ima bager tudi spe-skn L°0Prem0, P” letuje mišljena kovin-hruška (utež) za razbijanje ruševin in »opno (rušilno) kladivo, ki se montira z°^ico bagra. elovodja in strojnik naj bosta pove-j z brezžičnim telefonom. Varna raz-k.*8 bagra, ki ima zaščitno streho in od-u, pločevino je ena tretjina višine ob-1 k>. ki se ruši. d l mora bager delati na podkletenem „ ,u objekta, je treba strop nad kletjo nJjPfej porušiti in klet zapolniti z ruševi- IGOR OMERSA, dipl. ing. ®zez žerjava na gradbišču danes res več prav takole: visokokvalificiranih je 68 delavcev, kvalificiranih 85, priučenih 3, polkvalificiranih 9, tistih z visoko izobrazbo 7, z višjo 14, s srednjo 23, imajo pa še 10 delovodij. Poleg 219 redno zaposlenih imajo še 32 učencev. Dejavnost obratov je seveda kovinska, ukvarjajo pa se strojegradnjo in gradnjo jeklenih konstrukcij, z remontom in krovsko kleparsko dejavnostjo. Kaj vse sodi v našo strojegradnjo? Tu je t.i. betonski program, pa oprema za separacije, oprema gradbišč, kar vse skupaj pomeni v celotni dejavnosti približno 90 milijonov din. Pri krovsko-kleparski dejavnosti motamo omeniti predvsem pokrivanje Velo hal in v tej dejavnosti je približno za 30 milijonov din letnega prometa. Kovinski obrati izvržujejo seveda tudi remont, kar obsega približno 30 milijonov din njihovega prometa. Iz navedenih številk lahko torej ugotovimo, da je novogradnja zaenkrat vodilna dejavnost, moramo pa upoštevati, da njihov program razvoja daje velik poudarek tudi remontni dejavnosti. Torej, pri novogradnji lahko povemo, da je v zadnjih 10 letih postala to že serijska proizvodnja nekaterih proizvodov. Od leta 1966—1977 je indeks proizvodnje narasel od 14 na 241. Glavni proizvod te smeri so bile betonarne. V letu 1969 so jih n.pr. naredili 5, lani pa 36. Za prodajo so poleg betonarn interesantni tudi prekladni silosi, ročični skreperji, dehidratorji, pralni valji, iglasta dvigala, krožne žage itd. V izvenserijski proizvodnji so izdelali 4 stolpne betonarne (ki naredijo od 30—70 kub. m betona na uro). V Jugoslaviji so poleg Gradiča še trije proizvajalci betonarn, vendar v kovinskih obratih zaenkrat še ne občutijo močne konkurence, za kar se lahko prav gotovo zahvalimo kvaliteti izdelkov iz njihovih delavnic. V letu 1978 se že precej čuti ekspanzija v gradbeništvu, s tem pa tudi močan pritisk kupcev za opremo. Do 20. januarja letos so imeli v evidenci prodaje že 23 betonarn. Najbolj iskan proizvod je stabilna betonarna SB 500 in prevozna betonarna SB 15. Prav v letu 1978 pa so dali velik poudarek tudi remontni dejavnosti, ki se naj bi v letih do 1980 povečal kar za dvainpolkrat. Ob vsem tem pa so prav v zadnjih letih ugotovili, da se je potrebno zanašati pravzaprav le na lastne sile in ne pričakovati pomoči od kod drugod; to velja za pomoč na strokovnem področju kot tudi na ostalih. Za eno prvih nalog, ki jo bodo skušali reševati sicer s skupnimi močmi soseda SPO, pomeni iskanje večjega »življenjskega« prostora. V Kovinskih obratih sodijo, da se v Gradisu premalo zavedajo dejstva, da ne pomeni prostorska stiska samo stagnacijo kovinskih obratov, ampak tudi celotne kovinske dejavnosti v Gradisu, predvsem pa remontne službe, kar bo seveda imelo močne posledice v gradbeni operativi. V prvi vrsti bi potrebovali prostor za skladiščenje rezervnih delov, ki jih sedaj vsaka enota skladišči za sebe in tako ne obstajajo pogoji za normalni pregled nad rezervnimi deli v Gradisu. Ob vsem tem se seveda kaže tudi problem premajhne založenosti z rezervnimi deli in najbrž bo kmalu potrebno poiskati tudi način financiranja za ta del, ki je potreben celotnemu Gradisu. Sedaj smo govorili predvsem o remontu, poudariti pa je potrebno, da potrebujejo v Kovinskih obratih tudi večji življenjski prostor za novogradnjo. V Gradisu poznamo še mariborske kovinske obrate in v ljubljanskih so nam zagotovili, da z njimi prav lepo sodelujejo, uspeva pa tudi delitev dela med obema. Že leta nazaj se ukvarjajo v kovinskih obratih še z eno zadevo, ki je potrebna in družbeno izredno koristna: v svojo proizvodnjo uvrščajo izdelke, ki bi jih drugače morali uvažati. To opravljajo v sodelovanju z drugimi podjetji v Jugoslaviji. (N.pr. za tehtalno tehniko so v Kovinskih obratih pripravili vse tehnološke podatke, te pa so potem razvili v celjski Libeli; na področju pneuma-tike in hidravlike sodelujejo s »Prvo petoletko? v Trsteniku; pri izdelavi vodnih ur sodelujejo z INSA iz Zemuna itd.). Pa poglejmo, kaj predvidevajo v svojem proizvodnem programu — poleg že obstoječega — za naslednje obdobje: — specialna sredstva za obešanje in prenašanje bremen in transport bremen, saj ravno zaradi neurejenosti teh stvari pride lahko do hujših nesreč, — ureditev dviganja paletizira-nih izdelkov, — pripravljajo tudi novo dvigalo, — poskusili bodo unificirati vse tipe betonarn, tako da bi prišli do nekaterih enakih delov pri različnih betonarnah, — do sedaj so proizvajali zvezdaste in visokostolpne betonarne, sedaj pa bo prišla izpod rok delavcev v Kovinskih obratih polstopna betonarna, ki bo letos že pričela delati, — lani so že razvili nov tip stroja za opremo železokrivskih baz — merilno rezalno mizo, ki bo bistveno doprinesla k modernejši proizvodnji na tem področju. — poskušajo tudi uvesti novo avtomatiko betonarn, pri čemer se poslužujejo tudi zunanjih institucij, tako na primer z inštitutom Jožef Stefan. Nanizali smo le nekaj novosti, ki bodo prihajale iz Kovinskih obratov v naslednjih letih v obliki še kako potrebnih domačih izdelkov in prihranile marsikateremu težko pridobljene devize. Prav pri razvoju so v delovni skupnosti naleteli na pomoč in razumevanje, v bodoče pa pričakujejo tudi razumevanje glede financiranja, saj še vedno ni jasno, kaj bo morala nositi pri svojem razvojnem programu sama TOZD in kaj celotna delovna organizacija. * IM Nova Gradisova betonarna SB-750 PREDSTAVLJAMO VAM Stanko Vesenjak in njegov železni konjiček Stanko Vesenjak in motorji so nerazdružljivo vezani že polnih 20 let. Kot 9-letni fantič je zajahal železnega konjička in se zapodil po domačem dvorišču. Malo prask in otečena roka, to je bil prvi njegov »honorar«. > Že leta 1948 je sodeloval na prvih cestnih hitrostnih dirkah po ulicah Ptuja in Maribora. Od takrat dalje, pa vse do danes verjetno ni niti trenutek pomislil, da bi opustil ta hoby. Pač, dejal mi je, da je bilo to po dveh, morda treh dirkah v motokrosu. Takrat se je od utrujenosti kar po vseh štirih priplazil domov. Toda to so bili šele začetki. Takrat se je odločil za motokros, panogo, ki si je pri nas šele utirala pot.»Težko je bilo«, pravi, »ni bilo pravih dirkališč, motorjev in ne kakšnih trenerjev.« Po očetu je podedoval nekaj denarja, tako, da si je lahko kupil svoj motor in začelo se je. Že čez tri leta se je z veliko volje, talenta in zagnanosti prebil v sam vrh jugoslovanske elite, ter leta 1966 osvojil največ kar se pri nas osvojiti da, državno prvenstvo v kategoriji 250 kub. cm. Kot državni prvak in član AMD Orehova vas, ter sedaj AMD Ptuj je prekrižaril vsa naša in dobršni del evropskih aren. Ko mi pove, da stane motor za motokros skoraj 40.000 dinarjev, vzdrži pa samo eno sezono, ali 25 dirk, mi je takoj postalo jasno zakaj se tako malo ljudi ukvarja s tem atraktivnim športom. Še boljšo predstavo sem dobil, ko doda, da pa velja oprema še nadaljnjih 6 — 8 tisočakov. Ko gledalci uživamo v borbi z blatom, se tekmovalci potijo pod čelado in obenem računajo, kaj vse bodo morali zamenjati po dirki. »Lahko je tekmovalcem, ki vozijo za tuje firme, tem mehaniki porinejo pred dirko urejen motor in mu ga po dirki zopet pripravijo za naslednje tekmovanje, jaz in moji tovariši pa se-žemo globoko v žep, da si uredimo motor za naslednjo dirko. Včasih pa je to nemogoče in že vnaprej veš, da ti lahko vsak čas odpove motor. To so za nas tekmovalce težki trenutki, kajti gledalec ob progi zahteva samo dobro uvrstitev ali celo zmago. Za njega ni važno, če se skriva pod čelado profesionalni dirkač ali strojni referent, kot sem jaz. Pa vendar, če enkrat zavohaš bencin, ne moreš kar tako odnehati.« To mi je dejal tako mimogrede, čeprav nisem navajen, da bi se pritoževal, sam si je to izbral, pred leti se je za motokros odločil še starejši sin Silvin, v letošnji sezoni pa prične tekmovati še mlajši sin Darjan. Tudi brat Milko že vrsto let jaha železnega konjička, tako, da lahko govorim kar o celi družini motokrosistov. O družino zato, ker vem, da ima tudi žena ogromno zaslug za njihove uspehe. Ogromno sobot in nedelj so zdoma, če pa ostane ona doma, pa je v mislih redno pri njih. Skrbi jo, ali se bodo vsi trije vrnili živi in celi, saj motokros ni kar tako. Stanko je imel že polomljeni obe roki, nogi, ključnico in ne vem kaj še. Starejši sin je točno 10 let po letu 1966, ko je Stanko osvojil naslov državnega prvaka, še on kronal svoj uspeh z državnim prvakom v mladinski ligi. V lanski sezoni je Stanko nehal aktivno tekmovati. To pa nikakor ne pomeni, da se je poslovil od motokrosa. Svoje bogate izkušnje bo prenašal na mlajše rodove, predvsem pa bo skušal popeljati svoja dva sinova v sam vrh motokrosistov, med dobre športnike. Sam mi je dejal, da je šport najboljše zdravilo za prenašanje porazov v življenju. Vsak človek se mora z nečim ukvarjati poleg svoje službe zatrjuje Stanko, on si -je izbral motokros in ni mu žal. ŠTROMAJER FRANJO. Stanko Vesenjak na svojem železnem konjičku med dirko DROBNE NOVICE IZ GE MARIBOR 20. 1. 1978 SEJE VRŠIL OBČNI ZBOR OOS GRADIS TOZD GE Maribor — uprava in gradbišča. Poleg običajnih točk dnevnega reda je bilo zanimivo predvsem poročilo predsednika IO OOS tov. Horvata, ki je orisal celotno delo osnovne organizacije sindikata. Novi odbor si je zadal dbširen program dela za prihodnjo mandatno dobo ter izvolil nov izvršni odbor, za predsednika pa so izvolili tov. Radej Evo. Na koncu so najzaslužnejšim članom OOS podelili lepe knjižne nagrade. NA LETOŠNJIH XVII. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH GRADISA od 9. do 10. februarja na Pohorju, je sodelovalo kar 17 TOZD s skupaj 285 sodelujočimi tekmovalci — manjkala je edino TOZD GE Koper. Pokrovitelj tekmovanja je bil direktor TOZD GE Maribor Franc Gačnik, dipl. ing. Po besedah sekretarja OOZK tov. Veita je KAR 75% ČLANOV zveze komunistov GE Maribor letos vključenih v kandidatno listo, organov upravljanja ter samoupravne organe, to pa je znatno več kot prejšnja leta. ŠAH —v soboto dne 11. 2. 1978 je bil v Mariboru brzopotezni šahovski turnir Gradisa. Sodelovalo je 22 šahistov iz 7 TOZD. Med posamezniki je osvojil največ točk Ivič GE Ljubljana okolica. Drugo mesto je pa pripadalo Dular Milanu iz TOZD GE Maribor. Tretji je bil Sinanovič iz GE Jesenice. V ORMOŽU ŽE PR VI GRADISOVI DELAVCI. Pripravljalna dela so v polnem zamahu, postavljeno je naselje, sestavljen štab strokovnjakov z dipl. ing. Bajcem na čelu. Vse to je garant, da bo nova tovarna za predelavo sladkorne pese z naše strani jeseni 1979. leta pripravljena za obratovanje. ZA DELEGATA NA 8. KONGRESU ZKS je bil evidentiran tudi član naše TOZD GE Maribor tov. Zorec Alojz, član Z K je od 1960. leta. Aktivno deluje v samoupravnih OPOZORILO DOPISNIKOM Obveščamo vse naše dopisnike, da so roki za pošiljanje člankov za Gradisov vestnik naslednji: za aprilsko številko do 25. marca 1978 za majsko številko do 22. aprila 1978 za junijsko številko do 20. maja r OTON ROŠKAR -50 LETNIK V februarju je> praznoval srečanj* z Abrahamom Roškar Oton, gradbeni tehnik — vodja obratov gradbene enote Maribor. Njegova življenjska pot se je pričela pred 50 leti na Studencih v Mariboru. Kot mnogim takrat, druga svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Svoja najlepše mlada leta je preživel v izgnanstvu v Srbiji. V kolektiv je prišel kot mlad gradbeni tehnik 27.11. 1949 in od takrat dalje mu je ostal zvest vse do danes. V 29 letih službovanja pri Gradisu je delal na mnogih zelo zahtevnih objektih in si zaradi svoje vestnosti in dobrega vodenja gradbišča, pridobil velik ugled med sodelavci. Se posebej je aktiven v družbenopolitičnih in samoupravnih organih in osnovni organizaciji sindikata. Težko bi našteli vse odgovorne funkcije, ki jih je ali pa še, opravlja tako v samoupravnih organih TOZD GE Maribor kot v OZD GIF Gradis. Za svoje vestno delo je prejel že vrsto priznanj in odlikovanj, tako medaljo dela in red dela s srebrnim vencem, v Gradisu pa eden prvih dobitnikov srebrnega znaka sindikata. Jubilejnim čestitkam se pridružujejo njegovi sodelavci. Š. F. X____________________________ organih in družbenopolitičnih organizacijah OZD, svetu KS, republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev in drugod. ŠTROMAJER f- za julijsko številko do 24. junija 1978 za avgustovsko številko do 22. julija 1978 za septembrsko številko do 19. avgusta 1978 za oktobrsko številko do 23. septembra 1978 za novembrsko številko do 28. oktobra 1978 za decembrsko številko do 25. novembra 1978 Želimo, da nam pošiljate čim več prispevkov. Hvala za sodelovanje! Uredništvo Nadaljevanje s 3. strani nje in razporejanje čistega dohodka TOZD, za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in drugih nadomestilih ter o zagotovitvi minimalnega standarda življenjskih in delovnih pogojev delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana. Sporazum je bil sprejet na referendumih v vseh TOZD in Delovni skupnosti v času od 28. do 30. decembra 1977. 4. V zvezi z določili Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema so se delavci v vseh TOZD v Gradisu z referendumom, ki je bil v času od 28. do 30. decembra 1977 in 17. januarja 1978 odločili, da se združijo v Interno banko GIP Gradis. V tej zvezi so sprejeli tudi Samoupravni sporazum o združitvi v interno banko Gradis. 5. V času od 28. do 30. decembra 1977 in 26. januarja 1978 so se delavci v vsaki TOZD z referendumom odločili o določenih sprememban in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis Ljubljana, ki so nastale predvsem zaradi spremembe v organizaciji Delovne skupnosti GIP Gradis ob organiziranju Interne banke in njene delovne skupnosti. S temi spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis se je uskladilo tudi področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite z določilom Zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V posameznih TOZD oz. Delovni skupnosti je glasovalo za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma od 67,1 % do 93,7 % delavcev. 6. V času od 28. do 30. decembra 1977 so sprejeli delavci v TOZD v sestavu GIP Gradis Ljubljana na referendumu Samoupravni sporazum o cenah žagarskih proizvodov in storitev v okviru GIP Gradis Ljubljana v letu 1978—1980. Iz navedenega je razvidno, da smo opravili veliko dela. Vendar moramo vedeti, da je vse kar delamo in ustvarjamo, še posebej na področju samoupravljanja in samoupravnih aktov, dinamičen proces, ki zahteva stalno spremljanje, spreminjanje in usklajevanje. Možnosti, ki nam jo daje naš samoupravni sistem, da si sami ustvarjamo predpise, po katerih bomo delali in ustvarjali, ne smemo zanemariti. Zato si mora vsak delavec, in še posebej vsak delegat, prizadevati, da bodo naši samoupravni akti res takšni kot si jih sami želimo. Zato moramo vsi aktivno sodelovati na zborih in razpravah, tako da bomo lahko po referendumih ugotovili, da smo vsi 100% »ZA« določen akt ali spremembo, ker smo vsi sodelovali v predhodnem postopku in se naše želje in hotenja skladajo z zapisanimi. Seveda je do takšne popolnosti še dolga pot. Dosegli bomo to le, če se bomo pri sprejemanju novih in spreminjanje starih samoupravnih aktov vsi bolj angažirali. S. POHLEVEN V mesecu februarju tega leta smo Podpisali glavno pogodbo s SLO-ViN-om o izgradnji Tovarne sladkorja. GRADIS-u je bilo s tem zaupano ln oddano projektiranje in izgradnja vseh objektov v sklopu tovarne. Celotna investicija je vredna ?krog 2 milijardi (200 starih mili-jard din). Velik del v tej vsoti pred-s*avlja oprema in jeklene konstruk-®ie- Naš delež bo znašal približno o00 milijonov dinarjev. S tem je bilo zaključeno več me-s®čno naporno delo in dano priznanj6 uspešnemu sodelovanju med skupnimi službami TOZD GE Ma-obor in TOZD PB Ljubljana pri izdelavi ponudbe in pri pridobivanju tako velikega dela. Ponovno smo sPoznali, da so močne skupne službe s sposobnimi kadri neobhodno potrebne v takšnih akcijah. . Zavedamo se tudi, da samo dobro ln vestno delo vseh naših TOZD tvori podobo in ugled našega podjetja. Prav ta ugled in renome (ko smo s skupnimi močmi in v težkih P°gojih v roku dovršili prenekateri zahtevni objekt) sta bila investitorju v°dilo, ko se je odločil za GRADIS. Prav to zaupanje pa moramo po- trditi in ponovno dokazati. Zato so glavne naloge in težave šele pred nami. Računali smo, da bomo s pripravljalnimi deli lahko začeli že lansko jesen. Toda splet večih dejavnikov, na večino katerih pa nismo mogli vplivati, je povzročil, da bomo z deli lahko pričeli šele sredi zime. Svoje soizvajalce in podizvajalce bomo morali skrbno izbrati. Velika in v tem trenutku največja odgovornost pa je pri projektantih. Prepričani smo, da bo TOZD PB Ljubljana, ob sodelovanju s TOZD PB Maribor in drugimi biroji v roku in kvalitetno izdelali tehnično dokumentacijo tako, da bomo celotno delo uspešno zaključili. Pri tako velikih delih vedno spoznamo in se tudi naučimo kaj novega. Spoznamo pa tudi naše prednosti in slabosti. Slednjim bi morali zato posvetiti posebno pozornost, še zlasti, če niso novejšega datuma. Pregled nosilcev poslov pri izgradnji tovarne, je prikazan v prilogi- O Tovarni sladkorja Ormož in napredovanju del, vas bomo še obveščali. PETER BAJEC, dipl. ing. gr Objekt TOVARNA ORMOŽ SLADKORJA "olaganje temeljnega kamna za tovarno sladkorja v Ormožu Investitor: SLOVIN LJUBLJANA Investitorski inženiring in nadzor: IBE — SMELT LJUBLJANA Projektant tehnologije in dobavitelj uvožene opreme: BMA BRAUNSCHWEIG — ZRN Projektant in izvajalec gradbenih del: GIP GRADIS LJUBLJANA s soi-zvajalci Projektant in dobavitelj domače opreme in izvajalec montažnih del. ZPS — ZDRUŽENO PODJETJE STROJEGRADNJE LJUBLJANA s soizva jalci Uvoznik: KOVINOTEHNA CELJE V Mariboru ustanavljamo skupno knjižnico Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu v Mariboru je dala pobudo za ustanovitev vzajemne knjižnice. Članice knjižnice so lahko OZD ali TOZD oziroma OOS. Pogoj za vstop je prispevek v znesku din 20.000 ali knjižni tona v tej vrednosti. Z združitvijo sredstev bo mogoče nabaviti več kvalitetnih knjig, kar si posamezne OZD in TOZD ne bi mogle privoščiti. Knjige bodo krožile med delavci članic vzajemne knjižnice. Vsaka podpisnica samoupravnega sporazuma mora imeti človeka, ki bo knjige izposojal in skrbel za pravočasno vrnitev. Pri nas bomo knjige hranili in izposojali v samskih domovih na Studencih. Z delom knjižnega fonda pa bomo občasno obiskali večje sektorje, kjer imajo naši delavci začasna bivališča. Na ta način želimo, med našimi delavci zbuditi čim-večje zanimanje za dobro knjigo. Porok za dobre knjige v vzajemni knjižnici je Mariborska knjižnica, saj jih bodo izbirali in nabavljali njeni strokovnjaki. Članice vzajemne knjižnice bodo podpisale samoupravni sporazum, ki bo določal njihove pravice in dolžnosti. Namen vzajemne knjižnice je, čim bolj približati delavcu dobro knjigo. Naša TOZD bo med prvimi podpisala ta sporazum. Upam, da bo delo vzajemne knjižnice lepo steklo in da nam bo knjiga postala najboljši prijatelj. Organizator kult. življenja SLAVA OBERLEIT SREČAL JE ABRAHAMA Minuli mesec je slavil naš sodelavec tov. direktor Brglez Vinko življenjski jubilej — petdesetletnico. Ta pomembni jubilej je lep, če ga dočakaš zdrav in lepši med domačimi in svojimi sodelavci. Jubilant je tudi eden izmed tistih, ki gaje zajela vojna vihra v taki starosti, da se mu je marsikaj vtisnilo v spomin iz vojnih časov. Eden izmed spominov je živo prisoten in ta je pomanjkanje hrane takrat, ko bi fant najrajši jedel. No, pa je vendar zrastel v fanta — moža. Po končani vojni je še obiskoval strojno tehniško šolo. Po končani šoli se je zaposlil v domačem kraju, da pridobljeno znanje prenese v življenje. Življenje nobenemu ne prizanese in ga ne čaka. Iz vsakega izkleše mozaik in ga vgradi v svojo pot, ki je lahko gladka ali trnova. Kot vsak mladenič tako je tudi naš jubilant hotel več, več videti, več naučiti, več ustvariti. No, naključje je bilo tako, da je leta 1953 vstopil v že takrat veliko Gradisovo družino. Začel je s svojim delom na takratni direkciji, nato pa se je začelo značilno gradbeniško terensko delo. Terensko delo se je začelo na gradbišču v Ravnah, ; nato na avto cesti Krško, Mariboru, Podvelki pri Dravogradu, na Obratu gradbenih polizdelkov (OGP) in končno na tokrat novorojeni enoti Strojno prometni obrat (SPO), kjer je srečal tudi Abrahama. Vsa omenjena gradbišča oziroma obrate, je prepotoval v svojstvu strojnega referenta. V novo formirani Gradisovi enoti se je njegovo terensko delo končalo, prevzel je po nekaj letih vodstvo SPO. Takrat v vlogi šefa. Ko je SPO pridobil status samostojne enote leta 1970 je prevzel zelo odgovorno nalogo direktorja. Z SPO je rastel tudi on, seveda v smislu znanja. Za vodenje tako zahtevne enote ni potrebno samo strokovno, ampak tudi politično in gospodarsko znanje, jasno z dokajšnjo pomočjo svojih ožjih sodelavcev ter posredno tudi od drugih. Da je bil vsem nalogam kos in jih obvladal, je dokaz v tem, da je že v tretjem mandatnem obdobju izvoljen za direktorja oziroma za glavnega krmarja SPO. Zato, ker sovpada njegov osebni jubilej in v tretje Izvolitev za direktorja, mu želimo mnogo zdravja, predvsem pa uspešnega vodenja te naše barke. L.Š. x______________________________________J KAJ NAS ČAKA V LETOŠNJEM LETU Močno smo že vkorakali v leto 1978. Novoletne želje so bile osebne in splošne. V splošnih željah pa se je le nekaj mislilo na skupnost, kaj nam bo prineslo dobrega ali slabega novo leto. Nehote se ozremo v minulo leto ko nam je vse znano kaj je bilo napravljeno dobrega oziroma kje so bile napake. Tudi rezultati so v glavnem znani, bili so pozitivni, vendar ugotavljamo, da bi bili lahko boljši če nebi delali gotovih napak. Pred iztekom leta 1977 smo sprejeli več samoupravnih sporazumov, na referendumih smo sprejeli več samoupravnih aktov, potrdili smo da jih uporabljamo v življenju. Novost je tudi Zakon o združenem delu, ki prinaša mnogo novitet, ki je samo v korist posameznega našega delavca. Z vsemi novitetami se moramo dobro seznaniti in jih v našem življenju in praksi tudi uporabljati. Še ena novost je lastni eksterni žiro račun, le-ta pa nas obvezuje na dobro gospodarjenje ter predstavlja legitimacijo TOZD-a ali nas vsakega posameznika. Naš žiro račun je »šparovček« v katerega dajemo denar in iz njega tudi jemljemo vendar tako, da ga nikoli do dna ne izpraznimo. Pred nami so torej obveznosti v tem da bomo dobro gospodarili, izkoristiti moramo vse rezerve, ki so še prisotne. Kje so naše rezerve? Ena izmed teh je odnos do dela. Vse premalo se zavedamo, da smo sami gospodarji, da moramo sami skrbeti za naš dohodek, da bo v naši blagajni vedno denar. Efekt ali storilnost ni pohvalna, več dobre volje in posluha da se vsaj za kakšen odstotek poboljša. Ni namen ali zahteva da se nekdo popolnoma izčrpa, namen je ta da vsi z zmernimi močmi dvignemo storilnost in to res vsi. Naj si nihče ne ustvarja utvar da bo ob koncu meseca dobil plačo brez da bi delal. Takih zakon o združenem delu ne nagrajuje saj pravi da je le po opravljenem delu. V veljavi pa je tudi zelo stari pregovor, ki pravi »kdor ne dela naj ne je,« kar potrjuje tudi naš zakon o združenem delu. Ena izmed neizkoriščenih rezerv so tudi dragi in moderni stroji. Ti so sposobni napraviti mnogo več samo potrebno jih je voditi in negovati. Za dobro vodenje stroja je potrebno znanje, dobro poznavanje, vzdrževanje in jasno pravilen odnos do njih. Odnos ni samo pomemben na-pram stroju ampak tudi do sodelavcev in naših naročnikov uslug. Torej resno se bomo morali zavzeti na vseh področjih da bomo dobro gospodarili s tem pa prislužili čim več denarja ne samo za naše plače ampak tudi za nakup novih strojev in splošni standard. Vse premalo cenimo čas v katerem živimo, to je čas miru. Kaj je lepšega živeti ter delati v miru. Vemo, da so marsikdaj še manjši spodrsljaji ter te lahko tudi z dobro voljo ublažimo. Zato naše delovne naloge opravljamo tako, da se bo storilnost dvigala, da zagotovimo sebi in svojim sodelavcem varno življenje in delo. Vse to bomo lahko dosegli le, če bomo izvajali dela po zadanem akcijskem programu. L. S. Vedno na terenu pa vseeno dobre volj1 — šofer Mesojedec Poleg sodobne mehanizacije tudi lopati pride še vedno v poštev Žerjavar Mihin na gradbišču v Tolminu Vožnja pozimi zahteva posebno pozornost Zima je tak letni čas, ko človek že kot pešec zaradi posebnih zimskih razmer izgubi tla pod nogami. Zato ni nič čudnega, da beležimo v zimskem času nekaj tipičnih zimskih prometnih nezgod, kar pač vozniki pri vožnji svojega železnega konjička ne upoštevajo specifičnih pogojev vožnje. Nič kaj prijetno ni po nepotrebnem pristati v kupu snega ob robu ceste ali še ob kakšni trši oviri. Ni treba posebej poudarjati, da sneg, snežna plundra ali celo poledica na cesti, zahtevajo od voznika skrajno previdnost in strpnost pri vožnji. Kot se za hudo zimo posebej dobro oblečemo in predvsem obujemo, je v tem smislu potrebno tudi vozilo primemo opremiti, da bo zmoglo zahtevno vožnjo v nevarnih zimskih pogojih. Vozniki, ki se pozimi ne bodo omejevali samo na vožnjo po mestu, kjer pristojne službe dokaj hitro odstranijo sneg in s soljo preprečijo zaledenitev ceste, bodo morali svoje vozilo primemo obuti za vožnjo po snegu ali celo poledeneli cesti. Vendar nam zimske gume, snežne verige ali celo ježevke, same po sebi ne bodo porok za varno vožnjo, če ne bomo sami pravilno vozili. Zaviranje, spreminjanje smeri vožnje ali drugi nenadni premiki z vozilom, so lahko usodni, če pri teh opravilih ne bomo dovolj previdni, celo zelo nežni, strpni in umirjeni. Zaradi slab- ših voznih pogojev je nujno, da vozimo s prilagojeno hitrostjo, torej dosti boli počasi kot sicer saj bomo pri manjši hitrosti dosti laže uravna-vali in kontrolirali lego vozila na vo-zišču. Na zasneženi ali celo poledeneli cesti je pot ustavljanja zaradi slabega trenja med gumami in voziščem znatno daljša, zato bo pametno ravnal tisti voznik, ki bo vozil res na zadostni varnostni razdalji za drugim vozilom. Zavedati se moramo, da zaviranje na zasneženi ali celo poledeneli cesti, nima takega učinka, da bi lahko z ustavljanjem oziroma zaviranjem, reševali nevarne situacije. Pri zaviranju lahko kolesa kaj hitro blokirajo in zdi se, da sploh ne zaviramo, tako slab je zavorni učinek, posebno še, če nimamo dobrih pnevmatik oziroma gum. Nevarnost pa je tudi v tem, da z zavrtimi kolesi drsimo v smer, kamor ne želimo in tudi volan nas pri taki vožnji ne more rešiti. Ce je temu tako, potem na zaviranje ne računajmo preveč. Bolj nas bo reševal nežen zasuk volana v desno ali levo. Najvarnejša vožnja pa seveda bo, če že pred tem vozimo tako, da ne ustvarjamo nevarnih situacij, ki narekujejo ukrepanje, ker vemo, da ukrepi niso učinkoviti. V skladu s prometnimi predpisi moramo vselej voziti tako, da bomo vozilo vedno in povsod obvladali, torej tudi v specifičnih zimskih pogojih. NAŠ GRADIS V FRANKFURTU Že velikokrat smo vas nameravali seznaniti z delom in življenjem naših delavcev v Nemčiji, v Frankfurtu, vendar dopisnikov od tam nismo lrr>eli, za nas pa je bilo menda do ne-,avnega vedno škoda težko prislu-zenih deviz. Šele sedaj se oddolžu-jemo tako našim v domovini kot 'Jfadisovcem v Frankfurtu z nekaj novicami, katere vam bodo skušale VsaJ malo prikazati kaj sploh imamo v Frankfurtu. Ko smo odšli iz Ljubljane, kaj dosti več, kot da je v Frankfurtu 146 Jpdi, nismo vedeli. No, s tem »znanjem« smo tam tudi pristali in začeli cisto »na frišno« nabirati nadaljnje Že za prvi večer je bil napovedan z°0r delavcev in ko smo ob 8. uri zvečer prišli v prostor, kjer se naj bi sestanek odvijal, so bili delavci že vsi zorani. Vedeli so, da bo nekdo prišel lz njihove »centrale«, da bi malo ra-z ožil to samoupravno dogajanje v ntatičnem podjetju in ko smo jih zasedali tako zbrane, smo pravzaprav spoznali, da so resnično željni vsajenih novic o svojem Gradisu. Gradisov vestnik, ki ga dobivajo v Frankfurtu, jim ne zadostuje, radi bi izvedeli kaj več o samem Gradisu, in o svojih enotah, od koder so prišli. Ko se je sestanek že nagibal h koncu, smo se v pogovoru malo ustavili pri njihovih življenjskih pogojih. Zatrjevali so nam, da jim pravzaprav nič ne manjka, da imajo hrano in stanovanje odlično, boli jih le ta odmaknjenost od vsega dogajanja doma in včasih se čutijo prav zapostavljene — kot da v tujini niso Gradisovi. Verjeli smo jim, saj tudi mi v domovini premalo vemo, s kakšnimi problemi se morajo tam »zgoraj« na nemškem ubadati, kako so si uredili samoupravljanje, kakšen je sindikat itd. Tudi če včasih ne gre vse tako, kot bi moralo pri njih, je pravzaprav kar težko zahtevati od njih še to in ono, saj imamo poleg tega v mislih, da pravzaprav živijo dvojno življenje: — eno v okviru nemških razmer in zakonov — eno v okviru naših samoupravnih razmer. Kaj pomeni še tako samoupravno urejeno TOZD naznotraj, če je pravzaprav delavec večji del dneva (do 17. ure) na gradbišču, kjer se mora pač ukloniti nemškemu načinu dela in vodenja. (Ob vsem tem pa moramo pripomniti, da med našimi in nemškimi delovodji ni večjih nesporazumov, in da dobro sodelujejo, vendar tempo dela je presneto drugačen kot pri nas doma. Tu ni časa za klepet, ogledovanje prišlekov, mimoidočih itd. Samo delo, delo. Tako so pač tam navajeni. Pravijo, da se naši delavci na tak delovni režim hitro privadijo in da slavijo med tujci kot izredno pridni in sposobni gradbinci). Gradijo najzahtevnejše objekte Pa se za trenutek ustavimo pri tem, kaj naši nemški Gradisove! delajo: Najprej moramo omeniti eno največjih gradenj — Senkenberg hotel s poslovnim delom, postavljen nasproti frankfurtskega razstavišča. Stavbo je kupila neka kanadska potovalna družba in velja za najvišjo stavbo v srednji Evropi. Visoka je 165 m, ima več kot 50 nadstropij, gradili pa so jo v letih od 1972—1976. Ko smo si tega velikana ogledovali, smo obenem tudi ugotovili, da je poleg tega, da je najvišji, najbrž tudi najelegantnejši objekt v celem mestu. Gradili so tudi Deutsche banke, skupaj s francosko tovarno Cognier so postavili arhitektonsko izredno zanimivo šolo v Frankfurtu, delali pa so tudi šolo v Wiesbadnu, naselje vrstnih hiš v Wiesbadnu, na Gorfied Keller Strasse delajo za Filipa Hol-zmanna 24 vrstnih hiš itd. V novem delu Frankfurta so zgradili stanovanjsko naselje devetih stolpnic, naselje s trgovskim centrom Nord WEST Stadt, šolo za medicinske sestre Heiligergeist, univerzitetno mesto v Darmstadtu, industrijske hale v Meinheimu itd. V svoji dolgoletni prisotnosti tam so se lotili tudi prometnih objektov in zgradili zanimivo križišče avtocest v različnih nivojih, nadvoz čez železniško progo v Griesheimu itd. Obiskali smo tudi gradbišče Lud-vvig Landmann Strasse — poslovno nakupovalni center, kjer bo prostora tudi za stanovanja. Gradnja je deljena v tri zaključne celote (stanovanjski del, poslovni del in trgovski center). Tu dela 38 naših delavcev. Zanimivo je, da je ob postavljanju talne plošče kanalizacija že popolnoma pripravljena in se skupaj s ploščo zabetonira. Ob tem naj ome- Vinko Sandi nimo, da naši gradbinci izredno hvalijo beton, ki ga v gradnji uporabljajo in pravijo, da lahko z njim delajo še tako zahtevne gradnje in naj-boljvizualne delikatne zadeve — n.pr. fasade iz vidnega betona re- MARSIKAJ SEM ŽE DELAL V Frankfurtu smo srečali Janeza Čoha, ki tam dela že 7 let. »V teh sedmih letih smo tod okoli že marsikaj zgradili. Delali smo mostove, hiše, stanovanjska naselja in še veliko drugih objektov. Sedaj delam na stolpnici Hensestamph. Sem mizar, vendar delam, kar pač treba; za kakršnokoli delo poprimem. Drugače pa se tukaj počutim še kar v redu, vendar mislim, da je počutje odvisno od nas samih: kakor sam poskrbiš, tako boš imel. Nastanitev je dobra, hrana je tudi dobra in poceni. Kadar imam kaj časa, igram karte, berem ali pa čistim avto. Nekako že preživimo, da nam ni preveč dolgčas po domačih.« Janez Čoh 12 — GRADISOV VESTNIK ^iRafk^ZupanS? GradiSa<<’ $° frankfurtski Gradisova in prisluhnili »Večkrat prinesite kakšne novice o naših iz domačega Gradisa!« • ,, li-JL-a >-t l* \ dobrVod^oMn^M^ozaVto^ "* gri,disOV£CV- Pohvalili so se’ da Jim 8re del" W J gradbišču a" ** °d ? d° 1?' vmes pa je Polurna malica in polumo kosilo, vse n» Skrinjica za referendumske glasovnice je bila v treh urah polna, čeprav so nekatera gradbišča oddaljena tudi 20 km od samskega doma V ozadju gradbišča lahko vidite garderobne kontejnerje, kjer je delavcem na voljo tudi topla voda V enem od teh samskih domov stanujejo delavci v Frankfurtu. K vsakim trem sobam sodi še kopanica WC in majhna kuhinja z brezplačno uporabo plina« To je visoki »lepotec« Senekenberg, ki ga je gradil Gradis v Frankfurtu Safet Mujič, predsednik sindikata v Frankfurtu: »Mnogo nalog je pred nami, vendar upamo, da bomo s skupnimi močmi vse rešili« snično lepo »ratajo«. Na samem gradbišču imajo delavci garderobe, kjer jim je na voljo vedno topla voda in urejene sanitarije. Na gradbišču imajo tudi malico in kosilo (za vsak obrok je na voljo 30 minut prostega V KROGU DRUŽINE JE NAJLEPŠE Med redkimi, ki imajo tudi družino v Frankfurtu, je Sadik Kopčalič: » Tukaj sem že pet let in nimam se kaj pritoževati. Stanujem privatno, ne v samskem domu, ker imam tukaj tudi družino. Tako smo vsaj mi skupaj, da zaradi dela v tujini ne trpi naše družinsko življenje. Tako se da veliko laže prenašati vsakdanje probleme. Če bi imel možnost, da bi sem pripeljal še oba otroka, bi bilo še lepše, vendar mislim, da je bolje, da živijo v domovini. Tukaj delamo kar precej, več kot doma, pa smo se kar privadili in nimamo s tem kakšnih posebnih težav. Kadar pridem iz službe, še malo pogledam televizijo, prečitam časopise in tako dnevi hitre,e minejo.« Sadik Kopčalič časa, hrano morajo sami plačati, čas malice in kosila pa tudi ni plačan). Mimogrede smo povprašali, kako je z dobavo materiala na gradbišče in povedali so nam nekaj, kar bi si želeli tudi doma: beton ali katerokoli drugi material pride na gradbišče tisti čas, za katerega so material naročili — brez zamud. Tako se delo lahko resnično planira, s tem pa so na gradbišču prisiljeni da sami ne delajo zastojev. Na gradbišču smo se o njihovem delu pogovorili z Vinkom Sadlom. Takole je povedal: »Na »pravega« ste naleteli, saj sem že kar inventar v nemškem Gradisu — tukaj sem že 13 let. Prej sem dela! na Jesenicah, pa v Celju in Ljutomeru (praznujem 28 let pri Gradisu). Sedaj pa sem tu v Nemčiji. Doma imam otroke, ki hodijo v šolo in porabijo za to dosti denarja, gradimo tudi hišo in tako to delo in denar iz Nemčije kar prav pride. Vendar kljub temu — doma je le najlepše in na začetku, ko sem prišel sem, mi je bilo res težko. Nisem še znal jezika, imel sem domotožje, sedaj sem se že privadil. O samem delu tukaj pa mislim, da je povezano z več discipline, vendar pa sem videl, da je na tem področju tudi doma že marsikaj drugače. O naših delavcih tukaj v Nemčiji mislim le najbolje, vsi so dobri garači in kar naredijo, ima svojo kvaliteto. Tudi vztrajni so, če se spomnim na prva leta, ko so precej odhajali domov.« Omeniti moramo, da smo sedaj govorili o skupini delavcev, ki delajo zunaj na gradbiščih; imajo pa še skupino, ki pripravlja ali izdeluje montažne betonske elemente za stanovanjske in industrijske objekte, za mostove in za prehode za pešce. Kadar namreč gradijo, ponavadi delajo prve dve kletni etaži klasično, nadgrajujejo pa montažno. Kaj pa sindikat? Tako kot v drugih naših TOZD so tudi v Frankfurtu organizirali osnovno organizacijo sindikata. Danes je njen predsednik Safet Mujič, pa naj o njihovem delu pripoveduje kar sam: »V začetku, ko smo organizirali sindikat, smo najprej želeli urediti vse okoli terenskega dodatka, nato pa smo se lotili tudi še drugih nalog. Dela bomo imeli dovolj, če ga bomo le hoteli videti. Nekaj moramo storiti tudi za našo rekreacijo, čeprav zanjo čez teden najbrž ne bo veliko časa. Naši delavci namreč že ob štirih ali pol petih zjutraj vstajajo in odhajajo na oddaljene gradbišča, vračajo pa se po 17. uri. Potem je treba že večerjati in malo pogledat televizijo, pa je konec dneva in hitro moramo spat, če hočemo vstati drugo jutro spočiti in pripravljeni za delo. Tako bomo našo rekreacijo omejili najbrž le na soboto in nedeljo. Uredili bomo igranje namiznega tenisa, pa seveda šah, dogovorili pa se bomo tudi s kakšnim klubom, da bi lahko gojili nogomet. Nekaj bo treba storiti tudi na področju kulture, saj smo sedaj bolj »revni« pri teh zadevah. Poleg teh otipljivih zadev pa bo treba sproti reševati še marsikaj drugega, kar bo čas prinesel. Sprejeli smo kup samoupravnih aktov in naša prva naloga je, da jih spoštujemo in uresničujemo.« ZK aktivna tudi v Frankfurtu Pred kratkim se je v Frankfurtu zopet osnovala naša osnovna organizacija ZK, ki jo vodi Franc Semen. Njihov načrt dela za naprej je tak: »Danes šteje naša OOZK 8 članov, še pred kratkim pa smo imeli samo 4. Tukaj v Nemčiji sem že 10 let, sekretar pa sem od decembra dalje. V teh letih nazaj nismo bili nič kaj aktivni; končno še doma niso vedno tako delovni, kot bi morali biti tukaj, pa je poleg vsega ostalega še drugačna »klima«. Za napfrej se bomo trudili, da bomo našo aktiv-nost malo izboljšali in tudi kaj nare-dili. Ena prvih naših akcij je, da bomo organizirali predavanje o Kardeljevi novi knjigi. Radi bi pa v svoje delo pritegnili tudi čimveč mladih. Iz vrst mladine bomo lahko nato dobivali nove člane za našo organizacijo.« Povezani z društvom »Sava« Nekateri naši delavci so vključeni v slovensko društvo v Frankfurtu, imenovana »Sava«. Že dve leti je predsednik upravnega odbora tega društva naš direktor TOZD Frankfurt Jože Gašperšič. Kaj za naše ljudi pomeni to društvo, nam je tov. Gašperšič povedal tole: »Že tretje leto sem član upravnega odbora tega društva in tako njegovo delo dobro poznam. Člani društva so v glavnem Slovenci, vendar pa imamo tudi člane drugih narodnosti. V društvu deluje kegljaška sekcija, šahovska sekcija in pevski zbor. Seveda pa se naša dejavnost ne omejuje samo na to. Med nami in ostalimi društvi imamo razna športna srečanja in tekmovanja. Pred dvemi leti smo na primer tekmovali s kegljači Gradisa. Društvo ima približno 150 članov in vsako leto pripravimo najprej pustno zabavo, pa proslavo ob dnevu kulture, nato proslavo Dneva žena, za prvomajske praznike pripravimo piknike itd. Skupaj z drugimi našimi društvi pripravimo vsako leto centralno proslavo ob dnevu mladosti, počastimo tudi dan vstaje, v prvih jesenskih mesecih tudi kakšen izlet. V jeseni imamo tudi »vinsko trgatev«, končamo pa ponavadi s centralno proslavo za Dan republike. Naše društvo dela pod nadzorstvom jugoslovanskega generalnega konzulata v Frankfurtu. Vse nasje prireditve so poznane po tem, da so dobro organizirane in pripravljene, k čemer pa ogromno prispevajo prav delavci naše TOZD. Svoje klubske prostore imamo v centru Frankfurta, kjer je članom na voljo slovenska knjižnica z našimi časopisi. Tam imamo tudi barvni televizor in prav sedaj bomo dobili videorekorder za dveurni program. Organizirali smo tudi poučevanje v našem jeziku in naša tovarišica učiteljica pripravlja za proslavo šolsko mladino. Kot najboljše organizirano kulturno prosvetno društvo dobivamo tudi nekaj materialne podpore. V največji meri se financiramo s prispevki jugoslovanskih podjetij in predstavništev, nekaj dohodkov pa imamo tudi od prireditev in članari- O naši dejavnosti seznanjamo ljudi preko biltena »Glas Save«; Letos imamo polne roke dela, saj pripravljamo srečanje Slovencev iz cele Evrope. To srečanje bo 10. junija v Frankfurtu Jahrbunderthale-ki sprejme več kot 2000 obiskovalcev. V dopoldanskem delu bodo športna srečanja, popoldne pa bo kulturni program. V tem delu bodo naša društva iz zahodne Evrope pokazala, kaj znajo. Seveda bo vsem sledila zabava. Radi bi, da bi se tega srečanj3 udeležilo čimveč naših ljudi iz domovine. Pokrovitelj srečanja je hes-senska vlada, v Jugoslaviji pa konferenca SZDL, CK ZKS in izseljeniška matica.« Tako torej živijo in delajo na$i Gradisovci v Frankfurtu. Upamo, d3 smo vam uspeli vsaj malo približati življenje teh ljudi, za naprej Pa bomo seveda z njihovo pomočjo> skušali redno spremljati, kaj je novega pri njih. Franc Semen GRADIS V SLADKEM VRHU Odkar pomnim, ni bilo v Gradiso-Vem vestniku ničesar obširnejšega napisanega o Sladkem vrhu, zanes-Jivo pa ni bilo napisanega ničesar od leta 1974 dalje. In vendar je v tem delu Slovenskih goric, na skrajnem severu Slovenije, ob Muri, ki je na-ravna meja med Jugoslavijo in Av-strijo, Gradis še kako prisoten. To je močan sektor, ki ga trdno držimo v svojih rokah in kot vse •taže, ga bomo tudi v bodoče. Gradisovem delavcu življenje |ukaj ni posebno naklonjeno. Živi Jk ob meji, kjer umazano vodo k*Ure spremlja pozimi mrzel veter, P°leti pa se vroč veter iz Avstrijske ravnine zaletava v bližnje griče Sionskih goric in ga ne puste naprej. . Ura pa je vedno hladna in onesna-Zena in vedno znova se moraš spo-Padati z njo, kadar prične graditi o°vi objekt. Ob koncu delovnega ne gre na zaslužen počitek v nase-Je. kjer pa ga ne čaka nobeno udob-Je- Kolikokrat smo že sklenili, da ga °nio preselili na novo lokacijo in ga “Premili kot se spodobi! Vedno ‘nova pa smo odlašali, ker smo gle-. skozi računico in popravljali a)nujnejše. Tako ne gre več naprej! sk rat**S0V c*e*avec živi tukaj tiho, rpmno. O njegovi prisotnosti go-v°n le delo. , pa vendar — kdo ne pozna Slad-“gorske, njenih slovitih izdelkov Papirne konfekcije, ki jih lahko .j*Piš povsod v državi in srečaš mar-1 v tujini? Sladkogorska tovarna Papirja ima ob Muri — voda je eden osnovnih pogojev za proizvodnjo Papirja — že dolgo tradicijo, saj bo et“s stara že 105 let. in . P°redno z rastjo Sladkogorske yn djenim razvojem ima tudi Gradis i 'adkem vrhu svojo tradicijo, saj z ,u Prisoten že tri desetletja in je sladil vse pomembnejše objekte po ,ni' Pridobil si je tak sloves, da si je težko predstavljati Sladkogorsko brez Gradisa. Ljudje nas imajo radi, vodilni delavci nam popolnoma zaupajo. Njihove večkrat glasno izrečene misli: »Kadar Gradis gradi, mi mirno spimo,« to zgovorno potrjuje, obenem pa zavezuje, da tega zaupanja ne izgubimo. Če bi hotel predstaviti naše delo v Sladkem vrhu, bi se težko v trenutku odločil za najpomembnejše, najzahtevnejše ali najlepše. Vsak objekt ima svoje posebnosti po katerem smo si ga zapomnili in se ob njegovi graditvi vedno znova naučili nečesa novega. Zato je najbolje, da gremo po vrsti. Leta 1973 je Sladkogorska slavila 100 letnico obstoja in tega leta je bilo zaključeno obdobje II faze rekonstrukcije. Zrasli so novi objekti: hala za papirni stroj 5, konfekcija II, prizidKa k kotlarni, stanovanjski blok, zgornja postaja tovorne žičnice, uredili okolje. Takoj za tem so se pričele priprave za novo obdobje rasti tovarne z delovnim nazivom »III. faza rekonstrukcije« . Ta faza traja še danes in naj bi bila letos zaključena, čeprav nekaterih objektov še nismo pričeli graditi. V obdobju priprave projektov za gradnjo tovarne, smo gradili dva objekta infrastrukture. Zaradi velikega pomanjkanja stanovanj smo v začetku julija pričeli graditi 11 etažno stolpnico z 66 stanovanji in dvema zakloniščem.a To je prva stolpnica v Slovenskih goricah. Do srede oktobra smo »zlezli« do pritličja, nato pa smo dobili tak zalet, da smo se ustavili šele 30 decembra 1974, ko smo v mrazu zabetonirali ploščo nad 10. nadstropjem. Tako smo dosegli rok s poprečkom gradnje ene etaže na teden. Investitor je navdušen, mi prav tako. Gradili ^"jost nove hale za Sladkogorsko v Sladkem vrhu smo z NOE, opaži, ki so se takoj uporabljali šele drugič v TOZD GE Maribor. Nadaljna gradnja je potekala normalno do jeseni 1975, ko je bila popolnoma končana. V spomin mi je ostala neverjetna preciznost žerjavista Tkalca, kako je montiral težke fasadne betonske stene, ko smo ga samo radijsko vodili. Čeprav iz svoje kabine ni videl dveh strani objekta, je delo opravil brezhibno, brez najmanjše poškodbe. Hoteli smo ga nagraditi, toda zaradi togosti pravilnikov v Gradisu je ostal brez finančnega zadoščenja. Nekako vzporedno s stolpnico smo na cca 13.000 kv. m gradili letno kopališče na otoku, ki ga tvorita industrijski kanal in sama Mura. Po mnenju mnogih, ki so ga obiskali, je to najlepše letno kopališče daleč naokoli, saj ima ugodno lokacijo. Po možnosti izbiranja med soncem in senco prekaša tudi slovite Ptujske toplice. Kopališča ima dva aluminijasta plavalna bazena dimenzij 33x17 in 25x15 m, ki jih je izdelal Impol, garderobe, sanitarije, filtrsko in črpalno postajo ter ogromno negovanih zelenic s cvetjem. Bazena sta stalno napolnjena z vodo do roba in se da pozimi tudi drsati. Ko smo nekoč ugotavljali trdnost tankega ledu, smo bili priča nevsakdanjemu fizikalnemu pojavu. Led je držal dva moža skupaj, ko pa je tretji sam stopil na led, se je okopal, čeprav po številu kilogramov ne sodi v težko kategorijo. Kopalca smo rešili in še vedno vestno dela v Gradisu. Osrednji objekt III. faze rekonstrukcije je vsekakor papirni stroj 6. Za njega je bila potrebna ustrezna hala. Izmed nekoliko variant za lokacijo objekta so se odločili, da bodo halo postavili na industrijski kanal, s tem, da objekt ne bo okrnil njegove funkcije. Tako so papirni stroj (samo sušilni valj ima obseg 100ton) dvignili na koto +6,70, tehnološke kadi pa na koto ±0,00. Projektanti (tov, Lesar, ing. Adamič, Debevc) so tako dobili zahtevno nalogo, ki so jo odlično izpeljali. Zaradi geoloških pogojev so se skupaj z Geološkim zavodom odločili za temeljenje objekta na pilotih. Hala za papirni stroj 6 ima tlorisne dimenzije 25,50x89,90 in je teme-ljena na 57 Benoto pilotih premera 1,00 in 1,50 m ter globine 8-11 m, skupne dolžine preko 600 m. Da smo z delom lahko neovirano pričeli, smo morali v prvi vrsti odstraniti široki betonski most, ki je stal sredi tovarne. Geološki zavod ga je ob naši zaščiti okolice in samega mostu tako uspešno miniral, da je počilo le nekaj najbližjih okenskih stekel. V nadaljevanju gradnje ni bilo nekih večjih problemov, ki jih ob sodelovanju s projektanti ne bi hitro in učinkovito rešili. Pomagala nam je tudi priprava dela iz Ljubljane in priprava dela naše TOZD. Danes, ko je objekt končan, se večkrat spomnimo marsikaterega detalja iz gradnje, ki gadoslej nismo bili vajeni. Operativne probleme, ki so prepuščeni izključno vodstvu gradbišča, smo reševali na kraju samem, s tem, da smo vedno dali na prvo mesto varno delo in ekonomsko upravičenost. Tako je bilo izvedenih nekaj del po originalnih postopkih, ki so prihranili mnogo časa in sredstev, pridobili pa smo tudi na kvaliteti. Zal takrat niti pomislili nismo, da bi jih prijavili kot inovacije — koristne predloge. Tako je bilo zelo uspešno izvedeno nadvišanje pilotov, nadalje betoniranje 9 m visokih stebrov v eni fazi, izdelava in montaža betonskih žlebov, itd. Upoštevati je namreč treba, da je objekt v bistvu po-lomba, z vseh strani omenjen s starimi industrijskimi objekti, ki so morali ostati nedotaknjeni in da nam prizadevni Čedo Tomič z žerjavom s 40 m dolgo ročico ni mogel pomagati v zadnji tretjini objekta. Za fasado iz durisola se skriva sorazmerno vitka konstrukcija pa vendar je bilo vgrajenega 5000ku. m betona, 430ton armature, izdelanih je bilo 16000kv. m zahtevnih opažev, ki so včasih bili podobni kiparskim kalupom. Te je posebno skrbno in natančno izdeloval VK tesar Ferenčak Pavel s sodelavci. Kovinski obrati Maribor so ugra-dili 126 ton strešne in fasadne konstrukcije. V objektu je več kot 40.000 ku. m koristne prostornine, ki je dodobra izpolnjena z ogromnim papirnim strojem in spremljajočimi instalacijami Drugi pomemben in tudi zelo zahteven objekt v tem času je bila razdelilna transformatorska postaja 110-20KV v Selnici ob Muri. Zgrajena je bila v prvi vrsti za potrebe elektrifikacije železniške proge Maribor—Šentilj, pomembno pa je tudi za Sladkogorsko. Lokacija je bila izbrana na plazovitem terenu, kjer že najmanjši dež spremeni ilovnato površino v razkvašeno blato. Z njim smo se spopadali več kot eno leto v res težkih delovnih pogojih. Poseb-Nadaljevanje na 17. strani GRADIMO TUDI V ŽALCU Vsa ta zadnja leta smo bili navajeni, da skoraj nismo našli Gradisovega gradbišča od Domžal dalje proti Celju. Šele v predmestju Celja se je pokazal kakšen naš žerjav. Pred kratkim pa smo bili veselo presenečeni, ko smo opazili, da imamo tudi v hitro se razvijajočem Žalcu nekaj svojih gradbišč. Na prvem gradbišču, ki smo ga obiskali smo našli Draga Košenino, ki nam je o prisotnosti Gradisa v Žalcu pripovedoval takole: »Ko smo se potegovali za gradnjo na tem območju, smo vedeli, da je potrebno nekaj nuditi in mi smo poleg same izvedbe ponudili pravzaprav celoten ingeneering za objekte. No, prednost naših projektov se je kmalu pokazala in danes gradimo v stanovanjskem naselju že prvo skupino blokov. Danes so šele v začetni fazi, rok za izgradnjo pa je konec leta 1978. Zaenkrat delamo po planu. Projekt je zagotovljen za niz 120 stanovanj. Pri gradnji uporabljamo sistem NOE opažev, objekt sam pa je rešen z OMNIA ploščami. Pri tem je veliko manj dela z opažanjem kot običajno. V objektu, ki ga gradimo sedaj, bo 40 stanovanj — od garsonjer do dvoinpolsobnih. Sam razpored in ureditev prostora je zelo privlačna in temu primerno je tudi zanimanje kupcev, ki so že izrekli našim projektantom pod vodstvom ing. Reya vso priznanje. Danes delamo tudi še v eni izmeni, če pa bomo z rokom gradnje bolj na tesno, bomo delali tudi v dveh izmenah. Naši delavci se hranijo in stanujejo na gradbišču. Že pred prevzemom gradnje stanovanjskih blokov smo bili pravzaprav prisotni v Žalcu. Delali smo temelje za žitne silose, kjer smo porabili 20.000 ton betona. Pri tem je bilo za 15.000 kub. m izkopov in 8.500 kub. m betona različnih mark in 180 ton armature. To delo smo izvedli v 2 mesecih. Gradnja sama ni bila zahtevna, vendar smo imeli pri tem velike probleme s podtalno vodo. No, nazadnje smo ugotovili, da smo pravzaprav zastonj hiteli, ker dobavitelj silosov še ni pripeljal silo- Pri opažanju v Žalcu uporabljajo NOE opaže sov. Če bi jih mi postavljali — betonske, bi najbrž že bili pripravljeni za uporabo. Na gradbišču Mirosan gradimo stanovanja in delavnice za sezonske delavce. Tu smo v drugi gradbeni fazi, dela pa potekajo po planu. Pripravljamo se tudi na gradnjo zdravstvenega doma v Žalcu. Že obstoječi objekt bomo dvignili za eno etažo. Težave bodo pri tem, da ne bomo z gradnjo smeli ovirati ljudi — zaposlenih v zdravstvenem domu, ki bodo svoje delo morali opravljati kot ponavadi. Z ozirom na to, da Gradis v tej dolini ni delal že 15 let, mislim, da smo z vsemi temi gradnjami letos precej dosegli in se tudi dobro usidrali. Če se bomo držali rokov gradnje, kvalitete izdelave in primernih cen, se najbrž nam ni treba bati, da bi delo tukaj izgubili.« In hi bo zraslo 120 novih stanovanj MINI ANKETA Dragi bralci! Po daljšem premisleku smo se odločili za novo, boljšo obliko Gradisovega vestnika. Ob izboljšanem formatu pa se mora izboljšati tudi vsebina. Ker je ta časopis namenjen nam, bralcem, vas prosimo, da to majhno anketo izpolnite in nam jo pošljete. Vaše odgovore bomo upoštevali ter tako skušali še bolj dvigniti kvaliteto Gradisovega vestnika. UREDNIŠKI ODBOR 1. Nova oblika Gradisovega vestnika mi je bolj všeč kot prejšnja — da — ne 2. Ali nam tehnični izgled časopisa (tisk, število in velikost slik, razporeditev člankov) ustreza? — da — ne 3. Vsebina je — dobra — zadovoljiva — slaba , I 4. Kakšne predloge imate glede na vsebino? a) ............................. b) .............................. c) ............................. 5. Priimek in ime ter TOZD Vse poslane odgovore bomo tre-bali in trije izmed vas bodo dobili naslednje nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Hvala za sodelovanje! POGOVOR S CELJSKIMI NAGRAJENCI Bestenlč Ignac, 50 letnik Po poklicu je KV zidar, rojen v Medimurju, že nekaj časa pa stanuje v Rimskih .Toplicah. Kaj pravi o Gradisu? »Pri Gradisu sem začel delati leta 1948. Takrat se je gradila hidrocen-trala na Savi in prav tam sem začel Zdaj je že 30 let, kar sem pri podjetju in bom ostal do konca delovne dobe. Trenutno delam na objektu »Čuprijska«, kjer raste poslovni objekt. Za svoj 50-letni jubilej sem dobil v Gradisu lepo darilo — knjigo »Oktobrska revolucija« ter denarni bon. kar mi bo seveda prišlo zelo prav Rojstni dan smo kar dobro prazno; vali, saj pol stoletja že nekaj pomeni in velja. Ob tej priložnosti se zahva; ljujem za izreden sprejem na svečan1 seji in pozdravljam vse člane kolektiva.« Polenlk Marija, 30 let v Gradisu »Minilo je že 30 let! Skoraj nemogoče, kako hitro minevajo leta. zdi se mi kot da bi včeraj prišla \ Gradis. Gradis mi je postal kot drugi dom. Navajena sem ga, danes sem upravnica delavskega naselja v Šoštanju. Z vsemi se zelo dobro razumem, rada imam ljudi in vedno sem jim na razpolago. Zato mi Gradisova nagrada pomeni veliko. In še tole bi omenila na koncu zahvaljujem se celotnemu kolektiv*1 Gradis za sprejem na seji in za nagrado, katera mi bo tudi v bodoč6 lep spomin na moj Gradis.« Šljivar Husein, lO let pri Gradisu »Danes sem KV zidar, začel P* sem delati pri Gradisu leta 19» «*** s* rcretVM*'"* ' * ZA A/E. -~wšl* # i mA pi/ pa M£ oTt***o sam f*esmv o a -■si*' /MAPO PA MC. AdTtmJO ctw»*o l ruslM' SAJir/At SAm Ai delavci vse več privržencev, kar vsako leto dokazuje povečano število Pnjav za posamezno tekmovanje. Če P°niislimo poleg tega še na dejstvo, da na (akšna srečanja pridejo samo najboljši P° izbirnih tekmovanjih v samih prgani-j'",|cijah združenega dela, potem smo ahko zares zadovoljni. Točnega števila tekmovalcev, ki so sodelovali na izbirnih tekmah in nato na »finalu« prav gotovo n! moč izračunati, vsekakor p,a gre to šte-y"° v nekaj tisoč. Seveda mislim pri tem e n» zimske igre, saj je pri letnih ta šte-X| ka še precej višja. . Ravno ta množičnost pa nekatere ‘Zrcdno moti. Kar precejšnje je število Zagovornikov tovrstnih sindikalnih tekmovanj, veliko pa je tudi tistih, ki so proti takšnim srečanjem, ki jih v sredstvih jav-bega obvešanja imenujejo »ijade«. In er imamo gradbinci tradicijo tovrstnih ječanj, saj so bile zimske igre ie 16. po . rs,i> letne bodo pa že 28., potem je ne-Kako tudi razumljivo, da smo najbolj »na I ®h«. O vseh pozitivnih stvareh, ki jih akšne igre prinašajo, ne mislim pisati v ®m sestavku, poudaril pa bi rad le Snovni moto večine, če že ne vseh nasipajočih. Važno je kar najbolje zasto-vl,i barve svoje OZD. Morda malce l ^gačno geslo od olimpijskega niti to-7° ne moti, če poznamo kvaliteto po-sameznih tekmovalcev in se potem vsak v v°i> starostni skupini poskuša kar naj- bolje uvrstiti. Izbirne tekme, ki so jih imeli naši tekmovalci na Pohorju so pokazale, da smo imeli tokrat zelo dobro ekipo in le malo je manjkalo, da nismo segli celo po najvišjem mestu. Samo za 21 točk smo zaostali za Gradbincem, ki bi jih lahko nadoknadili že z eno boljšo uvrstitvijo v tekih. Čeprav v posamezni konkurenci nismo osvojili nobenega prvega mesta, pa je bil skupni zbir točk dovolj velik, da smo dosegli odlično drugo mesto, za kar je potrebno pohvaliti vse tekmovalce, ki so nas zastopali. Še posebej pa velja pohvaliti Ravenčane Čekona in Hercoga, ki sta z osvojitvijo 3. in 5. mesta v svoji starostni disciplini doprinesla kar precejšnje število točk. Pohvaliti velja tudi ostale, ki so se uvrstili do 5. mesta in si s tem pridobili pravico do ustreznega priznanja. Rezultati po posameznih kategorijah pa so naslednji: VELESLALOM Moški do 33 let 1. Marko Kavčič (Sl. ceste) 11. Miran Sluga 28. Karel Luštrik 57. Marjan Horštnar 228. Marjan Zupan (321 tekmovalcev) Z Moški od 33—40 let 1. Mirko Klinar (Gradbinec) 3. Maks Čekon 5. Janez Hercog 31. Jože Zupan 49. Peter Rubin 58. Pavel Stanonik (242 tekmovalcev) Moški nad 40 let I. Mirko Stupar (ZRMK) 8. Anton Vidic 15. Marjan Cizej 60. Albin Bernard 61. Rupert Babič (239 tekmovalcev) Ženske do 30 let 1. Barbara Tomšič (Slov. ceste) 4. Janja Stanonik 15. Barbara Starovasnik 62. Ida Meglič (146 tekmovalk) Ženske nad 30 let 1. Hermina Rusjan (IMP) 4. Mira Kovačič 15. Joži Orel 20. Ani Stupar 23. Nežka Kramarič (319 tekmovalk) TEKI Moški do 33 let 1. Filip Kalan (Gradbinec) 8. Zdravko Vozič 24. Jože Cuznar 27. Karel Jezeršek 31. Jure Štancar 34. Martin Oblak (196 tekačev) Moški nad 33 let 1. Franc Naglič (Gradbinec) 17. Silvo Rant 21. Pavle Stanonik 23. Štefan Premrl 25. Ciril Oblak Ženske do 30 let 1. Nani Peršin (Slov. ceste) 7. Janja Stanonik 10. Mojca Černigoj 15. Fani Zupančič 25. Ida Meglič (70 tekačic) Ženske nad 30 let 1. Majda Jurša (IMP) 4. Helena Žigon 8. Nežka Kramarič 11. Jožica Orel 13. Ani Stupar 24. Marjeta Dekleva (63 tekačic) Skupni vrstni red: 1. SGP Gradbinec Kranj 2.183,48 2. GIP Gradis Ljubljana 2.162,72 3. IMP Ljubljana 2.053,55 4. SGP Slovenija ceste Lj. 1.923,19 5. KOVINAR Jesenice 1.589,00 Podeljene so bile tudi posebne nagrade za tekmovalce v starostni skupini nad 50 let in patruljni tek, katerih rezultati se niso upoštevali v skupnem seštevku. Ob zaključku tekmovanj, ko je organizator podelil nagrade najboljšim, je bila ugotovitev vseh sodelujočih, da so tudi XVI. zimske igre v organizaciji GP Tehnike povsem uspele, da je bil poleg prestiža in borbe na smučinah dosežen tudi drugi cilj, da se gradbinci na podobnih srečanjih spoznajo in sprijateljijo, kar jim pomaga pri vsakdanjem delu. Takšno oceno je podalo tudi častno razsodišče ob koncu tekmovanja in se zahvalilo organizatorju GP Tehnika ter smučarskim delavcem iz Mojstrane, ki so imeli na skrbi tehnično organizacijo. ^disovci na zmagovalnem odru: Kramarič Nežka za Kovačič Miro (4. VSL), He lena Žigon (4. teki), Janja Stanonik (4. VSL ženske do 30 let); Jerne, Jersan kape-an ekipe (za 2. mesto za skupno uvrstitev)