ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dr. JOSIP MAL — OSEMDESETLETNIK Kdor ga vidi na ulici, mu jih sicer ne bi prisodil — osem križev namreč — vendar je res, da se je zgodovinar dr. Josip Mal rodil že 22. XII. 1884 na Pretržu župnije Peče pri Moravčah. Po gimnaziji v Ljubljani je v le- tih 1904—1909 študiral na dunajski univerzi zgodovino in geografijo ter umetnostno zgo- dovino. V slovečem Inštitutu za raziskavanje avstrijske zgodovine se je temeljito izšolal v arhivski in muzejski stroki in jeseni 1909 prišel v takratni deželni muzej v Ljubljani, ki mu je ostal zvest do upokojitve 1. 1945. Tu je prehodil pot od volonterja do predstojni- ka; 1. 1924 je namreč postal ravnatelj Narod- nega muzeja, ki se je razvil v Jugoslaviji iz nekdanjega kranjskega Deželnega muzeja. Razširitev muzejskega območja na vso ta- kratno Slovenijo in zajetje novega muzejske- ga materiala sta zahtevala nemalo dela in skrbi tembolj, ker je šlo hkrati še za arhiv- sko gradivo, kajti tudi to je do ustanovitve DAS jeseni 1945 hranil Narodni muzej. Vse to bogastvo je ravnatelj Mal napravil šele prav dostopno za javnost, ko je 1. 1931 izdali Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v j Ljubljani v dveh delih: Kulturno zgodovinski i in Prirodopisni del. To je bil po Dežmanovem ! Führerju durch das Landesmuseum iz 1. 1888 i prvi in sploh prvi v slovenščini pisani vodnik ; po našem muzeju, sam je napisal za njegov \ prvi del Zgodovinski pregled in poglavji Obrtni oddelek ter Knjižnica in arhiv. \ Nagla rast zbirk in potreba po njih bolj ; sodobni razstavitvi in izrabi sta imeli kljub j m.anjšim adaptacijam starega poslopja za po-! sledico vedno hujšo stisko za prostor. Razni ■ načrti, kako bi ji odpomogli, npr. z nadzidavo j II. nadstropja, so ostali na papirju in tudi] izločitev dveh samostojnih novih muzejev. Narodopisnega in Prirodopisnega, ni mogla prinesti pomoči. Bolj realen je bil spomladi L 1935 ravnateljev predlog, da se odstopijo 1 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO primerni predmeti iz Narodnega muzeja v razstavo takrat snujočemu se Mestnemu mu- zeju in, ko je bil ta jeseni 1. 1937 odprt, je Narodni muzej prispeval zanj večino gradiva, ki je predstavljalo zlasti meščansko in plemi- ško stanovanjsko kulturo od gotike do srede XIX. stol. Ze 1. 1939 je dr. Mal napisal in izdal tudi Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju in zanimivo je, da je prav temu kas- neje posvetil še dobro desetletje skrbi, ko je bil od 1. 1950 do 1961 njegov honorarni rav- natelj. Priboril .mu je nove prostore, organi- ziral vrsto razstav in na njegovo pobudo je bil 1. 1951 v proračunu Mestnega muzeja ustanovljen poseben referat za spomeniško varstvo Ljubljane. Svoje načrte za izpopolni- tev in znanstveno izrabo muzejskih zbirk je razložil 1. 1955 v posebni knjižici Vprašanje Mestnega muzeja v Ljubljani. Kot organiza- tor znanstvenega dela se je Mal udejstvoval tudi v okviru Muzejskega društva za Slove- nijo. Več let je bil njegov podpredsednik in v 1. 1926—1945 urednik njegovega Glasnika, ob desetletnici stare Jugoslavije pa je uredil zbornik Slovenci v desetletju 1918—1928. Poglavitno Malovo književno delo je na- daljevanje Grudnove Zgodovine, ki je izšlo pod naslovom Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba v 1. 1928—1939 v 10 zvezkih na dobrih 1200 straneh pri Mohorjevi družbi. Tu popisuje avtor zgodovinske dogodke v naši domovini od francoske dobe naprej in 102 še bolj kot njegov prednik upošteva tudi kul- turnozgodovinski razvoj, saj po njegovih be- sedah »zgodovina sploh ne more biti drugega kot kulturna v širšem pomenu in ne le ozko- srčna in po vsebini omejena politična vladar- ska zgodovina« (KMD 1953, 72). V skladu s tem širokim pojmovanjem historiografije in v tesnem stiku z muzejskim in arhivskim gradivom obravnavajo Malovi članki in raz- prave, ki jih je blizu poldrugsto, najrazlič- nejše teme iz splošno kulturne, literaturne in umetnostne zgodovine ter etnografije. Pogo- sto nosijo znak aktualnosti, ko obravnavajo npr. v stari Avstriji Žumberško vprašanje ali pa Grb in barve dežele Kranjske. Taka je bi- la tudi Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, ki je izšla kmalu na začet- ku Jugoslavije 1. 1924. Istega leta je izdala beograjska akademija kot XXX. knjigo Srb- skega etnografskega zbornika Malov spis Uskoške seobe i slovenske pokrajine. Posebno močan je kulturno zgodovinski poudarek pri zadnji Malovi knjigi Stara Ljubljana in njeni ljudje, ki je izšla 1. 1957 s podnaslovom »kul- turnozgodovinski oris«. Najbolj vztrajno je bilo pa Malovo zanima- nje za najstarejšo slovensko zgodovino v zve- zi s karantansko kneževino in z vojvodskim ustoličenjem. Začelo se je 1. 1909, ko je na osnovi takrat izšle knjige A. Dopscha o sta- rejši socialni in gospodarski ureditvi alpskih Slovanov v članku K poglavju starejše zgo- dovine Slovencev v Času zavračal Peiskerje- ve teorije o podrejenosti poljedelskih Slova- nov tujim nomadskim osvajalcem. Temu članku je sledilo več razprav o pravni in družbeni vlogi starih županov, v Času 1923 Nova pota slovenske historiografije, ki so odprla temperamentno polemiko z nazori L. Hauptmana, in v zborniku za Dopschevo se- demdesetletnico 1. 1938 razprava Karantani- sches Kroatien. Vsa ta vprašanja je Mal str- nil v 1. 1939 izšli nemški knjigi Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen, ki so ji 1. 1942 sledile Osnove ustoličenja karantanske- ga kneza v GMDS, 1. 1949 pa kot privatni tisk izdana knjižica Kontinuiteta slovenske karantanske države. L. 1953 je izšla v Raz- pravah S AZU Slovenska Karantanija in sred- njeveška nemška država, 1. 1961 v münchen- skih Südostforschungen Die Eigenart des ka- rantanischen Herzogtums in nazadnje 1. 1963 ravno tam razprava Ist das Edlingerproblem wirklich unlösbar? Ta Malova raziskovanja so vzbudila živah- ne odmeve. Tudi zato moramo ob njegovem visokem življenjskem jubileju želeti, da bi še dolgo ne odložil svojega spretnega peresa. s. Kranjc