VSEENO  JE
Valentin   Cundrič
Včasih je vseeno, ali te prepaše ogenj ali ženska roka.
Vseeno, ali te pogleda
oven
ali ozeleneli kamen.
Vseeno, ali pomočiš roko
v sonce
ali v oko drevesa.
Z vseh bitij in kamnov so strune potrgane.
137
KMEČKO POPOLDNE
Valentin  Cundrič
Ne hodi v polje,
ker ne boš razločil
žoltih kmetic
od dreves,
ker ne boš slišal zvonjenja,
ki se opoldne premetava
v zraku
kot zbujeno dete v zibki.
Nikdar nisi imel
pluga v roki
in ne kose,
nihče te ne pozna.
Od daleč jih glej —
kot zvezde po nebu
so posuti
po brazdah.
SLUTIM  GMAJNO OB  SEBI
Valentin   Cundrič
Slutim gmajno ob sebi bolj kot dobro ženo, jek sem, ki tava po svetu. Samo glas bitja, ki ga zamenjujem.
Z murni poginjam
na meji.
Od ljudi se nihče name ne spomni,
nikomur ne zastane kretnja
ob misli, da me pozna.
Živali
mi gredo po čelu
in srcu
namesto dekliških prstov.
138