4 Svet delavcev in sindikat o februarski nesreči
6 Iz poročila o varnosti in zdravju pri delu v letu 2002
8 Uspešno poslovanje HSE v letu 2002
10 Treba je okrepiti tržno znanje, razvijati blagovne znamke in postati vodilen med vodilnimi
12 Predavanje o delovno-pravnem položaju invalidov
16 Spremembe za invalide prinašajo zakoni in prestrukturiranje
18	Spremembe za boljšo organizacijo dela
18	Pogoji za upokojitev zavarovancev v letu 2003
19	HE Boštanj bo zgrajena v dogovorjenem roku
20	Energetika v Šaleški dolini je za Slovenijo velikega pomena
VSEBINA
Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje, marec 2003, številka 2
21	Temeljni kamen za MIC
22	Z znanjem so povečali vrednost
23	Prva inovacija v ERICu Velenje
24	Rudarji prvi med krvodajalci
25	Poljudna zgodba o pridobivanju premoga
26	Zelo odgovorno prostovoljno delo 28 Požarna varnost
32 Na obisku: Stanka Zver
34 O smučarskih tečajih same pohvalne besede
36 Zdravje: Stres
Člani sveta delavcev, izvršilnega odbora sindikata in predsedstva SPESS so na skupni seji od uprave družbe in rudarske inšpekcije dobili podrobno obrazložitev februarske nesreče ter postopek reševanja, pa tudi podatke o sprejetih ukrepih v jami.
Izdajatelj
Poslovni sistem Premogovnik Velenje
Uredništvo
Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič
.
Deleži proizvedene električne energije glede na vir
Večina družb v HSE je v letu 2002 poslovala pozitivno, z minimalno izgubo pa sta leto zaključila TEŠ in Premogovnik Velenje. Nadzorni svet Premogovnika je 10. marca potrdil poslovni načrt za leto 2003.
Zvone Es, univ. dipl. inž. elektronike, je 3. februarja prevzel vodenje razvojnega področja. Skrbel bo za profitabilno in tržno naravnanost hčerinskih podjetij, njihovo uspešnost na trgu, odpiranje novih delovnih mest in nadaljeval z dobro zastavljenimi razvojno-ra-ziskovalnimi nalogami.
“Energetika v Šaleški dolini je za Slovenijo velikega pomena,” je med obiskom v Premogovniku Velenje dejal minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač.
Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek
Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek
Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899 61 00, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo.Avbersek@rlv.si
Uredniški odbor
Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Tomo Lipnik - sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Ževart - ERICo, Matjaž Čemovšek -Gost, Tomaž Pungartnik - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Kroji - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi, Jožica Peterlin - Športno društvo
Grajična priprava Eurograf, d.o.o. Velenje Tisk Tiskarna, d.o.o. Velenje Naklada 4000 izvodov
Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Poštnina plačana pri pošti 3320.

UVODNIK
°srednja
KNJUHICA
CEU«
Tveganje in varnost
Življenjska pot tveganja vsakega od nas se je pričela z našim spočetjem. V času, ko so rojevale naše babice, je bila umrljivost otrok in mater neprimerno večja kot danes. Z razvojem medicinskih znanosti, opreme in najrazličnejših zdravil se je tveganje močno zmanjšalo. Prav tako se je povprečna življenjska doba človeka v zadnjih sto letih približala že 75 oziroma 80 letom.
Avtomobili in vožnja z njimi so postali nepogrešljivi del našega vsakdanjega življenja. Skozi desetletja razvoja se v svojem osnovnem principu niso kaj dosti spremenili, ogromno pa so avtomobilski strokovnjaki naredili za varnost potnikov v primeru nesreče. Vgrajene zračne blazine, zategovalniki varnostnih pasov, varnostne kletke, sistemi proti blokiranju in zdrsu koles in podobno so elementi, ki močno zmanjšujejo tveganje ob morebitni prometni nesreči ali drugače povedano, varnost v avtomobilih se je močno povečala.
V letu 2002 je na slovenskih cestah umrlo za posledicami prometnih nesreč 272 ljudi.
Od leta 1950 pa do leta 2002 je za posledicami nezgod pri delu v Premogovniku Velenje umrlo 62 delavcev. Je primerjava sploh smiselna?
Presodite sami. V vsakem primeru je cena za izgubljeno človeško življenje zelo visoka.
Pisal se je 8. januar 1977. Zaradi posledic vdora jamskih plinov CH4 in COz so na pripravi št. 109 umrli štirje delavci.
Po petindvajsetih letih bomo morali v rudniško črno kroniko žal zapisati: za posledicami vdora jamskih plinov CH4in COz sta na odkopu k.-90/C preminula dva rudarja. Tragični dogodek je vsem nam, ki smo svoje življenje zapisali rudarjenju v Šaleški dolini, zadal veliko bolečino, odprl mnoga vprašanja...
Ponovno smo se zavedli, da je narava do našega dela včasih kruta in nepredvidljiva ter da v svojih globinah nosi skrivnosti, katere ne prepoznamo pravočasno.
Varnostna politika je v Premogovniku Velenje zapisana z velikimi črkami. Eden od pomembnih poslovnih ciljev, ki je vsako leto obravnavan tudi na strateški konferenci, je skrb za varnost delavcev in humanizacijo delovnih procesov. V letu 2000 je bila za vse zaposlene izdelana Ocena tveganja. Le-ta je bila prek izobraževanj predstavljena skoraj 700 zaposlenim v podjetju.
Ena od pomembnih ugotovitev iz Ocene tveganja je bila, da bo vodstvo omogočilo izvedbo zelo obširnega projekta z naslovom »Vpliv dolgotrajne izpostavljenosti delavcev jamski atmosferi«, kar je prvi takšen primer v svetu. V ta namen je podjetje pred kratkim že kupilo posebno merilno opremo, s katero bomo opravljali testiranje zaposlenih. Naprava je novost v Sloveniji in z njo bodo izvajali meritve strokovnjaki iz KC Ljubljana in Klinike Golnik.
Če se za trenutek poskušamo odmakniti od tega tragičnega dogodka in si poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj smo v svetu poznani in cenjeni, potem lahko zapišem samo nekaj glavnih dejstev:
v' projektne rešitve so plod mnogih predhodnih raziskav, znanj in izkušenj,
V	pri našem delu uporabljamo najmodernejšo opremo, ki smo jo razvili skupaj s tujimi strokovnjaki,
V	z lastno tehnologijo dosegamo vrhunske rezultate,
V	naši delavci so visoko usposobljeni,
V	procese nadziramo prek varnostno tehnološko informacijskega sistema,
v' obdelanih imamo okoli 200 simulacij za različne potencialne nevarnosti,
V	usposobljeno in opremljeno imamo reševalno četo,
v' za delavce imamo urejen prevoz skoraj do vsakega delovišča v jami,
S v jamo dovajamo okoli 25.000 m3 svežega zraka na minuto, v' zrak za jamo pozimi ogrevamo, v' izdelan imamo požarni red za celoten poslovni sistem, v' redno izvajamo različne oblike izobraževanja za zaposlene, preverjanje znanja in zdravniške preglede,
V	vsak nevaren pojav ali poškodbo analiziramo in jo obravnavamo z zaposlenimi.
To je samo del aktivnosti, ki govorijo v prid temu, da se v podjetju veliko ukvarjamo z varnostno politiko, tehničnimi ter organizacijskimi rešitvami, ki zmanjšujejo tveganje pri našem delu.
V	smislu preprečevanja nepredvidenih dogodkov je vodstvo upoštevajoč zahteve Rudarske inšpekcije sprejelo in že izvaja niz dodatnih varnostnih ukrepov.
Na odkopu so montirani dodatni stacionarni merilniki metana, nadzornik in gospodar odkopa sta opremljena s kontinuiranimi merilniki jamskih plinov, ki ob povišani koncentraciji opozarjajo z zvočnim in svetlobnim signalom, zaposleni imajo pri sebi še dodatni samoreševalni aparat, v sklopu moštva so tudi aktivni jamski reševalci, ki imajo v neposredni bližini reševalne aparate, izvaja se trening nameščanja samoreševalnih aparatov...
K iskanju novejših samoreševalnih aparatov (s samonapihljivo vrečko) smo pristopili že pred dobrim letom dni. Prototip aparata smo preizkusili in po odpravi manjših pomanjkljivosti bomo aparate tudi naročili. Vzporedno s tem poteka tudi iskanje samoreševalnih aparatov z mini jeklenko. Proučujemo niz različnih tehničnih rešitev, s katerimi bi še dodatno povečali varnost in zmanjšali tveganje zaradi jamskih plinov.
In če poskušam nekako zaključiti tole pisanje, potem bi vam rad povedal naslednje! Ob takšnem tragičnem dogodku nikomur ni lahko. Upam, da bomo vsi skupaj zmogli dovolj moči, da prebrodimo to kruto izgubo naših dveh sodelavcev in da poskušamo narediti vse, kar znamo, da do takšnih dogodkov ne pride nikoli več.
Boris Potrč, vodja SVD PV
Svet delavcev in sindikat o februarski nesreči
v
Člani sveta delavcev, izvršilnega odbora sindikata in predsedstva SPESS so se na skupni seji 28. februarja seznanili z okoliščinami nesreče na odkopu k. -90C v jami Preloge in sprejetimi ukrepi po njej.
V	ožji delovni skupini so pred tem pripravili stališča in vprašanja za upravo družbe in rudarsko inšpekcijo.
V	njih so med drugim zapisali, da pričakujejo podrobno obrazložitev nesreče, postopek reševanja in ugotovljene koncentracije plinov v času nesreče.
V	stališčih so predlagali tudi vrsto ukrepov in postopkov, ki bodo povečali varnost odkopavanja, tako glede opreme rudarjev na odkopu, signalizacije ob povečanih koncentraci-
jah, treninga umikanja in nameščanja samoreševalnih aparatov kot tudi pri načrtovanju in izvedbi odkopnih čel.
Seje sta se poleg članov uprave družbe udeležila tudi Anton Planinc, namestnik glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, in Boris Potrč, vodja službe VPD.
Dogodke ob in po nesreči je pojasnil mag. Marjan Kolenc, tehnični direk-
tor, in najprej predstavil odkop k-90C v jami Preloge: “ Ta odkop je začel z obratovanjem 20. januarja letos. Je tretji odkop na etaži v južnem krilu, kar pomeni, da je nad njim že tekel odkop. Oprema na njem je takšna, kot jo sedaj uporabljamo v Premogovniku, to pomeni ščitno podporje, zmogljivejši transporter in kombajn starejšega tipa Eickhoff.
Priprava etaže je potekala brez posebnosti, prav tako odkopavanje. Odkopni rezultati so bili izredno
dobri, odkopanega je bilo okoli 9.000 ton premoga na dan. Glede na to, da pri raziskovalnih delih, pri odkopavanju zgornjih etaž in tudi pri izdelavi jamskih objektov ni bilo posebnosti, ni bilo predvidenih posebnih ukrepov, razen omejitev višin odkopavanja."
Tehnični direktorje zatem povzel dogodke, ki so se zgodili na tem odkopu 6. februarja ob 17.03, ko je metano-meter zaznal povečane koncentracije
plinov. Tem so bili izpostavljeni vsi rudarji, ki so bili na odkopu in v izstopnih progah iz odkopa.
“Rudarji so se na osnovi lastne zaznave plinov in na osnovi opozorila dežurnega premogovnika umikali proti zračnemu toku proti pogonu, razen delavcev na povratni progi in v dostavni progi, ki so se umikali po dostavni progi do prečnika.
Šestim se ni uspelo samostojno umakniti z odkopa in so jim pri umiku pomagali sodelavci.
Pri umiku zaposleni niso uporabili samoreševalnih aparatov, razen dveh, ki sta si jih namestila kasneje v odvozni progi. Aktivirani sta bili jamski reševalni ekipi, ki sta pregledali ogroženo območje,” je povedal tehnični direktor.
Ukrepi po nesreči do ponovnega zagona odkopa
Rudarska inšpekcija in kriminalisti so takoj pričeli z raziskavo nesreče. Na osnovi spoznanj je rudarski inšpektor izdal odločbo, s katero je predpisal ukrepe pred pričetkom rednega obratovanja odkopa.
Zaradi nevarnosti poslabšanja razmer na odkopu je 14. februarja izdal še eno odločbo in na osnovi obeh odločb in ukrepov vodstva reševanja je odkop k-90C začel 17. februarja z obratovanjem pod posebnim režimom.
Anton Planinc je na skupni seji sveta delavcev in izvršilnega odbora sindikata povedal, da v preiskavi sodelujejo trije oziroma štirje inšpektorji in da bo končno mnenje inšpektorata o nesreči z ukrepi izdelano predvidoma do sredine marca.
Tehnični direktor mag. Kolenc je nato povzel dejstva o dogodku glede na dosedanja spoznanja, in sicer:
Seje sta se poteg članov uprave družbe udeležila tudi Anton Planinc, namestnik glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, in Boris Potrč, vodja službe VPD.
S do povečane koncentracije plinov je prišlo v odvozni progi na območju 14 metrov pred odkopom,
S koncentracije plinov so narasle zelo hitro,
v' do povečanih koncentracij je prišlo ob 17.03,
v' pred povečanjem koncentracij ni bilo nikakršnih vidnih ali čutnih znakov,
v' povečanih koncentracij plinov niso spremljali nikakršni drugi dogodki, razen - po izjavah nekaterih na odkopu - dodatnega pritiska v ozračju in pomanjkanja kisika,
S ni jasno, kdaj je prišlo do deformacij tal v odvozni progi,' v' umik zaposlenih je potekal na osnovi lastne zaznave povečanih koncentracij in na osnovi obvestila dežurnega premogovnika, v' vsi zaposleni se niso uspeli sami rešiti iz zaplinjenega območja, v' poteka reševanja ponesrečenih po sedanjih podatkih ni mogoče v celoti analizirati,
S varnosti informacijski sistem je deloval brez posebnosti, v dežurni premogovnika je ravnal v skladu z načrtom obrambe in reševanja,
V	zaposleni so se umikali brez uporabe samoreševalnih dihalnih aparatov,
V	jamske ekipe so dobro opravile svoje delo.
Od 25. februarja odkop redno obratuje
25. februarja je rudarska inšpekcija ponovno pregledala odkop in ukrepanje vodstva reševanja, pri čemer je ugotovila, da so ukrepi iz prvih dveh
PROIZVODNJA JANUAR 2003
odločb izvedeni in so s tem bile dane možnosti za redno obratovanje odkopa.
Tehnično vodstvo Premogovnika je pri rednem obratovanju odkopa predpisalo te dodatne ukrepe: v' na etaži k-90C se opravijo dodatne geološko-geomehanske raziskave, ki bodo pripomogle k možnosti napovedi nevarnih dogodkov,
S izvesti je treba dodatni trening moštva za primer nevarnosti povečane koncentracije plinov, v' odkop se opremi z dvema dodatnima stacionarnima merilnikoma metana,
v na odkopu se merijo plini s prenosnimi merilniki MX 21, v' zaposleni na odkopu so opremljeni z dodatnimi samoreševalnimi aparati za večkratno uporabo,
S prevoz z VDL v dostavni progi je možen samo takrat, ko odkop ni v fazi pridobivanja premoga,
J v ekipo moštva mora biti vedno ekipa reševalcev in v- po dva reševalna aparata sta nameščena v pristopnih progah pred odkopom.
Ob tem je mag. Kolenc posebej opozoril na potrebo po večjem samozaščitnem ravnanju rudarjev. “Ukrepi, ki smo jih sedaj sprejeli in jih že izvajamo, so v prvi vrsti kurativni, preventivne pa bomo lahko sprejemali šele po temeljiti analizi in preučitvi mnogih parametrov.
Ne glede na to, kako bomo v prihodnje odkopavali premog, pa si tega procesa ne moremo zamišljati brez samoreševalnih aparatov kot obvezne opreme vsakega rudarja. Tega mora znati vsak čim bolje, čim hitreje upo-
rabiti in zaupati v njegovo zanesljivost delovanja.
Že lani smo se s proizvajalcem tovrstne opreme iz Ukrajine pričeli dogovarjati o dobavi novih tipov samoreševalnih aparatov, katerih uporaba je nekoliko enostavnejša in hitrejša. Predvidevamo, da bi jih v kratkem pričeli uporabljati. A naj ponovim, da tudi ta aparat bistveno hitrejše uporabe ne bo omogočal, pomemben je v vsakem primeru trening uporabe aparata, da ga v krizni situaciji bolj kot ne samodejno aktiviramo."
Tehnični direktorje še povedal, daje ocena izpada proizvodnje na odkopu k-90C v jami Preloge okoli 100.000 ton. Doseganje letošnjega letnega delovnega načrta ni vprašljivo, saj bomo izpad te proizvodnje in hkrati manjše proizvodnje od načrtovane na odkopu v jami Pesje prek leta lahko nadoknadili. So se pa v vodstvu odločili za uvedbo nekaj delovnih sobot, saj je proizvodnja električne energije v TES nadplanska, stanje na deponiji premoga pa izredno nizko.
Med stališči je IO sindikata zahteval tudi podatke za obdobje desetih let glede plač, materiala, storitev in amortizacije in dobil zagotovilo vodstva družbe, da bodo ti podatki posredovani pisno.
Sindikat je predlagal tudi dodelitev primerne nagrade in priznanja delavcem, ki so se posebej izkazali pri reševanju ponesrečenih rudarjev. Odgovoril je mag. Kolenc in dejal, da pričakuje predlog za nagrado skupine ali posameznikov od moštva, ki je bilo ob nesreči na odkopu.
Diana Janežič
OBRAT	PROIZVODNJA			+ VIŠEK	- PRIMANJ.	ODSTOTEK		DOSEŽEN
	osn. nač.	mes. nač.	doseženo	na osn. nač.	na mes. nač.	na osn. nač.	na mes. nač.	POVPREČEK
PROIZVODNJA	356.000	356.000	312.340	-43.660	-43.660	87,74	87,74	14.873
PRIPRAVE	15.000	14.000	12.760	-2.240	-1.240	85,07	91,14	608
PREMOGOVNIK	371.000	370.000	325.100	-45.900	-44.900	87,63	87,86	15.481
PROIZVODNJA FEBRUAR 2003
OBRAT	PROIZVODNJA			+ VIŠEK	- PRIMANJ.		ODSTOTEK		DOSEŽEN POVPREČEK
	osn. nač.	mes. nač.	doseženo	na osn. nač.	na mes. nač.	na osn. nač.	na mes. nač.	
PROIZVODNJA	378.000	400.000	287.430	-90.570	-112.570	76,04	71,86	13.687
PRIPRAVE	14.000	14.000	12.170	-1.830	-1.830	86,93	86,93	580
PREMOGOVNIK	392.000	414.000	299.600	-92.400	-114.400	76,43	72,37	14.267
Iz poročila o varnosti in zdravju pri delu v letu 2002
Podatki poročila službe za varstvo pri delu o varnosti in zdravju pri delu v Premogovniku Velenje v letu 2002 med drugim kažejo, da število nezgod upada, narašča pa število izgubljenih dnin zaradi zdravljenja.
Jamski reševalci morajo biti v stalni kondiciji in pripravljenosti za pomoč - z vaje v decembru 2002.
V letu 2002 se je pri delu v Premogovniku Velenje poškodovalo 107 delavcev, na poti na delo ali iz dela pa 5. Glede na težo in posledice poškodb so bile evidentirane 4 nezgode kot težje, 1 nezgoda, v kateri sta bila poškodovana 2 delavca, je bila evidentirana kot skupinska.
Kot je razvidno iz tabele, se je tudi lani tako kot leto prej največ nezgod pripetilo v obratu Priprave, kjer je tudi največ zaposlenih, a je hkrati spodbudno, da se je število nezgod v tem obratu kljub temu lani skoraj prepolovilo v primerjavi z letom prej. Že drugo leto zapored niso nobene nezgode imeli v obratu Zračenje, v vseh obratih, razen v jami Pesje Skale, pa so lani zabeležili manj nezgod kot leto prej.
Število nezgod v letu 2002 se je v primerjavi z letom 2001 zmanjšalo za 57 oziroma za 33,93 odstotka, število izgubljenih dnin zaradi nezgod v letu 2002 in recidive pa se je lani zmanjšalo za 951 dnin oziroma 19,59 odstotka. Kar za 243 odstotkov oziroma 409 dnin pa se je povečalo število izgubljenih dnin zaradi zdravljenja posledic nezgode v letu prej, in sicer predvsem zaradi poškodovancev, ki so imeli nesrečo v letu 2001.
Skupno število izgubljenih dnin je bilo lani 5.579, to pa je v primerjavi z letom 2001 manjše za skoraj 10 odstotkov oziroma za 617 dnin. Zmanjšanje skupnega števila izgubljenih dnin je tako s finančnega kakor tudi organizacijskega vidika za podjetje pozitivno.
Zanimiva je tudi primerjava števila nezgod in zaposlenih v zadnjih desetih letih. V letu 1992 je bilo v Premogovniku povprečno zaposlenih 4.409 delavcev, v letu 2002 pa 2.599 ali 58,94 odstotka manj. V letu 1992 se je pripetilo 546 nezgod, v letu 2002 pa 111 nezgod ali 79,67 odstotka manj. V
letu 1992 je bilo zaradi nezgod skupno število izgubljenih dnin 13.714, v letu 2002 pa 5.579 ali 54,8 odstotka manj.
Ti podatki nam kažejo, da število nezgod in število izgubljenih dnin ni bilo neposredno odvisno od števila zaposlenih. Vsakoletno
zmanjševanje nezgod je rezultat dolgoletnega dela pri humanizaciji dela, sistematičnega proučevanja vzrokov nesreč, rednega izobraževanja in preverjanja znanja delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu in seznanjanje delavcev, da poškodba oziroma njene posledice niso samo finančno breme podjetja, temveč vplivajo tudi na psiho-socialno sfero posameznika.
Zaskrbljujoče pa je še vedno veliko število izgubljenih dnin na eno nezgodo; teh je bilo lani 35, letu 2001 pa 29. O dolžini odsotnosti z dela zaradi posledic nezgode odločajo zdravniki, v neki meri pa tudi poškodovanci. Iz izkušenj lahko trdimo, daje nekaterim poškodovanim delavcem v interesu, da bolujejo dalj časa predvsem zaradi višje odškodnine.
Delovne razmere so nevarne, smo pa tudi nepazljivi
100 delavcev ali 90,1 odstotka se jih je
poškodovalo pri delu v jami, drugi pa
na deloviščih izven nje. Med nezgodami v jami se jih je na odkopih zgodilo 24, prav toliko na strojnih napravah in na progah s križišči in odcepi. Do največ nezgod - 12,6 odstotka - je prišlo pri podpiranju delovišč z jeklenim tornim podporjem ter pri plenjenju podporja z načrtnim zaruševanjem - skoraj 10 odstotkov.
Vzrok za nezgode naj bi v tretjini primerov bila neprimerna organizacija dela in kar 34 delavcev je bilo poškodovanih zaradi neracionalnega ali ne dovolj varnega načina dela oziroma nepazljivosti pri delu. Vzrok 17 odstotkov nezgod je bil osebni faktor, pri čemer se je 15 delavcev poškodovalo zaradi kršenja varnostnih predpisov.
Pri nezgodah je bilo kar polovica delavcev poškodovanih zaradi letečih delcev ali predmetov. Delavci so si največkrat poškodovali prste na roki ali več delov telesa (po 28 primerov).
OBRAT	2002			2001		
	Povp.št. delavcev	Število nesreč	Št. nesreč 100 del.	Povp.št. delavcev	Število nesreč	Št. nesreč 100 del.
Strokovne službe	323	1	0.31	344	2	0.58
Preloge	181	7	3.87	201	9	4.48
Pesje -Skale	305	21	6.89	285	20	7.02
Priprave	700	48	6.86	782	81	10.36
Elektro dejavnost	147	6	4.08	154	9	5.84
Strojna dejavnost	523	19	3.63	540	32	5.93
Klasirnica	259	8	3.09	275	14	5.09
Zračenje	132	0	0.00	140	0	0.00
Praktično izobražev.	29	1	3.45	31	1	3.23
SKUPAJ	2597	111	4.27	2752	168	6.10
Analiza nezgod pri delu glede na oceno tveganja oziroma register nevarnosti kaže, da je kar v dobrih 95 odstotkih vzrok za nesrečo mehanska nevarnost. Ta je bila prisotna skoraj pri vseh fazah pridobivanja premoga. Padec premoga, jalovine ali deli ometa z višine so največkrat vzroki za nezgodo delavca. Na pripravskih deloviščih je bilo zaradi padca oziroma udarca premoga poškodovanih 27 delavcev oziroma 10 manj kot v letu 2001. K temu je pripomogel ukrep, da je treba steno proge po rezanju takoj zasidrati z Weildmann sidri in zavarovati s krajniki.
Povečani nevarnosti za nezgodo so bili izpostavljeni uporabniki različnih naprav, ki kot pogon uporabljajo medij pod pritiskom. Do nezgod je prihajalo zaradi občasnega izpadanja varovalk na priključkih in posledično opletanja cevi. Tehnična rešitev varovanja priključkov je bila izvedena z vgradnjo dodatnega varnostnega ventila, ki v primeru izpada varovalke na priključku takoj zapre dovod kompri-miranega zraka.
Za preventivno zaščito oči pred letečimi delci je bil izdan služben nalog o obvezni uporabi zaščitnih očal v jamskih prostorih in zunanjih objektih obrata Klasirnica.
Za zmanjšanje hrupa, plinov in prašenja so bili izvedeni različni ukrepi. Zaradi potencialne nevarnosti hrupa za zdravje so bile na izbranih delovnih mestih v maju in juniju opravljene meritve hrupa. Del meritev je v jami izvedel SIQ. Rezultati so razvidni iz njihovega poročila SIQ, ki ga hranijo v službi VPD.
Zaradi obširnosti in zahtevnosti projekta o škodljivosti kemičnih snovi, predvsem plinov, je bilo v prvi fazi izvedeno teoretično testiranje delavcev v jami. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana in klinika Golnik rezultatov še nista poslala. Skupina za ekologijo delovnega mesta pa je opravila različne poizkuse za zmanjšanje zaprašenosti s premogovim prahom.
Kaj pa preventiva?
V letu 2002 so delavci službe VPD opravili 238 obhodov jamskih in zunanjih prostorov in delovišč, sodelovali pri 162 tehniških pregledih strojev in naprav in na podlagi ugotovitev izdali več ukrepov.
Opravili so 30 meritev ekoloških parametrov na delovnih mestih in več
Število nesreč po obratih
alkotestov za preizkus alkoholiziranosti delavcev Premogovnika, IP HTZ in PLP. V nobenem primeru vrednosti, določene v kolektivni pogodbi, niso bile prekoračene.
V Dispanzerju za medicino dela v ZC Velenje je bilo preventivno zdravstveno pregledanih 2.293 delavcev. Pregledani so bili skladno s še vedno veljavnim Pravilnikom o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov. Lani je izšel novi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in delodajalec mora uskladiti izjavo z oceno tveganja s pravilnikom do L maja letos.
Zdravstvene okvare so bile ugotovljene pri 303 delavcih, od tega pri 21 delavcih, ki so že prej imeli ugotovljeno invalidnost. Invalidnost I. kategorije je bila priznana trem delavcem, II. kategorije prav tako trem delavcem in III. kategorije 20 delavcem. Med zdravstvenimi okvarami je bilo največ -150 - okvar sluha in 83 vida, kar je prav tako kot v letu 2001.
Dispanzer medicine dela je pripravil podrobnejše poročilo o preventivnih pregledih. Največ zdravstvenih okvar je na področju prehranskih in presnovnih motenj, saj ima skoraj 62 odstotkov pregledanih prekomerno telesno težo. Več kot 4 odstotke ima povišan krvni sladkor. Bolezni oči in okvare vida so bile ugotovljene pri 11 odstotkih pregledanih delavcev, in to predvsem pri delavcih, ki delajo izven jame. Na tretjem mestu so bolezni in okvare mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva -10,4 odstotka. Prevladujejo kronične težave s hrbtenico.
Delavce je zato treba še
naprej motivirati za zdrav način življenja,
zmanjševanje telesne teže in pogostejše rekreiranje.
Sledijo bolezni ušes kot vnetja, ki so lahko povzročena s prepihom, in okvare sluha, zaradi dela v prekomernem ropotu. Pomembno je z ukrepi tehničnega varstva zmanjšati nevarnosti in škodljivosti, delavce pa zaščititi z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Predvideva se pogostejše preverjanje sluha z ADG glede na rezultate meritev ropota na delovnih mestih.
Delavci so bili o ugotovljenih okvarah, boleznih ali obolenjih ter o ukrepih za zaščito in izboljšanje zdravja obveščeni individualno.
V	okviru projekta Skrb za zdravega delavca je služba VPD skupaj s socialno službo organizirala akcijo “Preprečimo osteoporozo - merjenje kostne mase” za vse sodelavke, stare nad 45 let. Pri 32,7 odstotka žensk so bile ugotovljene normalne vrednosti, pri 17,3 odstotka je bila ugotovljena osteoporoza in pri 50 odstotkih žensk znižana vrednost kostne mase.
Požarna varnost je bila lani dobra
V	službi VPD ocenjujejo, da je bila lani požarna varnost dobra, saj za razliko od leta prej ni bilo zabeleženega nobenega jamskega ogenja, bilo je le nekaj ogrevov.
V	letu 2002 sta bili izvedeni dve gasilski reševalni vaji širšega obsega, obe v sodelovanju z GD Velenje.
Prva je bila v oktobru na objektu DIK 300 obrata Klasirnica, kjer so preizkusili tudi gašenje s pomočjo gasilske lestve GD Velenje. V novembru pa je bila izvedena simulacija izrednih razmer ob razlitju odpadnih olj pri prečrpavanju, pri čemer so bile aktivnosti usklajene s plani ukrepanja v izrednih razmerah.
po poročilu povzela Diana Janežič
Delavce je treba še naprej motivirati za zdrav način življenja, zmanjševanje telesne teže in pogostejše rekreiranje.
Uspešno poslovanje HSE v letu 2002
Leto 2002 je bilo za holding Slovenske elektrarne prelomno, saj je bilo prvo celo poslovno leto. V njem je HSE dosegel večino ciljev, ki mu jih je bo ustanovitvi leta 2001 zastavila vlada Republike Slovenije.
Izkoriščanje sinergij med proizvodnimi - hidro in termo - podjetji, ki sestavljajo skupino HSE, se je že v prvih mesecih poslovanja izkazalo kot njena največja konkurenčna prednost.
Koristi nastopa skupine HSE na domačem elektroenergetskem trgu se izražajo predvsem v zmanjšanju negativnih finančnih učinkov izpada proizvodnje s kombinacijo različnih proizvodnih virov, v optimalni izrabi proizvodnih zmogljivosti glede na trenutne tržne razmere, v bolj celoviti ponudbi vseh produktov električne energije, manjšem tveganju pri sklepanju dolgoročnih pogodb in večji možnosti nastopa na tujih trgih.
Izgradnja spodnjesavske verige, ki jo bo poleg obstoječe HE Vrhovo sestavljalo pet novih hidroelektrarn (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice, HE Mokrice), se je začela v predvidenem roku, 22. novembra 2002, ko je bila v Sevnici podpisana pogodba za izvedbo pripravljalnih del za HE Boštanj.
S skupnim načrtovanjem poslovnih načrtov za leto 2003 se intenzivno začenja tudi racionalizacija poslovanja in dviganje konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev električne energije in premoga.
Skupino HSE je ob ustanovitvi sestavljalo sedem družb: holding Slovenske elektrarne, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrar-
ne Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna Brestanica, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje.
V letu 2002 so se skupini HSE pridružile še tri družbe: v' maja 2002 družba HSE Invest, ki ima sedež v Mariboru in za HSE izvaja vse aktivnosti, povezane z izgradnjo energetskega dela verige HE na spodnji Savi,
S avgusta 2002 družba HSE - IIP, ki ima sedež v Sevnici in je bila ustanovljena za potrebe vodenja izgradnje infrastrukturnih objektov na območju bodočih spodnje-savskih elektrarn,
v' oktobra lani pa je bil HSE dokapitaliziran še s 74,4-odstotnim deležem družbe TDR - Metalurgija Ruše.
Skupaj je bilo v skupini HSE konec leta 2002 zaposlenih 3.882 delavcev.
TEŠ zagotavljala več kot polovico električne energije
Družbe skupine HSE so v letu 2002 je pridobile 6.679 GWh električne energije - kar je bilo za dober odstotek nižje od proizvodnega načrta - oziroma več kot polovico vse električne energije v Sloveniji.
Hidroelektrarne so zaradi slabe hidrologije proizvedle skoraj 12 odstotkov manj električne energije od načrtovane, termoelektrarne pa več
kot 11 odstotkov več od načrtovane količine. Termoelektrarna Šoštanj je pridobila skoraj 3.700 GWh električne energije, kar je druga največja letna proizvodnja v zgodovini te elektrarne. Proizvodni sistem HSE je v tem času upravljalcu prenosnega omrežja ELES-u zagotavljal tudi sistemske storitve ter izravnaval proizvodnjo in porabo električne energije znotraj svoje bilančne skupine.
Električno energijo, ki jo je HSE v letu 2002 dobavljal svojim odjemalcem, je v največji meri (74 odstotkov) kupoval od svojih odvisnih družb. Preostalo četrtino je kupoval deloma na organiziranem trgu (3 odstotke), deloma jo je uvozil (4 odstotke), največji del pa jo je kupil od NEK (19 odstotkov). Na domačem trguje HSE prodal večino - 77 odstotkov - od dobrih 9 TWh tako zagotovljene energije, od tega 55 odstotkov distribucijskim podjetjem, 21 odstotkov ostalim neposrednim odjemalcem in en odstotek na organiziranem trgu električne energije. 23 odstotkov energije pa je izvozil, predvsem v Italijo in v manjšem obsegu tudi v Hrvaško in Avstrijo.
HSE je imel v letu 2002 blizu 90 milijard tolarjev prihodka od prodaje, od
tega dobrih 20 odstotkov od prodaje v tujini. V strukturi prihodkov je s 93 odstotki daleč najpomembnejša električna energija, sistemske storitve pri-
Deleži proizvedene električne energije glede na vir zemeljski plin Premog	0 4%		Proizvodnja el.energije po pridruženih družbah
		
		SEL; 4,2%
spevajo 6 odstotkov, en odstotek pa toplotna energija.
Velik dobiček HSE rezultat uspešnega poslovanja
Večina družb skupine HSE je v letu 2002 poslovala pozitivno. Skupni dobiček skupine HSE je v letu 2002 okoli 10 milijard tolarjev. Največji dobiček poleg družbe HSE d.o.o. so imele Dravske elektrarne Maribor, in sicer približno 2,5 milijarde tolarjev.
Z minimalno izgubo sta leto 2002 zaključili družbi Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje.
Ključne značilnosti poslovanja Premogovnika Velenje v letu 2002 so:
v' dosežena proizvodnja premoga v letu 2002 je bila višja od načrtovane za 2,2 odstotka ter za 17,4 odstotka višja od dosežene v letu 2001, v' prodaja premoga v GJ je bila za 5,9 odstotka višja od prodaje v letu prej,
v' celotni prihodek Premogovnika je bil dosežen v višini 27.293,8 mio SIT, kar je 2,7 odstotka več kot v letu 2001, realno pa so bili prihodki nižji za 4,5 odstotka, v celotna višina doseženih odhodkov v letu 2002 je bila 27.997,5 mio SIT
ali 1,6 odstotka manj kot v letu 2001, realno zmanjšanje odhodkov pa je 8,5 odstotka,
V kljub takim proizvodnim rezultatom je bil poslovni izid negativen v višini 597,3 mio SIT,
Z povprečno število zaposlenih v letu 2002 je bilo 2.597, kar je za 157 oz. 5,7 odstotka zaposlenih manj kot v letu 2001.
Petja Rijavec in Diana Janežič
Nadzorni svet Premogovnika Velenje potrdil poslovni načrt družbe za leto 2003.
V ponedeljek, 10. marca, seje sestal nadzorni svet Premogovnika Velenje. Osrednja točka dnevnega reda je bil poslovni načrt družbe za leto 2003.
Vodstvo Premogovnika je nadzornemu svetu predstavilo tudi ukrepe za zmanjšanje izgube. Izguba se pojavlja predvsem zaradi stroškov zapiranja Jame Škale, ki jih Premogovnik nosi sam. Glede na to, da vlada RS nima sredstev, s katerimi bi pokrila te stroške, o čemer je govoril tudi minister Kopač na petkovi seji UO Savinjsko šaleške območne zbornice Velenje, je NS predlagal upravi, da pripravi izhodišča za druge možne načine reševanja te problematike.
Del izgube bo pokrit z manjšo porabo na področju materiala in storitev. Ob tem sta uprava in nadzorni svet soglašala, da zmanjšanje stroškov ne sme vplivati na dosežene standarde na področju varnosti in ravnanja z okoljem.
Uprava Premogovnika si bo prizadevala tudi povečati prodajo premoga. Nadzorni svet je potrdil poslovni načrt, o ukrepih za zmanjšanje izgube pa bo še razpravljal, ko bodo opravljeni še razgovori, za katere so se na seji dogovorili.
Nadzorni svet je podelil še prokuro Zvonetu Esu, direktorju za razvojno področje, ki je zadolžen za področje prestrukturiranja in za poslovanje hčerinskih družb Premogovnika.
Struktura prihodkov v Premogovniku Velenje 2002 v %
Oj	to 3 | P
<3>	Ut	to 3l e -u
	S	5*	T	s
75,0	80,0	85,0	90,0	95,0	100,0
■ premog D material Q storitve □ ostalo D financ. O izredni
Struktura odhodkov v Premogovniku Velenje 2002
Stroški materiala fl6,5%
Odhodki
financiranja
1,1%
Ostali
odhodki
3,1%
Amortizacija
11^3%~
Stroški
storitev
18,2%
Stroški dela 49,8%
Treba je okrepiti tržno znanje, razvijati blagovne znamke in postati vodilen med vodilnimi
Zvone Es, univerzitetni diplomirani inženir elektronike, je 3. februarja prevzel vodenje razvojnega področja. V Premogovnik Velenje je prišel iz Elana, še pred tem pa se je z zahtevami trga seznanjal v Elektroniki Velenje in Gorenju.
Rudar: “Kako ste poznali Premogovnik Velenje, preden ste se zaposlili v njem?”
Es: “Premogovnik Velenje spremljam od malih nog, saj sem rasel v Velenju.
Kar nekaj mojih sorodnikov je bilo zaposlenih v Premogovniku, oče pa v TE Šoštanj. Torej sem bil dobro seznanjen z dogajanji.
Posebej pa si človek zapomni nesrečne dogodke; leta 1962 sem bil star 6 let, ko se je zgodila nesreča v premogovniku. In na žalost seje tudi na četrti dan mojega dela v Premogovniku Velenje, 6. februarja letos, zgodila nesreča. To je bil najhujši možni šok za najožje v obeh družinah in tudi za vse nas, predvsem zato, ker smo se morali sprijazniti, da je kljub vsej moderni tehnologiji, narava terjala svoj davek.
Uradno sem torej nastopil delo v Premogovniku Velenje 3. februarja in pravim si: 'Slab začetek, dober konec!'. S sedanjim Premogovnikom Velenje sem se pričel podrobneje seznanjati konec lanskega leta, ko sem sodeloval na strateško-poslovni konferenci v Fiesi."
Rudar: “Prevzeli ste naloge direktorja za razvojno področje. Kako ste zastavili svoje delo, kaj bodo vaše prednostne naloge?”
Es: “V Premogovnik Velenje sem bil povabljen zato, da bi poskrbel za pro-fitabilno in tržno naravnanost vseh hčerinskih podjetij, njihovo uspešnost na prostem konkurenčnem trgu, odpiranje novih delovnih mest in nalogo imam nadaljevati in pospešiti dobro zastavljene razvojno raziskovalne naloge.
Zvone Es: "Pravim, da mora biti podjetje s svojim izdelkom ali pa storitvijo, ki jo nudi trgu, najboljše med najboljšimi."
Trenutno preverjamo marketinško -razvojne plane podjetij in konec junija pričakujem, da bomo predstavili plane, ki bodo še bolj tržno naravnani.
Sicer pa skupaj z vodstvi hčerinskih podjetij spremljamo mesečne rezultate, njihove trende in se korak za korakom prilagajamo tržišču. Glavni poudarek bo na trženju in razvoju blagovnih znamk podjetij. Vsak človek, ekipa, stroškovno mesto, stroškovni ali profitni center in na koncu podjetje ima neko svojo prepoznavno blagovno znamko. Sedaj, na začetku se bomo veliko pogovarjali o poslovni odličnosti podjetja, razvoju, oblikovanju, negovanju bla-
govnih znamk,... dokler pač bomo kreirali vizijo. Ko bo definirana, jo bomo zapisali in bo to eden izmed pomembnejših strateških ciljev hčerinskih podjetij.
Sem pristaš združevanja in se ne bojim nobenega partnerstva. V vseh podjetjih, kjer bo Premogovnik Velenje solastnik, bomo precej natančno bedeli nad rezultati. Tudi največji svetovni koncerni se združujejo in zakaj ne bi tudi v Koroško - Savinjsko -Šaleški regiji poskušali združevati moči.
Tri leta sem delal izven Šaleške doline in sedaj drugače gledam na stanje v njej in njene možnosti razvoja. Včasih je dobro, da nisi preveč obremenjen z zaprtim lokalnim razmišljanjem. Vidim, da moramo v dolini združiti potenciale, da bomo močnejši izven nje, tako v Sloveniji in kot tudi izven nje.
Nekaj potez smo že naredili, namreč na področjih, kjer je bil Premogovnik Velenje marketinško - tržno slab, cenovno nekonkurenčen, a je imel izdelek, stroje, delovno silo. Poiskali smo novega partnerja, ki obvlada trg. Na ta način smo ohranili delovna mesta in razvoj, kar pa je dandanes v tej kruti borbi za trg zlata vredno."
Rudar: “Zagotovo ste se že sestali z vodstvi vseh hčerinskih podjetij.”
Es: “Da, dogovorili smo se tudi za način dela. Ob ponedeljkih popoldne imamo kolegije, kjer smo zastavili koncept dela. Zastavili smo si konkretne naloge npr.: sistematično zbiranje podatkov o tržnih možnostih, o skupnem nastopanju na nekaterih sejmih...
Lani se je na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju IP HTZ odlično izkazal. Vendar doseči cilj, da preide v petih letih s sedanje 10 - 15-odstotne realizacije na trgih izven Premogovnika na 50 - 60-odstotno, bo izjemno zahteven in poln odrekanja, a hkrati je to izjemno velik izziv. Prepričan sem, da bomo s skupnim znanjem, ki ga je v Premogovniku veliko, našli dovolj energije in znanja ter uspeli.
Sprijazniti se moramo z dejstvom, da smo generacija, ki je kar nekaj let živela v nerazburkanem socialističnem sistemu in da poti nazaj ni. Lahko pa smo ponosni, da postavljamo temelje našim bodočim generacijam. Delati odlično, inovativno, originalno, produktivno, vendar z zadovoljstvom in hkrati obdržati dobre medsebojne odnose, je dandanes formula zmagovalnih timov."
Rudar: “Ali ste glede hčerinskih podjetij sprejeli že kakšne konkretne ukrepe?”
Es: “Bilo bi zelo neodgovorno, če bi že po dobrem mesecu sprejel kakšne konkretne hitre ukrepe. Zdaj temeljito analiziramo vse plane, ki so jih postavili direktorji hčerinskih podjetij. Prvi vtis je, da so dobri, a šele po treh, štirih mesecih bom lahko konkretneje govoril o rezultatih in možnih ukrepih.”
Rudar: “Spadajo v okvir razvojnega področja le hčerinska podjetja ali še kaj drugega?”
Es: “Sem spadajo še skupni razvojno-raziskovalni projekti in pri tem se nameravamo maksimalno angažirati tako v Premogovniku Velenje kot hčerah, da bomo s konkretnimi projekti pridobili čim več potrebnih sredstev, tako pri razpisih slovenskih ministrstev kot pri Evropski uniji v okviru 6. okvirnega programa, EUREKA projektih in ostalih mednarodni projektih. Prijavili smo se že na nekaj razpisov in upam, da bomo uspešni.
Načeloma denarja ni nikoli dovolj, vendar ravno zato je treba imeti dobre projekte, jih znati predstaviti na pravem mestu in odgovorno zagovarjati. Dobrim projektom pa lastniki, banke ali drugi potencialni financerji vedno radi prisluhnejo.
Rudar: “Kakšen je vaš način dela, vaš moto, kakšne cilje boste zasledovali?”
Es: “Postavljam si izjemo visoke, vendar vedno merljive cilje, ki sem si jih s svojimi dosedanjimi sodelavci uspešno zastavljal in, kar je najvažnejše, tudi dosledno dosegal.
Pravim, da mora biti podjetje s svojim izdelkom ali pa storitvijo, ki jo nudi trgu, najboljše med najboljšimi. Biti samo povprečen in se s tem še sprijazniti, pomeni na dolgi rok, samo pot navzdol...
Zato pa je potrebno izpolniti nekaj pogojev. Najprej so to dobri temelji, ki pa jih postavljajo vsi zaposleni."
Rudar: “Predstavite se: vaša izobrazba, dosedanje delovne naloge, izkušnje!”
Es: “Sem univerzitetni diplomirani inženir elektronike, v vseh letih dela pa sem si nabral precej managerske-ga znanja doma in v tujini.
Prve izkušnje sem si nabiral kot pripravnik v TE Šoštanj. Potem sem se zaposlil v Gorenju in delal v njem do leta 1992. Bil sem v zelo ambicioznem timu, ki je postavljalo temelje Gorenja po bankrotu Koertinga. To je bilo zelo pestro obdobje polno odrekanja. Le malokdo je v tistem obdobju dohajal tempo takratnega direktorja mag. Rigelnika.
Nekako leta 1990 sem si osebno zadal cilj, daje stečajev podjetij dovolj.
Ob vsem tem sem spoznaval travme zaposlenih, osebne stiske, strese, posebej če se človek znajde na Zavodu za zaposlovanje in ne vidi luči na koncu tunela. Takrat človek dejansko spozna in ima čas premišljevati, kako težko je svoje znanje prodati, tako kot izdelek konkurenčno narediti in dobičkonosno prodati. Zadal sem si nalogo, da se bom s svojim znanjem in izkušnjami posvetil temu, da bom v vseh podjetjih, kjer bom delal, postavil trdne temelje...
V letu 1992, po stečaju Gorenja Elektronike, smo si trije partnerji postavili ambiciozne načrte, katerim skoraj nihče ni verjel. Začeli smo razvijati evropsko konkurenčen televizor in za tisto obdobje uspeli. Elektronika Velenje danes posluje že 10 let, ljudje imajo delo.
Maja 2000 sem med redkimi v Sloveniji verjel, da je možno z Elanom še kaj narediti. S trdim in sistematičnim pristopom smo tudi Elan postavili na zdrave temelje in danes je zelo uspešno podjetje z jasnimi cilji. Eden od njih je do leta 2010 postati eden izmed najboljših in to morda v družbi s Salamonom in Atomikom, jasno če bosta omenjena takrat še najboljša!!" Rudar: “Torej je prestrukturiranje poslovnega sistema Premogovnik Velenje za vas pravi izziv!”
Es: “Zelo sem bil presenečen nad znanjem, kije v Premogovniku. Po-
polnoma drugačna situacija je bila, ko sem prišel v Elan, saj je bilo splošen nivo znanja dosti slabši. V Premogovniku Velenje je sistematika in projektno vodenje dokaj dobro utečeno. Manjka pa tržnega znanja. Izobraževanju bomo namenili veliko pozornost.
Dosedanji koncept razvoja vodstva Premogovnika lahko le pozdravim.
Že pred leti se je začel ukvarjati z zunanjimi dejavnostmi, zaposlovanjem invalidov, turizmom. Kako pa smo lahko zadovoljni s številkami pod črto v večini hčerinskih podjetjih, pa verjetno vsi dobro vemo.
Rad sprejemam takšne izzive. Iz Elana mi ni bilo potrebno odditi, celo več, bila so vprašanja tako najvišjega vodstva Elana kot vseh zaposlenih ali ne bi še trikrat dobro premislil, a Premogovnik Velenje in njegova bodočnost mi pomeni nekaj izjemnega, kar se z besedami težko opiše. “
Rudar: “Kakšna je torej vaša vizija razvoja, kje vidite priložnosti?”
Es: “Kot sem že omenil, se je treba povezovati, sodelovati, vsi pa moramo vedeti, v katero smer je treba vleči. Kje bomo lahko najboljši med najboljšimi. Na prvem mestu so vsekakor naše hčere s svojimi izdelki in novimi delovnimi mesti, iskanje novih poslovnih partnerjev, poslovnih priložnosti, sodelovali bomo pri razvoju Turistično rekreacijskega centra Jezero, in sicer bo Premogovnik Velenje eden od sovlagateljev z zemljišči in obstoječimi objekti.
Sodelovali bomo pri delovanju in širjenju Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki mora postati tudi mednarodni.
Potrudili se bomo, da bomo med vidnimi implementatorji softvvera v podjetjih. Nudili bomo nov pristop teh storitev, t.i. zunanji ponudnik vzdrževanja softvvera, hardvvera in telekomunikacij v podjetjih. Sedaj bomo imeli višjo računalniško šolo v Velenju in te priložnosti in sinergije nikakor ne smemo izpustiti iz rok.
Ukrep, ki je bil sprejet že pred mojim prihodom, je namen združevanja vseh ponudnikov muzejskih storitev v Šaleški dolini.
Moti me le, da predstavitev Velenja na spletnih straneh ni v tujih jezikih; tuje turiste bomo zelo potrebovali. Brez informacij ljudje ne bodo prihajali k nam.
Kot domačin sem takrat, ko sem delal v Velenju, menil, da nekaj pomenimo, da nas poznajo. Ko pa sem odšel iz Velenja in sem bil sedaj tri leta na Gorenjskem in v tujini, sem spoznal, da našo dolino in vse, kar se je v njej v zadnjih letih dobrega zgodilo in ustvarilo, slabo poznajo. Torej nas čaka še veliko dela."
Diana Janežič
Predavanje o delovno-pravnem položaju invalidov
Aktiv invalidov poslovnega sistema Premogovnik Velenje je v sodelovanju z Zvezo delovnih invalidov Slovenije in SPESS 28. januarja organiziral predavanje o novem sistemu obveznega invalidskega zavarovanja.
Predavatelja sta bila Miran Kalčič, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Boris Gačnik, direktor izvajanja pri tem zavodu. Podala sta pregled posebnosti ureditve delovno-pravnega položaja invalidov v novem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) in pravno ureditev invalidskega zavarovanja v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odlična predavatelja in vzorna organizacija predavanja sta pripomogla k ustvarjalnemu vzdušju in zadovoljstvu udeležencev.
Posebnosti ureditve delovno pravnega položaja invalidov v ZDR
Predavanje je pričel Miran Kalčič in poudaril, da je Zakon o varnosti in zdravju pri delu temeljni pravni okvir za splošno varnost in zdravje pri delu. V njem je opredeljena vloga pooblaščenih zdravnikov ter podana zaveza delodajalca za izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Nov zakon o delovnih razmerjih varuje nekatere kategorije delavcev. Gre za varstvo žensk, delavk zaradi nosečnosti in delavcev zaradi starševstva, delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, starejših delavcev in invalidov.
Pregled položaja invalidov
6. člen ZDR - Prepovedana je diskriminacija invalidov. Invalid samo zaradi tega, ker je invalid, ne sme biti pred delodajalcem v neenakopravnem položaju. Prepovedana je posredna in neposredna diskriminacija. Dokazno breme, da ne gre za diskriminacijo, za nedopustno razlikovanje, je na delodajalcu. On je tisti, ki mora dokazati, da ni diskrimi-natorno deloval, če invalid na to opozori. Ta člen je tudi materialne
narave, saj gre v primeru kršitve prepovedi diskriminacije za odškodninsko in kazensko odgovornost delodajalca.
19.	člen ZDR - Sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi je starost 15 let. Splošna zdravstvena sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni več določena. Akt o sistematizaciji in organizaciji delovnih mest vsebuje podatke o zdravstveni zahtevnosti delovnega mesta.
20.	člen ZDR - Za invalida velja, da po zakonu izpolnjuje pogoje zdravstvene zmožnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, če je usposobljen za določena dela.
24. člen ZDR - Za zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov, se lahko pogodba o zaposlitvi izjemoma sklene brez javne objave.
66. člen ZDR - Ta člen se nanaša na invalide, ki delajo krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravica do dela s krajšim delovnim časom se za invalida vedno uredi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, saj gre za trajno obliko zaposlitve. Za te invalide velja, da jim delodajalec ne sme naložiti dela prek polnega delovnega časa. Prepoved dodatnega dela velja tako za nadurno delo kot dodatno delo. Ta prepoved se upošteva tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.
89. člen ZDR - Invalidnost je vnaprej opredeljena, da v nobenem primeru ne more biti utemeljeni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
111. in 112. člen ZDR - V teh dveh členih so našteti razlogi na strani invalida za izredno odpoved delodajal-
ca in razlogi na strani delodajalca za izredno invalidovo odpoved pogodbe o zaposlitvi.
116. člen ZDR - V tem členu je urejeno varstvo vseh invalidov. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije invalidnosti ali iz poslovnega razloga. Izjema je samo takrat, kadar mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o invalidskem zavarovanju. Cilj zakona o delovnih razmerjih je ohranitev zaposlitve delovnega invalida, če je to le mogoče. Šele od 1. 1. 2004 dalje bo uvedena možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu.
Razloge za prenehanje delovnega razmerja ugotavlja Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sestavljajo jo predstavniki zavoda, inšpektorata za delo, zavoda za zaposlovanje, delodajalcev in sindikatov. Določi jo minister, pristojen za delo. Njena odločitev je dokončna.
Do uvedbe možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu pa je premeščanje invalidov možno le sporazumno.
119. člen ZDR - Gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi ugotovljene invalidnosti. Ta preneha veljati, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. To velja tudi za primere invalidnosti I. kategorije, ko zavarovanec ne izpolnjuje pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj mu tudi takrat preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu kljub temu, da ne bo prejemal zneska invalidke pokojnine, hkrati pa bo nezmožen opravljati organizirano pridobitno delo.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu je temeljni pravni okvir za splošno varnost in zdravje pri delu.
Pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine izpolni tudi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije (poklicna invalidnost) in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Isto velja za zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). V teh primerih pogodba o zaposlitvi ne preneha po zakonu zaradi ugotovljene invalidnosti.
145. člen ZDR - Ta člen opredeljuje prepoved opravljanja dela prek polnega delovnega časa za invalida, ki dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za invalida, ki dela poln delovni čas, ta člen ne navaja posebnega varstva. Zanj velja prepoved opravljanja dela prek polnega delovnega časa le v skladu s prvim odstavkom tega člena, ki pravi, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa tako, da se uvedejo nove izmene ali z zaposlitvijo novih delavcev. Delodajalec temu invalidu ne sme naložiti dela prek polnega delovnega časa le v primeru, če bi se mu na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje.
159. člen ZDR - V njem je določeno, da ima invalid ali delavec z najmanj 60 odstotno telesno okvaro pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
199.	in 200. člen ZDR - V teh dveh členih se zagotavlja varstvo invalidov. Sta tudi uvod v pravno ureditev invalidskega zavarovanja. 199. člen zagotavlja varstvo vseh invalidov pri delodajalcu pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju, v
200.	členu pa so določene tiste pravice delovnih invalidov, katerih izvajanje je dolžnost delodajalca.
Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec zagotoviti: opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost, poklicno rehabilitacijo in nadomestilo plače, vse v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Bistvene novosti invalidskega zavarovanja
Definicija invalidnosti
Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni

Predavatelja sta bila Miran Kalcit (levo), namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Boris Gačnik (desno), direktor izvajanja pri tem zavodu.
mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost za: zagotovitev delovnega mesta ali ohranitev delovnega mesta ali poklicno napredovanje.
To definicijo imenujemo socialno-pravno, saj gre pri njej za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih meril za invalidnost. Rečemo ji absolutna definicija invalidnosti. Vanjo so vpeti tudi mednarodni viri, tako da je sorodna definicijam drugih držav.
Pomembna novost v definiciji invalidnosti je, da ne vsebuje več zahteve po trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Invalidnost se po novem ugotavlja, kadar spremembe v zdravstvenem stanju kakorkoli vplivajo na delovno zmožnost posameznika. To je tudi razlog za uvedbo obveznih kontrolnih pregledov praviloma pred dopolnjenim 45 letom starosti.
V definiciji invalidnosti pa je še vedno določeno, da mora biti zdravljenje končano in da morajo biti izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije. Za obstoj invalidnosti gre šele takrat, kadar sprememb v zdravstvenem stanju ne moremo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, vplivajo pa na delovno zmožnost posameznika.
Novost nove invalidske zakonodaje je opredelitev svojega poklica kot pomembnega dela za presojo obstoja invalidnosti. Spremembe v zdravstvenem stanju morajo vplivati na zmožnost opravljanja svojega poklica.
Za svoj poklic štejemo: delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in za katera ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Za obstoj invalidnosti je tako odločilen svoj poklic in ne več samo delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec
razporejen. Pri tem imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost in delovne izkušnje.
Za določitev svojega poklica bo invalidska komisija poleg opisa delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen in ga dejansko opravlja, potrebovala še popolno in izčrpno delovno dokumentacijo ter uporabo klasifikacije poklicev.
V	postopkih ugotavljanja invalidnosti bo treba pridobiti seznam delovnih mest, ki bi jih posameznik, upoštevaje njegovo strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, lahko opravljal.
Ustreznost teh del zavarovančevim strokovnim in psihofizičnim zmožnostim bo ocenjevala invalidska komisija.
Zavarovance razvrščamo v tri kategorije invalidnosti:
I.	kategorija invalidnosti pomeni invalidsko upokojitev, to je nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela, ali pa poklicno invalidnost, ko hkrati ni več preostale delovne zmožnosti.
II.	kategorija invalidnosti pomeni poklicno invalidnost tako, da je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali več. Ta kategorija je še najbolj podobna dosedanji III. kategoriji invalidnosti. Pri njej gre za zaposlitev na drugem delu izven svojega poklica s polnim delovnim časom. Nova II. kategorija invalidnosti ni več enaka dosedanji invalidnosti II. kategorije, kjer je šlo za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom.
VIII. kategorijo invalidnosti razvrščamo zavarovance z zmanjšano zmožnostjo za delo ali z omejeno zmožnostjo za delo.
V	okviru nove III. kategorije invalidnosti sta načeloma urejeni dve obliki invalidnosti. Gre za kombinacijo sedanje II. in III. kategorije invalidnosti.
Ta kategorija invalidnosti po novem zajema hkrati zavarovance, ki opravljajo drugo delo v skrajšanem delovnem času, in tiste, ki lahko v svojem poklicu delajo s polnim delovnim časom.
Prva oblika nove III. kategorije invalidnosti z zaposlitvijo s skrajšanim delovnim časom je dosedanja II. kategorija invalidnosti. Imenujemo jo zmanjšana zmožnost za delo, kar pomeni, da zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom lahko pa opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa. Zmanjšana delovna zmožnost je torej načeloma enaka dosedanji II. kategoriji invalidnosti.
Druga oblika nove III. kategorije invalidnosti je deloma enaka dosedanji III. kategoriji invalidnosti, še bližje pa je bivši spremenjeni delovni zmožnosti. Pri njej gre za zaposlitev v okviru svojega poklica s polnim delovnim časom. Imenujemo jo omejena zmožnost za delo, pri kateri je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali ko je zavarovanec nezmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, vendar pa še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom.
Pri razvrstitvi invalida v II. ali III. kategorijo invalidnosti je podana preostala delovna zmožnost. O njej govorimo, kadar lahko invalid: se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo na drugem delovnem mestu in ga opravlja s polnim delovnim časom ali dela s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne vpliva na poslabšanje invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa.
Novi invalidski zakon opredeljuje naslednje pravice delovnih invalidov do: invalidske pokojnine, poklicne rehabilitacije in nadomestil s pravico do nastanitve, premestitve in nadomestila, dela s krajšim delovnim časom od polnega in delne invalidske pokojnine, nadomestila za invalidnost, povračila potnih stroškov.
Pri pravici do poklicne rehabilitacije je pomembna novost novega zakona, da šteje vanjo tudi usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela tako, da se s tehničnimi pripomočki invalidu ustrezno prilagodi delovno mesto in lahko opravlja svoj poklic še naprej. Pravica do poklicne rehabilitacije je tudi dolžnost delovnega invalida.
Šele po uspešno zaključeni poklicni rehabilitaciji sledi uresničevanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Oblika poklicne rehabilitacije se določi v pripravljalnem postopku za oceno invalidnosti. Tu bodo obvezno sodelovale institucije, kot so centri za rehabilitacijo invalidov. Želja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je, da bi bilo čimveč višjih oblik poklicne rehabilitacije s šolanjem za nov poklic.
V okviru novega invalidskega zakona je dana možnost, da se pri delodajalcu prila-
godijo prostori in delovna sredstva v zvezi s poklicno rehabilitacijo in pravico do premestitve. Pobuda za prilagoditev je vedno na strani delodajalca. Pri odločanju o tej pobudi pa se upošteva sklep Skupščine zavoda o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide.
Obveznost delodajalca je obdržati delovnega invalida v delovnem razmerju in mu zagotoviti primerno delo. Premestitev delovnega invalida na drugo delovno mesto se opravi z novo pogodbo o zaposlitvi. Prejšnja pogodba pa se odpove.
Obveznost delodajalca je tudi zagotoviti poklicno rehabilitacijo zavarovancu v delovnem razmerju.
Delodajalec v svoje breme izplačuje denarno nadomestilo za obdobje čakanja na zaposlitev na drugem delovnem mestu od uspešno zaključene poklicne rehabilitacije do dejanskega začetka dela po uspešno končani poklicni rehabilitaciji.
Pri odpovedi delovnega razmerja delovnemu invalidu zaradi poslovnih razlogov se upošteva 101. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakon o delovnih razmerjih.
Do te odpovedi bo lahko prišlo po 1.1.2004. ko bo delodajalec prek imenovane državne komisije dokazal dejansko nezmožnost za zaposlitev delovnega invalida.
Nova invalidska zakonodaja zavezuje invalidsko komisijo za podajo dopolnilnega mnenja o presoji ustreznosti ponujenega novega delovnega mesta. Dopolnilno mnenje lahko zahtevata tako zavarovanec kot delodajalec.
Podzakonski akti
V nadaljevanju predavanja je Boris Gačnik predstavil podzakonske akte, ki jih je sprejela skupščina zavoda. Ti so:
1.	Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
2.	Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje
višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide,
3.	Sklep o povračilu potnih stroškov.
Po pravilniku o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ZPIZ Slovenije ie treba v postopku pred podajo izvedenskega mnenja zbrati popolno delovno dokumentacijo zavarovanca in obvezno medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti. Pri obvezni medicinski dokumentaciji, katere navajanje je sestavni del tega pravilnika, ni prišlo do bistvenih novosti. Ta del pravilnika je nastal v
sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Medicinsko dokumentacijo tvorijo originalni izvidi ali njihove kopije, katerih verodostojnost potrdi osebni zdravnik zavarovanca s podpisom in žigom.
Spremembe pa so pri delovni dokumentaciji, ki jo bo zbiral Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v sodelovanju z delodajalcem in zavarovancem.
Senat invalidske komisije sestavljajo praviloma dva zdravnika specialista ter strokovnjak nemedicinske stroke. Te izvedence imenuje Upravni odbor zavoda na predlog njegovega generalnega direktorja. Pritožbeni postopek in revizijo pozitivnega izvedenskega mnenja invalidske komisije prve stopnje opravi invalidska komisija druge stopnje s podajo izvedenskega mnenja. Ta postopek je v pravilniku natančno določen, prav tako tudi roki obravnave. Drugostopenjska invalidska komisija opravlja tudi strokovni nadzor invalidskih komisij na prvi stopnji z dajanjem strokovnih mnenj in navodil. Predsednik invalidske komisije praviloma vsake tri mesece skliče strokovni sestanek z izvedenci, z namenom prevzemanja prakse. Zavarovanca in predstavnika delodajalca se z vabilom povabi na sejo senata.
Novost v postopku predstavlja podpisana izjava predstavnika delodajalca, ki se zapiše v izvedensko mnenje kot priloga. Pravilnik tudi zahteva, da s predstavnikom delodajalca opravijo pogovor vsi člani senata invalidske komisije. Najprej se opravi pogovor s predstavnikom delodajalca in šele nato sledi osebni pregled zavarovanca, pri katerem sodelujejo samo zdravniki.
Predstavnik delodajalca ima na seji senata pravico posredovati vse podatke in predloge, za katere meni, da so potrebni za pravilno oceno zavarovančeve delovne zmožnosti.
Predsednik in člani invalidske komisije si lahko na predlog zavarovanca ali predstavnika delodajalca ogledajo posamezna delovna mesta, če je to potrebno zaradi ocene invalidnosti.
25. člen tega pravilnika določa vsebino delovne dokumentacije. Delovna dokumentacija vsebuje podatke o zavarovancu, podatke o delodajalcu, opis delovnega mesta, delodajalčevo delovno anamnezo ter zavarovančevo delovno anamnezo. Pripravi se na predpisanih obrazcih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št.
113, z dne 23.12. 2002. Popolna novost za zavarovanca je izpolnitev obrazca DD-1/B - delovna anamneza/zavarovanec, ki ga kot vzorec objavljamo v celoti.
Generalni direktor zavoda je izdal Navodilo o vodenju pripravljalnega postopka za oceno invalidnosti in izvajanju poklicne rehabilitacije, s katerim je natančno po fazah opredeljeno vodenje pripravljalnega postopka in izvajanje poklicne rehabilitacije.
Le v primeru poslabšanja že ugotovljene ali na novo nastale invalidnosti se bodo sedanjim delovnim invalidom odmerile pravice po novem invalidskem zakonu.
V	centralni službi in večjih območnih enotah se bodo ali pa so že formirani invalidski odseki in odseki za poklicno rehabilitacijo oziroma se bo v zavodu izoblikoval profil strokovnega delavca referenta v pripravljalnem postopku.
Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide
Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebno, da se prilagodijo prostori in delovna sredstva, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v celoti prevzame stroške te prilagoditve.
V	primeru prilagoditve prostorov in delovnih sredstev v zvezi s pravico do premestitve pa je dolžnost zavoda, da vsaj delno prevzame stroške prilagoditve.
Zavoda lahko del sredstev za invalidsko zavarovanje nameni za pospeševanje zaposlovanja nezaposlenih invalidov.
S sklepom o povračilu potnih stroškov se ureja pravica do povračila potnih stroškov, v povezavi z uveljavljanjem oziroma uživanjem pravic iz invalidskega zavarovanja.
Vprašanja in odgovori v razpravi po predavanju
Vprašanja udeležencev posveta so se nanašala na opozorila, da lahko nadurno delo v primeru, če invalid opravlja delo v polnem delovnem času, kvarno vpliva na njegovo zdravstveno stanje, zanimalo jih je, kakšen je položaj sedanjih invalidov v primeru, da pride do novega invalidskega postopka tudi glede odmere nadomestila, kako je z odpuščanjem invalidov, aktiv invalidov je opozoril na nerešeno problematiko odmere dohodnine za delovne invalide, odmere nadomestil za invalidnost po novem invalidskem zakonu za poklice, ki se opravljajo v jami, ter opozoril na pomembnost strokovne priprave delodajalca na nov invalidski zakon kot tudi delovanja invalidske komisije v Velenju, v skladu z novim pravilnikom.
Predavatelja sta na zastavljena vprašanja odgovorila strokovno temeljito in natančno.
Potrjeno je bilo, da je v primeru zaposlitve v polnem delovnem času delovni invalid dolžan opravljati nadurno delo v skladu z določili novega zakona o delovnih razmerjih.
Predavatelja sta potrdila, da vsi uživalci na osnovi dosedanje invalidnosti II. in III. kategorije po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu. Že odmerjena nadomestila tem invalidom ostanejo nespremenjena in se še naprej usklajujejo enako kot pokojnine.
Le v primeru poslabšanja že ugotovljene ali na novo nastale invalidnosti se bodo sedanjim delovnim invalidom odmerile pravice po novem invalidskem zakonu.
To velja tudi za primere, ko bo nova pra-
vica oziroma nova odmera nadomestila zanje manj ugodna kot ta, ki jo že uživajo.
Odpuščanje invalidov zaradi poslovnih razlogov bo možno šele od 1.1. 2004 dalje. Krivdni razlogi in razlog nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov pa veljajo kot odpovedni razlog tudi za že ocenjenega invalida.
Dolgoletna nerešena problematika odmere dohodnine delovnim invalidom v njihov prid se lahko reši le s spremembo zakona o dohodnini na način, da bi bili delovni invalidi oproščeni plačevanja dohodnine iz naslova nadomestil za invalidnost. V primeru, da pa do te spremembe ne pride, lahko pravilnost oziroma nepravilnost obračunavanja dohodnine presodi le ustavno sodišče.
Problematika odmere nadomestil za invalidnost po novem zakonu za delovne invalide, ki po novem zakonu ne bodo več
sposobni za svoj poklic pod jamskimi pogoji dela in se bodo po predhodno opravljeni poklicni rehabilitaciji zaposlili na bistveno manj plačanem drugem delovnem mestu izven jame, se v okviru novega invalidskega zakona, ne da urediti v prid teh invalidov.
Možno pa je to problematiko urediti v okviru dodatnih pokojninskih zavarovanj, z obliko dodatne delne pokojnine, ki pa mora biti vsebovana v pokojninskem načrtu. Vprašljiva pa je višina premije za taka zavarovanja.
Predavatelja sta soglašala s pomembnostjo strokovne priprave delodajalca na nov invalidski zakon ter pripravo delovne dokumentacije ter potrdila nujnost delovanja invalidske komisije v Velenju, v skladu z novim pravilnikom.
Dušan Zapušek
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Ravne na Koroškem,
izpostava Velenje
ZPIZ
OBR. DD-1IB Številka:
DELOVNA ANAMNEZA I ZAVAROVANEC
Zavarovanec:________, EMŠO:________ , Davčna številka:______
Strokovna izobrazba (vrsta in stopnja - če ste nezaposleni priložite ustrezna dokazila)
1.	Opišite dela, ki jih opravljate / ste opravljali v okviru zadnjega delovnega mesta v republiki Sloveniji (navedite naziv delovnega mesta, zahtevano izobrazbo ter kratko in jedrnato opisati vse faze dela, zahteve, obremenitve):
2.	Navedite vaše delovne izkušnje (kratek opis delovnega mesta, delodajalec, trajanje, zahtevana stopnja izobrazbe oziroma tarifni razred). Zavarovanci, ki uveljavljajo pravice po mednarodnem sporazumu navedejo tudi dela, ki so jih nazadnje opravljali pri tujem nosilcu zavarovanja.
3.	Dodatna usposabljanja in znanja, ki ste jih pridobili v okviru delovnega razmerja ali v prostem času (vozniški izpit, tečaji tujih jezikov, računalništvo, nedokončani programi strokovnega izobraževanja, drugo,...):
4.	Opišite težave, ki jih imate ali ste imeli pri opravljanju dela (težave pri posameznih fazah dela, delovni uspešnosti in drugo):
5.	Napišite, kaj ste skupaj z delodajalcem zaradi posledic bolezni / poškodbe, že spremenili v delovnem procesu (organizacija dela, način uporabe orodij in delovnih pripomočkov, ostalo):
6.	Ali bi vam ustrezna prilagoditev delovnega mesta olajšala delo:
Prilagoditev delovnega mesta obsega ustrezno prireditev delovnih naprav in priprav ter preureditev delovnega okolja (računalniška oprema, prilagojena oprema in orodje, dostopnost delovnega mesta, ...)
a)	ne
b)	da (na kratko opišite):
7.	Navedite dela, ki bi jih po vašem mnenju lahko opravljali glede na vašo strokovno izobrazbo, izkušnje in dodatno usposobljenost
8.	Katera dela in naloge bi radi opravljali, če bi za to bili usposobljeni?
9.	Navedite izobraževanja in usposabljanja, za katera bi bili zainteresirani:
a)	pridobivanje dodatnih specialističnih znanj v okviru poklica, ki ga že opravljam (navedite katera):
b)	pridobitev višje stopnje izobrazbe s šolanjem
c)	tečaji (kateri)
d)	drugo
e)	nisem se pripravljen dodatno izobraževati ali usposabljati
10.	Ali bi v primeru pridobitve pravice do premestitve in pravice do dela s krajšim delovnim časom raje uveljavili pravico do poklicne rehabilitacije (izobraževanje, usposabljanje na delovnem mestu)?
a) da	b) ne
11.	Pričakovanje od predstavitve invalidski komisiji (upokojitev, premestitev na drugo delo, delo s skrajšanim delovnim časom, prilagoditev delovnega mesta, možnost izobraževanja I usposabljanja, drugo - kaj ?) Vpišite eno ali več od zgoraj naštetih možnosti:
12.	Mnenje in predlogi (navedite še druga dejstva v zvezi z gornjimi vprašanji oziroma vašim zahtevkom)
Spremembe za invalide prinašajo zakoni in prestrukturiranje
V soboto, 1. marca, so se na rednem letnem sestanku sestali delegati aktiva invalidov Premogovnika Velenje, da bi pregledali svoje delo v letu 2002, si zastavili naloge za letos in izvolili novo vodstvo.
Delegatom so se pridružili tudi gostje. To so bili predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Valter Golob, direktor za kadrovsko splošno področje Janko Lukner, direktor IP HTZ Franc Druks, vodja službe za usposabljanje in zaposlovanje IP HTZ Janja Juvan, strokovni sodelavcev aktiva invalidov iz kadrovsko socialne službe Dušan Zapušek, predsednik sindikata IP HTZ Branko Smagaj in predsednik sveta delavcev IP HTZ Bojan Voh.
Spremenjena zakonodaja jemlje invalidom pravice
V poročilu o delu aktiva je njegov predsednik Drago Novak uvodoma povedal, da so se 23. januarja lani na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pogovarjali o razreševanju problematike odmere nadomestil za invalidnost po novem zakonu, o pripravah delodajalca na uresničevanje pravice do poklicne rehabilitacije ter pobudah za spremembo 19. člena zakona o dohodnini, s čemer se v aktivu ukvarjajo že od leta 1995. Predlogi aktiva v novem zakonu niso bili upoštevani, dokončnih odločitev glede odmere dohodnine pa še ni, zato bodo z aktivnostmi nadaljevali.
Spremembe delovno-pravne zakonodaje so aktualne tudi za invalide in zato so se januarja letos na predavanju seznanili s posebnostmi ureditve delovno-pravnega položaja delovnih invalidov po novem zakonu o delovnih razmerjih. Lani so se udeležili tudi dveh seminarjev v organizaciji ZDIS-a v Dobrni in na Otočcu na temo Evropsko leto invalidov, trije člani aktiva pa so bili vključeni v reha-bilitacijsko-socialni program ZDIS-a v zdravilišču Laško.
Sodelovali so s socialno službo v podjetju pri urejanju delovnih razmer
Drago Novak, stari novi predsednik aktiva invalidov.
za invalide. Kot vedno, so skrbeli tudi za družabno in športno dejavnost svojih članov.
Drago Novak je še povedal, da je v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje zaposlenih 751 invalidov, od tega 678 tretje kategorije in 73 druge kategorije. Število invalidsko ocenjenih delavcev vsako leto upada, kar je zagotovo rezultat načrtnega izvajanja projekta Skrb za zdravega delavca in številnim programom na socialnem področju - nudenje svetovalne in terapevtske pomoči delavcem, sodelovanje pri zdravstveni oceni delovnih mest, sodelovanje pri izdelavi ocene tveganja, programi prekvalifikacij invalidov po novem zakonu, izobraževanje invalidov, zagotavljanje produktivnih delovnih mest za invalide, investicije v posodobitve delovnih mest za invalide in drugo.
Delo bomo imeli, a na novih delovnih mestih
V razpravo po poročilu so se vključili vsi gostje in poudarili dobro delo aktiva. Miran Krajnc, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, je poudaril, da je aktiv tudi lani vložil veliko dela in časa v razreševanje problematike odmere dohodnine, a več kot očitno je, da na strani države ni volje in pripravljenosti, da se zadeva reši. Zato je predlagal preučitev ustavnosti te odločbe pri ustavnem sodišču ter dogovor s poslanci naše regije, da kakšno stvar premaknejo s svojim vplivom. Dejal je še, da stopnja nezaposlenosti med invalidi sicer ne narašča, da pa je upati, da se bo s predpisanim postopkom rehabilitacije po novem invalidskem zakonu zaposlenost invalidov večala.
Janko Lukner, direktor za kadrovsko-splošno področje, je podprl idejo o sodelovanju s poslanci Šaleške doline prav zdaj, ko je pred vrati sprememba Zakona o dohodnini. Dejal je tudi, da smo v Premogovniku Velenje skušali vplivati na vsebino tistih členov nove invalidske zakonodaje, ki sedaj pomenijo veliko razliko med zaposlitvijo invalida v jami ali zunaj, a pri tem nismo bili uspešni.
Nova invalidska zakonodaja prinaša spremembe za novo ocenjene invalide in v ta namen je bila v Premogovniku Velenje ustanovljena delovna skupina, ki bo skupaj z vodstvom iskala rešitve za prilagajanje zahtevam novega zakona. Vsekakor ostaja osnovni cilj podjetja produktivno zaposlovanje invalidov. “Premogovnik Velenje s svojimi programi čedalje bolj deluje na trgu in veča produktivnost. Pričakujemo pobude, pomoč in sodelovanje aktiva invalidov in vseh invalidov pri načrtovanju in pri uresničevanju naših zamisli,” je dejal Lukner.
Na to se je navezal tudi direktor IP HTZ Franc Druks, ki je poudaril, da se bodo morali tudi invalidi aktivno
vključiti v spremembe v Premogovniku Velenje, v poslovnem sistemu in energetiki. “V IP HTZ je od 764 zaposlenih polovica invalidov. Lani jih je že 85 delalo pri programih za zunanji trg, letos jih bo 160, do leta 2007 naj bi jih 450. Podjetje programsko in razvojno prestrukturiramo tako, da bi vsi obdržali delo, ne bomo pa mogli več vsi delati na istih delovnih mestih kot zadnjih 10 ali 20 let,” je poudaril.
Prestrukturiranje namreč pomeni, da določenih delovnih opravil, celo poklicev ni več, nastajajo pa nova in tudi invalidi morajo sprejeti te novosti; seveda bodo na nova delovna mesta razporejeni glede na preostalo delovno zmožnost, svojo izobrazbo oziroma novo usposobljenost.
Franc Druks je omenil še priprave na nov zakon o invalidskih podjetjih, ki naj bi začel veljati čez leto in bi uredil položaj 160 slovenskih invalidskih podjetij. V krovni organizaciji, ZDIŠ, in v aktivu invalidov bi morali med programske naloge zapisati tudi vključevanje v nastajanje tega zakona. Janja Juvan, vodja službe za usposabljanje in zaposlovanje HTZ, je poudarila, da se število invalidov v IP HTZ v prihodnjih letih ne bo bistveno zmanjševalo kljub njihovemu upokojevanju, saj iz Premogovnika Velenje stalno prihajajo novi. “Lani je bilo 117 invalidov vključenih v različne oblike izobraževanja, 8 jih je doseglo višjo stopnjo izobrazbe. Pripravljene imamo tudi programe usposabljanja glede na novo zakonodajo in invalide usposabljamo na konkretnih delih,” je med drugim dejala Juvanova in napovedala, da naj bi tudi letos bil organiziran preventivni aktivni oddih za invalide.
O spremembah invalidske zakonodaje je spregovoril Dušan Zapušek, socialni delavec in strokovni sodelavcev aktiva invalidov. Poudaril je, da se spremembe tičejo le novo ocenjenih invalidov in da med staro in novo zakonodajo zaradi številnih sprememb ureditve posameznih področij ni primerjave. Pri uvajanju sprememb pa morata biti aktivni obe strani, tako delodajalec z iskanjem produktivnih delovnih mesta za invalide, kot tudi invalidi v vključevanjem v programe rehabilitacije in usposabljanj.
Stari predsednik, novi člani izvršilnega odbora
Tokratni občni zbor aktiva invalidov je bil tudi volilni, saj je že potekel dveletni mandat vodstva aktiva. Ob tem so sklenili, da spremenijo dveletni mandat v štiriletnega, kar je tudi v skladu z novim statutom MDI Velenje. Staro vodstvo je bilo soglasno razrešeno, nato pa je bil za predsednika aktiva, torej za štiri leta, ponovno izvoljen Drago Novak in za podpredsednika Drago Kolar.
Za člane izvršilnega odbora so bili
izvoljeni: Branko Ramšak iz Proizvodnje za Jamo Preloge, Vili Višner in Mile Duričič iz Proizvodnje za Jamo Pesje in Škale, Vejsil Fatič iz Priprav, Ivan Merc iz Klasirnice, Srečko Praunseis iz Transporta in Jamske strojne in elektro službe, Franjo Kuzman iz Zračenja ter iz IP HTZ Franc Boljte za PC SPV, Jožef Vošner za PC PGM in PC RSD ter Mladen Goričanec za PC SIPO in Izobraževanje.
Drago Novak je nato predstavil program dela za leto 2003. V aktivu bodo vztrajali pri dokončni rešitvi vprašanja
odmere dohodnine, se vključevali v aktivnosti pri urejevanju položaja invalidov v skladu z novo invalidsko in delovno zakonodajo ter sodelovali pri pripravah na zakon o invalidskih organizacijah.
V	podjetju bodo sodelovali s službo VPD, strokovnimi službami Premogovnika Velenje, vodstvom podjetja in sindikata, izven njega pa z MDI Velenje, ZDIŠ, Uradom za invalide in drugimi organizacijami, ki skrbijo za dobrobit invalidov. Dejavni bodo pri organiziranju družabnega in športnega programa za člane aktiva ter seminarjev s strokovno vsebino.
Ob koncu občnega zbora so še sklenili, da je članarina za leto 2003 1.500 tolarjev, odtegnjena pa bo pri marčevski plači.
V	kuvertah s februarsko plačo pa boste člani aktiva invalidov, zaposleni v jami, prejeli tudi člansko nalepko za leto 2003. Ne izgubite je, saj vam prinaša kar nekaj ugodnosti in popustov!
Diana Janežič
Popusti, kijih lahko uveljavljajo člani Aktiva invalidov z veljavno člansko izkaznico
Trgovina FUN ŠPORT - ob nakupu z gotovino 10 odstotkov popusta, ob nakupu s karticami 5 odstotkov popusta. Popusti ne veljajo za artikle, ki so znižani, in ob sezonskih razprodajah. Fotostudio Center (zraven pošte v Velenju) 15 popusta za foto-storitve.
Brezplačno kopanje v zimskem bazenu Velenje vsak četrtek od 19. ure dalje.
Brezplačno kegljanje v Kegljišču TEŠ vsako sredo od 15. - 17. ure.
Oprostitev turistične takse v
vseh zdraviliščih po Sloveniji.
Oprostitev turistične takse na Hrvaškem s fotokopijo dopisa Ministrstva za turizem Hrvaške (dopis dobite pri vseh članih izvršilnega odbora aktiva). Brezplačni pravni nasveti na PIC-u (pravno informativni center) nevladnih organizacij v Ljubljani (tel: 01/4323-358). Za brezplačne pravne nasvete se je treba dogovoriti prek ZDIŠ Ljubljana - tel: 01/5343- 508.
Spremembe za boljšo organizacijo dela
Uprava Premogovnika Velenje je po strateški konferenci in po dveh posvetih januarja v Preddvoru med drugimi ukrepi napovedovala tudi organizacijske spremembe. Zdaj so sprejete in v veljavo stopijo 1. aprila.
Kot je v predlog organizacijskih sprememb zapisal direktor dr. Evgen Der-varič, želi uprava s sprejetimi organizacijskimi spremembami izboljšati funkcijo planiranja v podjetju, združiti pripravo dela za vse procese, nadgraditi razvoj posameznih faz procesa pridobivanja premoga, v večji meri uveljaviti projektno vodenje za določene projekte ter optimizirati operativna dela v smislu zmanjševanja organizacijskih vodij in združevanja sorodnih
funkcij v podjetju. Konkretne spremembe so:
s ukinejo se delovna mesta “sekretar uprave” in “svetovalec direktorja”, Z SM 12 - Sistem obvladovanja procesov se kot enota 12 prestavi na SM 02 - Razvojno področje,
Z enota 10 - Rudarske škode se prestavi na SM 06 - Tehnične službe, v' v okviru enote 08 - Priprava dela in dežurna služba se združijo elektro, strojna in rudarska priprava dela,
Z “tehnični plani in analize” in “razvojni projekti” (ekologija delovnega okolja, pridobivanje in transport premoga, jamske proge) se na SM 01 organizirata kot samostojni službi,
Z ukineta se SM 40 - Elektro dejavnost in SM 41 - Strojna dejavnost, Z Klasirnica - elektro del - enota 48 preide na SM 42 - Jamska elektro služba,
v' Klasirnica - SM 46 in Klasirnica -strojni del - enota 49 preideta na SM 43 - Jamska strojna služba,
Z Praktično izobraževanje postane enota 80 v okviru SM 50 -Zračenje,
Z oddelek za organizacijo in nagrajevanje se preoblikuje v Službo za organizacijo in nagrajevanje; vanjo se z SM 04 - Gospodarsko področje premestita oddelek obračuna OD in oddelek obračuna odbitkov in prispevkov,
v' v okvir Razvoja kadrov preideta oddelek za informiranje in oddelek za izobraževanje.
Sprejeti sta bili še dve spremembi, ki zadevata hčerinsko podjetje IP HTZ. S ciljem krepitve komercialne funkcije v tem podjetju je bil za komercialnega direktorja IP HTZ imenovan Damijan Kanduti. Za tehničnega direktorja IP HTZ je bil imenovan Stanko Zagoršek.
Pogoji za upokojitev zavarovancev v letu 2003
Na zadnji seji sveta delavcev je bilo postavljeno vprašanje, kakšni so pogoji za upokojevanje v letu 2003.
Objavljamo informacijo ka-drovsko-socialne službe.
Upokojevanje moških
Moški se lahko upokojijo, ko imajo 40 let zavarovalne dobe in 58 let starosti (seštevek dejanske starosti in prišteta benefikacija). Če nista izpolnjena oba pogoja, ni možnosti upokojitve.
Možnost dokupa vojaškega roka ali študija do izpolnitve 40 let zavarovalne dobe:
a)	za delavce, ki niso invalidi in želijo polno odmero pokojnine, je zahtevana starost 60 let,
b)	delavci, ki želijo dokup vojaškega roka ali študija in ne izpolnjujejo polne starosti 60 let, vendar imajo več kot 58 let, imajo trajni odbitek pri odmeri pokojnine 0,30 odstotka na
mesec za manjkajoče mesece do polne starosti 60 let (npr. za 20 mesecev 6 %), če so dopolnili 59 let pa 0,25 odstotka na mesec, c) delavci, ki so invalidi, ne potrebujejo polne starosti, ampak minimalno starost 58 let in pri odmeri pokojnine nimajo odbitkov zaradi manjkajoče polne starosti.
Za ekonomski dokup velja, da lahko pri dejanski starosti 58 let (brez upoštevanja benefi-kacije) ter s 35 leti zavarovalne dobe dokupimo največ 5 let.
Upokojevanje žensk
Zenske se lahko upokojijo pri starosti 54 let in 4 mesece ter pri 35 letih in 6 mesecih zavarovalne dobe. Starost in pokojninska doba sta nujna pogoja.
Če ženska izpolni zavarovalno dobo, ne pa starosti,
lahko znižuje starost zaradi otrok in zaposlitve pred 18. letom.
Zenska ima pogoje za ekonomski dokup in dokup študija pri 54 letih in 4 mesecih starosti ter 30 letih in 6 mesecih zavarovalne dobe. Dokupi lahko največ 5 let in do pet let študija.
HE Boštanj bo zgrajena v dogovorjenem roku
Kljub terminskemu zamiku aktivnosti pri izkopu gradbene jame in dopolnitvi lokacijskega načrta bo HE Boštanj zgrajena v dogovorjenem roku.
Pripravljalna dela izgradnje prve v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj, za katera je holding Slovenske elektrarne 22. novembra 2002 podpisal pogodbo s konzorcijem Gradis nizke gradnje Maribor / GIZ Gradis Ljubljana, bodo predvidoma zaključena nekaj več kot 30 koledarskih dni po predvidenem roku, tj. 30. aprila 2003 namesto 28. marca 2003 oz. v skupaj nekaj več kot 150 namesto pogodbeno dogovorjenih 120 dneh.
Do kasnitve pri izkopu gradbene jame prihaja iz dveh razlogov. Prvi je širitev ceste na levem bregu reke Save, zaradi katere je moral HSE pridobiti nova soglasja Direkcije RS za ceste, ki se s prikazanimi rešitvami starega
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja del za cesto R3-679 ni strinjala.
Na potek del in terminski zamik aktivnosti pa so dodatno vplivale tudi izredno slabe vremenske razmere, povezane z nizkimi temperaturami v januarju in februarju, V takšnih razmerah namreč ni primerno vgraje-
vati betona, če pa že, mu je potrebno dodajati posebne aditive in agregat zaradi ohranitve tehničnih lastnosti celo ogrevati.
Glede na nastale razmere bodo dela na levi brežini končana do 15. marca, vsa pripravljalna dela pa do 30. aprila. Pripomniti velja, da kasnitev pri izvedbi pripravljalnih del ne bo vplivala na končni rok izgradnje HE Boštanj, ki ostaja leto 2006.
V zvezi z izgradnjo HE Boštanj pa sta koncesionar za izgradnjo spodnje-
savskih hidroelektrarn, HSE, in kon-cendent, Vlada RS, v prvem tednu februarja letos sprejela tudi odločitev o dopolnitvi lokacijskega načrta za to elektrarno. Lokacijski načrt bodo dopolnili s členom o tolerancah; strokovne službe koncesionarja in koncendenta so namreč ugotovile, da trinajst let star lokacijskih načrt za HE Boštanj (Ur.l. RS št. 19/90) ne dopušča odstopanj v smislu kakovosti zemljine, geodetskih izmer, logične
faznosti izgradnje, razporeditve prostorov ipd.
Postopek dopolnitve veljavnega lokacijskega načrta za HE Boštanj poteka na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora, in sicer po skrajšanem postopku. Koncesionar in koncendent si bosta prizadevala izpeljati postopek sprejema dopolnitve lokacijskega načrta tako, da ta ne bo vplival na rok izgradnje HE Boštanj
Petja Rijavec, HSE
S	
le	PfvUj
Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je 14. februarja letos prejel sklep Državne revizijske komisije, da je zahtevek za revizijo, ki ga je podjetje SCT, d.d. vložilo v zvezi s postopkom oddaje naročila za pripravljalna dela pri izgradnji HE Boštanj - Lot Al -zavrnjen kot neutemeljen.
HSE torej skladno s tem sklepom v tistem delu svojih aktivnosti, ki zadevajo gradnjo energetskih objektov, ni zavezanec po zakonu o javnih naročilih, kar poleg omenjenega sklepa Državne revizijske komisije dokazuje tudi mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za javna naročila 3. februarja 2003.
Energetika v Šaleški dolini je za Slovenijo velikega pomena
Predstavitev razvojnih usmeritev premogovništva in energetike v razmerah približevanja EU v Šaleški dolini in Sloveniji je bila osrednja točka dnevnega reda 19. seje upravnega odbora Savinjsko-Šaleške območne gospodarske zbornice Velenje.
Mag. Janez Kopač, mag. Djordje Žebe/jan in dr. Evgen Dervarič- od leve
Sejo so sklicali 7. marca v Premogovniku Velenje, nanjo pa povabili tudi ministra za okolje, prostor in energijo mag. Janeza Kopača in državnega sekretarja Djordja Žebeljana.
Uvodni predstavitvi sta bili namenjeni Premogovniku Velenje, ki gaje predstavil njegov direktor dr. Evgen Dervarič, in TE Šoštanj, katere zgodovino in prihodnost ekološke sanacije je predstavil Egon Jurač, v TEŠ odgovoren za ekologijo.
Dr. Dervarič je poudaril nove elemente, ki jih v premogovništvo in energetiko prinaša odprtje trga z električno energijo. To so predvsem presežki kapacitet, tuji partnerji, prosta izbira dobaviteljev in nezaščitenost proizvajalcev, posledice vseh teh novih situacij pa so nižanje cen električne energije, koncentracija proizvodnje, prestrukturiranje podjetij in liberalizacija.
Ob tem je naredil pregled stanja energentov in posebej premoga v Evropi in svetu. Premog je zaradi razpoložljivosti povsod po svetu, varnosti, zanesljivosti oskrbe ter tradicije pomemben energetski vir. Njegova šibka točka je ekološka oporečnost, ki pa jo že uspešno premagujejo z
ustrezno okoljsko politiko ter novimi objekti za predelavo premoga z večjimi izkoristki ob manjših emisijah. Povpraševanje po premogu in njegova poraba v svetu rasteta, prihodnost premoga pa je v čistih tehnologijah njegovega pridobivanja oziroma izkoriščanja in vključevanju premogovništva v trajnostni razvoj.
Tem smernicam skuša slediti tudi Premogovnik Velenje. Vizija njegovega razvoja je vezana na termoenergetske objekte v TEŠ, ob tem pa bo znotraj procesa pridobivanja premoga iskal nove možnosti uporabe in izrabe premoga, hkrati pa razvijal nove dejavnosti in se povezoval s strateškimi partnerji.
Egon Jurač je poudaril pomembnost šoštanjskega termoenergetskega objekta, ki ima instalirano četrtino slovenskih energetskih zmogljivosti, a je lani dobavljal Sloveniji 30 odstotkov potrebne električne energije, v kritičnih situacijah pa tudi do 50 odstotkov.
Leta 1987 so v TEŠ začeli uresničevati sanacijski program in do danes že za 6 krat zmanjšali emisije škodljivih plinov v zrak. Ekološka sanacija se danes nadaljuje v skladu z evropsko okoljsko zakonodajo in v TEŠ načrtujejo, da bodo do leta 2007 pridobili integralno okoljsko dovoljenje.
Kakšna je prihodnost obeh šaleških energetskih gigantov in kako z njima računa Slovenija, je bilo vprašanje za mag. Kopača. Povedal je, da bo
sprejetje Nacionalnega energetskega programa - spomladi naj bi se njegove obravnave lotili poslanci - potrdilo moto Slovenije na energetskem področju: zanesljivost oskrbe z električno energijo, konkurenčnost njenih proizvajalcev ter skrb za okolje.
“Odprtje trga je povzročilo velike spremembe v slovenski energetiki. Konkurenca prodaja tržne viške po marginalnih cenah, ki so sicer vabljive, a naš elektroenergetski sistem mora delovati na dolgi rok in je zato proizvajalce treba držati v kondiciji. Proizvodnja električne energije v Šaleški dolini je za Slovenijo zelo velikega pomena, saj poraba električne energije v Sloveniji narašča. S svojo proizvodnjo obe družbi zmanjšujeta energetsko odvisnost Slovenije,” je dejal minister.
“TE Šoštanj je naš sistemski regulator in je potrebna za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Vkla-pljamo jo po potrebi, čemur pa njena tehnologija ni prilagojena. Vezana je izključno na dobave premoga iz Premogovnika Velenje, ki pa je dimenzioniran tako, da lažje zdrži ekonomsko kondicijo ob večji proizvodnji premoga. Ta razkoraka obeh podjetij uravnava holding Slovenske elektrarne.
Pomembno je, da sta TEŠ in Premogovnik Velenje člana te družbe, tako za njiju kot za HSE, saj smo odvisni drug od drugega," je dal mag. Kopač in še poudaril, da v ministrstvu podpirajo vodstvo Premogovnika Velenje pri prestrukturiranju družbe. Zavedajo se tudi, da 20 milijard SIT nasedlih investicij v obeh podjetjih zelo bremeni nemoteno poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje, a zaenkrat ni videti denarja za pokrivanje tega stroška.
Diana Janežič
TURISTIČNA
AGENCIJA
j
IIIIIIHlIl
■ ref
9 aiee
K
GD /	-w- N*
NE SPREGLEITE!
CENE
Cene so izražene v SIT in vključujejo 7-dnevne storitve, navedene v ceniku, turistično pristojbino ter davek na dodano vrednost, razen kadar ni drugače navedeno.
PLAČILNI POGOJI
■	5-odstotni gotovinski popust za prijave iz tega kataloga do 30. marca 2003 ali obročno plačilo do konca leta 2003 s čeki ali kreditnimi karticami (najnižji znesek obroka je 15.000 SIT) ali
■	gotovinsko plačilo do odhoda.
V turistični agenciji GOST d.o.o. lahko pod enakimi plačilnimi pogoji opravite rezervacije tudi za naslednje turistične agencije: Kompas, Atlas, Potepuh, Dober dan, Sonček, Bonus, Burin Club, Cavallo Travel, Odisej, Sajko, Ten Tours, Top Line, Kažipot Tours, Neckermann, Pelikan, Via Slovenika, Intelekta, Interflash in druge.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
LEGENDA
NZ	nočitev z zajtrkom
PP	polpenzion
NA	najem
TT	turistična taksa
1/2	dvoposteljna soba oz. apartma
1/3	triposteljna soba oz. apartma
DEP	depandansa
7=6	bivate 7, plačate 6 dni
TWC	prha, wc
B	balkon
BM	balkon na morsko	stran
BP	balkon na park stran
APP	apartma
BGW	bungalov
PAV	paviljon
14=11 bivate 14, plačate 11 dni.
GO
Gost
GOST d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA CANKARJEVA ULICA (stekleni paviljon), VELENJE TELEFON: 897 32 80
2
POLEDE 2003
* t
KOPER
to	GD
Bost
HOTEL ŽUSTERNA***
SOBA	STORITEV	5.5.-25.6. in 5.9.-20.12.	18.4.-5.5. in 25.6.-5.9.
1/2 TWC standard	PP	52.300	65.100
1/2 TWC superior	PP	57.300	70.700
Doplačila: turistična taksa 200 SIT, polni penzion 2.200 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT, dodatno ležišče 1.000 SIT. Popusti: otroci do 3. leta brezplačna prenočitev z zajtrkom v sobi s starši, od 3. do 12. leta 50% na dodatnem ležišču, odrasla oseba na dodatnem ležišču 10%.
Cene vključujejo: kopanje v bazenih Aquaparka hotela Žusterna, parkiranje v garažni hiši.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTEL ŽUSTERNA: se nahaja v istoimenskem naselju izven mesta Koper. Sobe imajo telefon, TV, mini bar. V hotelski garažni hiši so na voljo parkirna mesta. Možnost kopanja v Aguaparku, ki se razprostira na 3700 m2 notranjih in zunanjih površin. V bazenih z morsko in navadno vodo, bazenu s toboganom, otroških bazenih z igrali, bazeni s podvodnimi masažami, bazenu z valovi ter bazenu za športnike in rekreativce si boste lahko popestrili prosti čas.
ANKARAN
TURISTIČNO NASELJE ADRIA
SOBA	SOBA	STORITEV	3.5.-1.6. in 1.10,-24.12.	1.6. - 26.7. in 24.8.-1.10.	26.7.- 24.8.
DEP. CEDRA**	1/2 TWC	PP	41.900	45.100	53.200
DEP.VVEEKEND**	1/2 TWC	PP	38.700	41.900	49.900
CONVENT***	I/2TVVC	PP	51.600	58.000	64.400
Doplačila: turistična taksa 200 SIT, otroci od 7. do 18. leta 100 SIT, bivanje krajše kot 5 dni 10%, otroška posteljica 1.500 SIT, male domače živali 1.000 SIT.
Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 10. leta brez ležišča 50%, otroci od 3. do 10. leta na dodatnem ležišču 30%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
TURISTIČNO NASELJE ADRIA se nahaja tik ob morju (plaža delno betonirana, delno peščena, delno travnata). V naselju so številna športna igrišča (tenis, namizni tenis, mini golf, odbojka na mivki, kegljišče, fitnes). Gostom je brezplačno na voljo prenovljeni odprti bazen. V glavni zgradbi Convent so vse sobe prenovljene in imajo kopalnico, telefon, sat TV, mini bar, klimo in sušilec za lase. Zajtrk je samopostrežni, večerja izbor menujev. Majhne živali so dovoljene po predhodnem dogovoru in za doplačilo na licu mesta.
IZOLA
HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV
OBJEKT	SOBA	STORITEV	3.I.-26.4. in4.IO.-28.l2.	26.4.-21.6. in I3.9.-4.I0.	2I.6.-I9.7. in 23.8.-13.9.	19.7.-23.8.
HALIAETUM***	1/2 TWC	PP+TT	54.600	55.300	61.600	71.400
DEP. KORALA***	1/2 TWC	PP+TT	54.600	55.300	61.600	71.400
PEP ***	1/2 TWC	PP+TT	48.300	49.700	56.000	65.800
PARK**	1/2 TWC	PP+TT	/	44.100	50.400	52.500
Doplačila: balkon 500 SIT (razen Haliaetuma in Korala), morska stran 300 SIT, otroška posteljica (do 3. leta) 1.400 SIT, za domače živali 1.400 SIT (psov ni dovoljeno voditi v restavracijo in na plažo).
Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 11. leta 50% na 3. in 4. ležišču, otroci od 3. do 11. leta na 2. ležišču 30%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%.
Cene vključujejo: vstopnino v bazen z ogrevano morsko vodo (julija in avgusta zaprt) in na hotelsko plažo.
to /	m"j ^
+1 Sf
gd /	^
Bost	'	^
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV se nahaja v bujnem mediteranskem zelenju. Sobe v glavni zgradbi Haliaetum so bile v letu 2001 prenovljene. V hotelu je aperitiv bar, bazen z ogrevano morsko vodo. V naselju so minigolf, 3 peščena teniška igrišča, vodni tobogan na plaži, bife in grill na plaži. Plaža je primerna za otroke, saj je v zalivu peščena s položnim pristopom v morje. Zajtrk je samopostrežni, večerja je bifejska.
ZASEBNI APARTMAJI SIMONOV ZALIV (do 1.500 m)
TIP		STORITEV	17.5.-5.7. in 23.8.-4.10.	5. 7.-23.8.
1/2	1 soba, kuhinja, TWC	NA	48.300	60.900
1/3	1 soba, kuhinja, TWC	NA	58.100	78.400
1/4	1 soba, kuhinja, TWC	NA	65.800	91.700
1/4	2 sobi, kuhinja, TWC	NA	75.600	104.300
1/5	2 sobi, kuhinja, TWC	NA	83.300	114.100
1/6	2 sobi, kuhinja, TWC	NA	88.200	123.900
1/6	3-4 sobe, kuhinja, TWC	NA	96.600	131.600
1/7	3-4 sobe, kuhinja, TWC	NA	109.200	140.000
1/8	3-4 sobe, kuhinja, TWC	NA	119.000	151.200
ZASEBNE SOBE SIMONOV ZALIV (do 1.500 m)
TIP		STORITEV	17.5.-5.7. in 23.8.-4.10.	5.7.-23.8.
1/2	1. kategorija, TWC	NOČ	19.600	24.500
1/2	II. kategorija, souporaba TWC	NOČ	16.800	21.700
Doplačila: turistična taksa in prijava 230 SIT, otroci od 7. do 18. leta 110 SIT, polpenzion (samopostrežni zajtrk in večerja) v hotelski restavraciji 3.200 SIT, za otroke do 10. leta 2.200 SIT.
Popusti: za tretjo osebo v sobi 20%.
Cene vključujejo: najem, stroške porabljene električne energije, vode, plina, posteljnine in vse kuhinjske pripomočke ter končno čiščenje, vstopnina na hotelsko plažo in v bazen z ogrevano morsko vodo (julija in avgusta zaprt).
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! V počitniška stanovanja oz. sobe bodo sprejeli le toliko gostov, kolikor je predvideno v opisu nastanitvenih kapacitet - ne glede na starost gostov.
ZASEBNI APARTMAJI JAGODJE IN LIVADA** (do 1.300 m)
TIP		STORITEV	6.I.-5.7. 30.8.-20.12.	5.7.-30.8.
1/2	garsonjera - studio, TWC	NA	57.400	65.800
1/2-3	garsonjera - studio, TWC	NA	65.800	82.600
1/2-4	garsonjera - studio, TWC	NA	72.800	94.500
1/3-4	2 sobi, kuhinja, TWC	NA	81.550	103.600
1/4-5	2 sobi, kuhinja, TWC	NA	98.700	118.300
1/4-6	2-3 sobe, kuhinja, TWC	NA	107.100	129.500
1/6-7	3 sobe, kuhinja, TWC	NA	115.500	138.600
ZASEBNE SOBE JAGODJE IN LIVADA (do 1.300 m)
TIP		STORITEV	6.1.-5.7. in 30.8.- 20.12.	5.7.-30.8.
1/2	TWC**	NOČ	19.600	26.600
1/3	TWC**	NOČ	18.200	24.500
1/2	TWC** od 2 do 7 let brez ležišča	NOČ	8.400	9.800
* /
4
POLETJE 2003

* w W
W
*e >* H GO
1/3	TWC** od 7 do 10 let	NOČ	12.600	19.600
TIP		STORITEV	6.1.-5.7. in 30.8.- 20.12.	5.7.-30.8.
1/2	ETWC*	NOČ	16.450	23.100
1/3	ETWC*	NOČ	14.700	21.000
1/2	ETWC* od 2 do 7 let brez ležišča	NOČ	6.650	8.050
1/3	ETWC* od 7 do 10 let	NOČ	11.200	18.200
Doplačila: prijava 480 SIT, turistična taksa 154 SIT, otroci od 7. do 18. leta 77 SIT, dodatek za bivanje do 3 dni 50%. Popusti (v sobah): en otrok do 2. let brez svojega ležišča v sobi z dvema odraslima osebama biva brezplačno.
Cene vključujejo: najem, porabo elektrike, vode, uporabo posteljnine, brisač in parkirnega prostora.
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V TURISTIČNI AGENCIJI LAGUNA, ISTRSKA VRATA 7 (ulica na Sončnem nabrežju) IZOLA!
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! V počitniška stanovanja oz. sobe bodo sprejeli le toliko gostov, kolikor je predvideno v opisu nastanitvenih kapacitet - ne glede na starost gostov.
Sobe in počitniška stanovanja se nahajajo na območju centra Izole, pri Svetilniku, v naselju Jagodje (nasproti Simonovega zaliva) in v Livadah in so od morja oddaljene od 20 do 1300 m.
FIESA
HOTEL BARBARA***
SOBA	STORITEV	26.1,-18.4. in 15.10.-19.12.	18.4.-5.7. in 31.8.-5.10.	5.7.-31.8. in 29.12.-4.1.
l/l TVVCBM	NZ	53.900	58.800	70.000
I/2TVVCBM	NZ	39.900	44.800	56.000
l/l APP TVVCBM	NZ	59.500	63.000	84.000
1/2 APP TVVCBM	NZ	42.700	49.000	63.000
Doplačila: penzionski obrok 1.500 SIT, otroški penzionski obrok 1.200 SIT, otroška posteljica 1.000 SIT, podaljšano bivanje do 19.00 ure 50%, turistična taksa in prijava odrasli 200 SIT, otroci od 7 do 18 let 100 SIT.
Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 10. leta brez ležišča 50%, otroci od 3. do 10. leta na dodatnem ležišču 30%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%, četrto ležišče 50%.
MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 13.00, ODHOD 10.00!
HOTEL BARBARA***: leži v mirnem predelu slovenske obale, tik ob morju in betonirani plaži. Vse sobe so klimatizirane in imajo kopalnico, telefon, televizijo, balkon na morsko stran, v apartmajih so tudi hladilniki. V hotelu so notranji bazen z ogrevano morsko vodo, fitness studio ter savna. Zajtrk je samopostrežni, kosilo in večerja sta klasična strežba s solatnim bifejem.
PORTOROŽ
HOTELI METROPOL
HOTEL	SOBA	STORITEV	3.1.-28.6.	28.6.-1.8.	2.8.-22.8.
BARBARA***	I/2TVVCB	PP	55.900	84.000	94.500
LUCIJA***	1/2 TWC B	PP	55.900	84.000	94.500
ROŽA****	1/2 TWC B	PP	73.900	108.500	119.000
GH METROPOL*****	1/2 TWC B	PP	109.900	157.500	171.500
Doplačila: turistična taksa, otroška posteljica 1.500 SIT (hotel Lucija in Barbara) oz. 2.000 SIT (hotel Roža in GH Metropol), male hišne živali 2.700 SIT (le v hotelu Lucija in Barbara).
Popusti (tretja oseba v dvoposteljni sobi v 2. in 3. sezoni): otroci do 6. leta starosti bivajo gratis, od 6. do 11. leta 30%, odrasla oseba 20%.
Popusti (na dodatnem ležišču v 1. sezoni): otroci do 2. leta starosti bivajo gratis, od 2. do 6. leta 50%, od 6. do 12. leta 30%, odrasla oseba 20%.
5
POLETJE 2003


n
<£>/*** •«>'
Cene vključujejo: uporabo plaže in bazenov na prostem, uporabo pokritega bazena v GH Metropol (razen v juliju in avgustu), brezplačen vstop v Casino ter v Night club (obvezna konzumacija)
MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTEL BARBARA: se nahaja na vzpetini v zelenem zavetju. Delno je bil obnovljen leta 1995. Vse sobe imajo balkon, TV, telefon in kopalnico. HOTEL LUCIJA: se nahaja tik ob promenadi v bližini plaže, obdan je z zelenjem. Prenovljen je bil leta 1993. Sobe imajo balkon, TV, telefon, mini bar, kopalnico. HOTEL ROŽA: leži neposredno ob igralnici Casino, popolnoma prenovljen je bil leta 1996. Sobe imajo balkon, TV, telefon, mini bar, kopalnico. Prehrana, razen zajtrka, v restavracijah GH Metropol. GH METROPOL: prenovljen je bil leta 1996 in je v celoti klimatiziran. V hotelu so pokriti plavalni bazen, Aqua Relax Center, fitnes, savne, masaže, nočni klub, podzemna garaža. Sobe so klimatizirane in imajo balkon, TV, telefon, mini bar, sušilec za lase in kopalni plašč.
SAVUDRIJA
APARTMAJI***
TIP	STORITEV	24.5. - 7.6. in 6.9. -20.9.	7.6. - 28.6.	28.6. -12.7. in 30.8. -6.9.	12.7.-30.8.
1/4 A	NA	61.400	98.900	124.100	143.200
1/6 A	NA	77.900	103.800	135.800	172.000
	Dod. ležišče	10.000	10.000	10.000	10.000
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica
1.400	SIT.
Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
APARTMAJI SAVUDRIJA: 9 km od Umaga, ob kamniti plaži, obkroženi z mediteranskim zelenjem. V naselju so: restavracija, zunanji bazen, parkirišča. 1/4 A: od 30-35 m2, v prvem nadstropju: dvoposteljna soba, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon z pogledom na morje. 1/6 A: od 45-50 m2; Enonadstropni: v 1. nadstropju ali v pritličju s kaminom; dve dvoposteljni sobi, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa ali balkon. Dvonadstropni: pritličje - kuhinja, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, wc, terasa s kaminom; 1. nadstropje - dve dvoposteljni sobi s kopalnico, telefon.
DEPANDANSA & BUNGALOVI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	24.5.-7.6. in 13.9.-20.9.	7.6.-28.6. in 6.9.-13.9.	28.6.-19.7. in 23.8. - 6.9.	19.7.-23.8.
MOJ MIR**	1/2 TWCB	PP	42.200	44.900	47.800	61.000
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali niso dovoljene.
Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 19.7. do 23.8. 25%), drugi otrok 50%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00!
MOJ MIR: 9 km od Umaga, ob kamniti plaži, obkroženi z mediteranskim zelenjem. V naselju so: restavracija, zunanji bazen, parkirišča. Depandansa: kopalnica, balkon, telefon. 1/2 BGW: od 25-28 m2; dvoposteljna soba, terasa (nekateri imajo kamin), možnost dodatnega ležišča, telefon. Domače živali niso dovoljene.
KANEGRA
BUNGALOVI***
TIP	STORITEV	24.5.-7.6. in 6.9.-20.9.	7.6.-28.6.	28.6.-12.7. in 30.8.-6.9.	12.7. - 30.8.
1/4 8	NA	57.200	92.600	126.200	143.200
1/5 B	NA	67.300	101.100	135.900	161.400
1/6 8	NA	77.900	112.900	148.600	182.600
	Dodatno ležišče	10.000	10.000	10.000	10.000
>* /
A*
POLENE 2003

* w w
• «
te.	fe GO
Gost
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica
1.400	SIT.
Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
BUNGALOVI KANEGRA: novo urejeni, 10 km od Umaga, ob Piranskem zalivu, obkroženi s kamnito-prodnato plažo. V naselju so: pizzerija, grill, otroško igrišče, trgovina, kiosk, diskoteka, plesna terasa. 1/4 tip A zidani: 38,5 m2; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/4 tip A montažni: od 36,93 m2: spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, telefon, sat TV, kopalnica, terasa. 1/5 tip B zidani: 47,89 m2; 2 spalnici v nadstropju, v pritličju - dnevni prostor z enim ležiščem, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/5 tip B montažni: 46,15 m2; spalnica z dvema ležiščema, spalnica z enim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa. 1/6 tip C montažni: 59,74 m2; dve spalnici, dnevna soba z dvema ležiščema, telefon, sat TV, kuhinja, kopalnica, terasa.
UMAG
APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL ROLVNESIA***
TIP	STORITEV	24.5.-7.6. in 6.9.-20.9.	7.6. - 28.6.	28.6.-12.7. in 30.8.-6.9.	12.7.-30.8.
1/3 studio	NA	58.800	88.700	113.100	124.800
1/3 A	NA	63.000	94.300	125.800	147.100
1/4 A	NA	78.500	115.900	149.600	175.100
1/4+1A	NA	88.500	124.500	155.000	186.900
1/2 B	NA	69.400	98.900	125.800	136.400
1/4 B	NA	97.600	129.700	164.400	189.900
1/5 B	NA	120.400	147.800	184.700	203.800
	Dodatno ležišče	10.000	10.000	10.000	10.000
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica
1.400	SIT.
Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
SOL POLVNESIA: 3 km od centra mesta, v naselju Katoro, v neposredni bližini kamnito-betonirane plaže. V naselju so: restavracije, pizzerija, zunanji bazen za odrasle in otroški bazen (oba s sladko vodo), parkirišča,... Obilo športov in animacije! Studio 1/3: od 27 m2; dnevno-spalni prostor s tremi ležišči, TV, telefon, kuhinja, kopalnica s kadjo, terasa ali balkon. 1/3 A: od 30 m2; spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z enim ležiščem (dvosed ali kavč), TV, telefon, kuhinja, kopalnica (prha ali kad), terasa s kaminom ali balkon. 1/4 A: od 37 m2; spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema (dvosed ali kavč), TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon. 1/4+1 A: od 40 m2; spalnica, dnevni prostor s tremi ležišči, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom ali balkon. 1/2 B: od 17 m2; spalnica, kuhinja z dnevnim prostorom, TV, telefon, kopalnica, terasa s kaminom. 1/4 B: od 30 m2; spalnica z zakonskim ležiščem, dnevni prostor z dvema ležiščema, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom. 1/5 B: od 35 m2; spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica z ločenima ležiščema, dnevni prostor z ležiščem za 2 osebi, TV, telefon, kuhinja, kopalnica, terasa s kaminom.
APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL STELLA MARIS***
TIP	STORITEV	24.5.-7.6. in 6.9.-20.9.	7.6.-28.6.	28.6.-12.7. in 30.8,- 6.9.	12.7.-30.8.
1/3 studioA	NA	67.300	94.500	121.600	155.500
1/4 S	NA	80.600	106.500	134.700	175.000
1/4+1	NA	116.700	153.100	189.900	223.900
1/5 + 1	NA	131.000	166.600	203.900	233.600
1/2 + 1 studio B	NA	80.000	122.300	155.600	172.600
1/4 8	NA	93.400	134.700	166.600	189.900
	Dodatno ležišče	10.000	10.000	10.000	10.000
7
POLETJE 2003
<£/*•* >*
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.400 SIT, otroška posteljica
1.400	SIT.
Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
SOL STELLA MARIS: 2 km od centra mesta, obkroženo z mediteranskim zelenjem, v neposredni bližini kamnite, betonirane in prodnate plaže. V naselju so: restavracija, pizzerija, 2 zunanja bazena z morsko vodo za odrasle ter 2 otroška bazena, parkirišča, banka, pošta, ambulanta,... Obilo športa in animacij! Studio 1/3 A: 27,43 m2 + terasa/balkon 3,23 m2; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/4 S: 39,56 m2 + terasa/balkon 15,90 m2; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica. 1/4+1: (a) 51,30 m2 + balkon 8,23 m2 s kaminom; nadstropni: 2 spalnici z dvema ležiščema, kopalnica v mansardi, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, wc v 1. nadstropju, (b) 45,82 m2 + terasa 16,09 m2 s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica, (c) 40,42 m2 + terasa/balkon 7,70 m2 s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica, (d) 40,42 m2 + terasa 7,70 m2 s kaminom; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/5 + 1: 53,95 m2 + balkon 7,86 m2 s kaminom; nadstropni: 2 spalnici z dvema ležiščema, kopalnica v mansardi in dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, wc v 1. nadstropju. Studio 1/2 + 1 B: 20,45 m2 + terasa 9,43 m2 (delno s kaminom); spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z enim ležiščem, kuhinja, kopalnica. 1/4 B: 29,93 m2 + terasa 9,43 m2 s kaminom; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica.
HOTELI	V hotelih Sol Koralj, Sol Aurora in Sol Umag od 20. 9. do 27. 9. -I0%!
OBJEKT	SOBA	STORITEV	24.5. - 7.6.	7.6.-21.6. in 6.9.-27.9.	21.6.-12.7. in30.8.-6.9.	12.7.-30.8.
SOL KORALI****	1/2 TWCB	PP	68.800	78.900	91.600	115.000
SOLAURORA***	1/2 TWCB	PP	60.300	72.500	85.200	104.400
SOL UMAG*	I/2TVVCB	PP	/	53.400	61.900	81.000
OEP. PARK*	I/2TVVCB	PP	/	47.900	53.400	72.700
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali niso dovoljene, morska stran 1.250 SIT (razen v dep. Park).
Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 12.7. do 30.8. 25%), drugi otrok 50%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00!
HOTEL SOL KORALJ: v naselju Katoro, 3 km od Umaga, obkrožen z borovim gozdom, 50 m od kamnite plaže. Sobe imajo prho, wc, balkon, klimo, telefon, sat TV, mini bar in sef. V hotelu je notranji bazen ter trije zunanji bazeni z morsko vodo, od katerih sta 2 primerna za otroke. V bližini so tenis igrišča, vodni športi, mini golf,... Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL SOL AURORA: 2.5 km od centra Umaga v naselju Katoro, 100 m od kamnite plaže, obkrožen z mediteranskim zelenjem. Sobe so popolnoma obnovljene in klimatizirane, s kopalnico, balkonom, telefonom in sat TV. V hotelu sta 2 zunanja bazena, od tega je eden otroški. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL UMAG, DEPANDANSA PARK: 1 km od Umaga, v naselju Punta, na rtu ob morju, betonirano-peščena plaža. Sobe imajo kopalnico, balkon, telefon. Sobe v depandansi imajo kopalnico in balkon. V hotelu je notranji bazen ter dva zunanja bazena, od tega je eden otroški. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev s solatnim bifejem.
HOTELI	V hotelih Adriatic in Istra od 13. 9. do 20. 9. — 10%!
OBJEKT	SOBA	STORITEV	24.5.-7.6. in 13.9.-20.9.	7.6.-28.6. in 6.9.-13.9.	28.6.-19.7. in 23.8.-6.9.	19.7.-23.8.
ADRIATIC*	1/2 TWC	PP	37.700	41.800	48.100	59.700
DEP. JADRAN*	1/2 TWC	PP	28.400	30.000	38.300	42.700
SIPAR**	1/2 TWCB	PP	47.600	51.200	57.600	74.600
D. BELVEDERE**	1/2 TWC	PP	28.400	30.000	38.300	42.700
ISTRA**	1/2 TWCB	PP	39.800	44.900	50.300	60.900
DEP. ISTRA**	I/2TVVCB	PP	29.000	36.200	39.500	47.000
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali niso dovoljene, morska stran 1.250 SIT (hotel Sipar).
Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo prvi otrok 50% (od 12.07. do 30.08. 25%), drugi otrok 50%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00!
* /
-
8
POLETJE 2003

* *
•*	to GO
Gost
HOTEL ADRIATIC, DEPANDANSA JADRAN: 2 km od Umaga, v naselju Punta, v neposredni bližini betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere balkon. V hotelu je notranji bazen. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev. HOTEL SIPAR: 1 km od Umaga, v naselju Punta, na rtu ob morju, betonirano-peščena plaža. Sobe imajo kopalnico, balkon, sat TV, telefon. V hotelu je notranji bazen ter 3 zunanji bazeni, od tega sta 2 primerna za otroke. Zajtrk je samopostrežni, večerja je izbor treh menijev s solatnim bifejem. HOTEL ISTRA, DEPANDANSA ISTRA: 2 km od Umaga, v naselju Katoro, 150 m od betonirano-skalnate plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, telefon. V depandansi imajo sobe kopalnico in balkon. V neposredni bližini je bazen, kije na razpolago hotelskim gostom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna.
ZASEBNI APARTMAJI “PLAVO MORE” (do 1000 m)
TIP	STORITEV	30.5.-21.6. in 30.8.-6.9.	21.6.-12.7.	12.7.-2 8. in 23.8. -30.8.	2.8.-23.8.
1/2 A	NA	54.100	61.900	67.700	79.200
1/3 A	NA	58.000	65.700	77.300	88.900
1/4 A	NA	63.800	69.600	87.000	100.500
1/4 B	NA	69.600	75.400	102.400	119.800
1/5 B	NA	75.400	83.100	112.100	131.400
1/6 B	NA	83.100	90.800	121.700	141.100
1/6 C	NA	88.900	96.600	129.500	154.600
1/7 C	NA	94.700	106.300	139.200	168.100
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, dodatna oseba brez ležišča 1.000 SIT, domače živali v I. in II. sezoni 1.000 SIT, v III. in IV. sezoni 1.400 SIT (na predhodno vprašanje).
Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje.
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V "PLAVO MORE" d.o.o., TRGOVAČKA 3A, UMAG!
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
ZASEBNI APARTMAJI UMAG: so v privatnih hišah s posebnim vhodom. Vsi apartmaji imajo zagotovljeno parkirno mesto. Plaža je prodnato-skalnato-betonirana. 1/2 A: cca 25-35 m2; spalnica, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/3 A: enako kot 2A z dodatnim ležiščem za 1 osebo v spalnici ali dnevnem prostoru. 1/4 A: cca 35-40 m2; spalnica z dvema ali tremi ležišči, dnevni prostor z enim ali dvema ležiščema, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 B: cca 40-50 m2; 2 spalnici, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/5 B: enako kot 4B z dodatnim ležiščem za eno osebo. 1/6 B: 50-55 m2; enako kot 4B z dodatnim ležiščem v spalnici ali dnevnem prostoru. 1/6 C: med 60-65 m2; 3 spalnice, dnevni prostor, kuhinja ali kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. 1/7 C: enako kot 6C z dodatnim ležiščem za 1 osebo.
NOVIGRAD
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	24.5.-7.6.	7.6.-28.6. in 6.9.-20.9.	28.6.-19.7. in 30.8.-6.9.	19.7.-30.8.
MAESTRAL***	1/2 TWC BM	PP	65.900	76.500	87.200	99.900
LAGUNA***	1/2 TWC BM	PP	54.300	63.800	74.400	81.900
EMONIA*	mm	PP	34.000	36.200	48.900	51.000
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, otroška posteljica 1.000 SIT.
Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20%, otroci od 2. do 12. leta v svoji sobi 30%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00!
HOTEL MAESTRAL: od mesta je oddaljen 800 m, leta 1997 renoviran. Plaža je prodnata, primerna za otroke in invalide. Sobe imajo kopalnico, sušilec za lase, telefon, mini bar, TV. V hotelu je notranji bazen z morsko vodo, TV salon, savna, fitnes,... Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL LAGUNA: stoji ob hotelu Maestral. Je kompletno obnovljen, obe restavraciji sta klimatizirani. Ob hotelu je zunanji bazen z ogrevano morsko vodo. Sobe so na novo urejene, imajo kopalnico, balkon, TV, telefon, sušilec za lase. Veliko sob je med sabo povezanih. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL EMONIA: leži v centru mesta in je oddaljen od morja 50 m. Domače živali so dovoljene.
9
POLEDE 2003
* w
GD /	^
POREČ
ZASEBNI APARTMAJI “ISTRA LINE”
ZONA I (do 600 m)
TIP	STORITEV	21.6.-4.7. in 30.8.-5.9.	5.7.-18.7. in 23.8.- 29.8.	19.7.-1.8. in 16.8,- 22.8.	2.8.-15.8.
1/2 A	NA	49.700	62.400	73.500	88.900
1/3 A	NA	58.700	73.500	82.600	96.600
1/4 A	NA	64.000	84.500	95.500	117.900
1/4 B	NA	69.400	88.100	102.800	131.400
1/5 B	NA	80.000	97.300	115.700	141.100
1/6 C	NA	106.700	128.500	141.400	172.000
1/8 D	NA	156.300	174.400	183.600	212.600
ZONA II (od 600 do 3000 m)
TIP	STORITEV	21.6.-4.7. in 30.8.-5.9.	5.7.-18.7. in 23.8.- 29.8.	19.7.-1.8. in 16.8.-22.8.	2.8.-15.8.
1/2 A	NA	42.700	55.100	64.300	76.700
1/3 A	NA	51.600	64.300	73.500	88.100
1/4 A	NA	57.000	75.300	88.100	104.900
1/4 B	NA	64.000	79.000	95.500	118.100
1/5 B	NA	78.300	90.000	106.500	129.500
1/6 C	NA	94.300	115.700	135.900	157.500
1/8 D	NA	145.900	165.200	176.200	197.100
Doplačila: prijava 1.50 EUR, turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 5.00 EUR (na predhodno vprašanje), kavcija 100 EUR po apartmaju (kavcija se vrne ob odhodu v primeru, da v apartmaju ni bila povzročena škoda).
Cene vključujejo: parkirišče, zamenjavo posteljnine lx tedensko, dnevno čiščenje.
Gostje dolžan pred odhodom počistiti apartma ne glede na končno čiščenje. Kuhinjske krpe in brisače je potrebno prinesti s seboj. Otroška posteljica je možna samo po predhodnem vprašanju.
OB PRIHODU SE JAVITI V "ISTRA LINE", PARTIZANSKA 4 (na levi strani glavnega parkirišča pred mestno tržnico) OD
09.00	DO 21.00 URE!
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
ZASEBNI APARMAJI POREČ: plaža je kamnito-skalnata, nekaj tudi prodnate. 1/2 A: 24-30 m2; kuhinja, spalnica, kopalnica, balkon ali terasa. 1/3 A: 30-40 m2; spalnica, kuhinjski kot (3. ležišče je lahko v sobi ali kuhinji), kopalnica, balkon ali terasa. 1/4 A: 35-45 m2; spalnica, kuhinja z dvema ležiščema kopalnica, balkon ali terasa (lahko tudi 3 ležišča v spalnici in eno v kuhinji). 1/4 B: 40-50 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 2 spalnici, kopalnica, balkon ali terasa. 1/5 B: 40-60 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 2 spalnici, kopalnica, balkon ali terasa (5. ležišče v spalnici ali v dnevnem prostoru). 1/6 C: 55-80 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 3 spalnice, kopalnica, balkon ali terasa, možnost 1-2 pomožnih ležišč. 1/8 D: 90-100 m2; dnevni prostor s kuhinjo, 4 spalnice, kopalnica, terasa, možnost dodatnega ležišča.
ROVINJ
TURISTIČNO NASELJE VILLAS RUBIN**
TIP	STORITEV	24.5.-7.6. In 6.9.-20.9.	7.6.-28.6.	28.6.-12.7. In 23.8.-6.9.	12.7.-23.8.
1/2 BGW	PP	30.000	34.200	39.400	48.000
1/2 + 1B	NA	51.400	77.700	81.200	89.700
1/3 + 1C	NA	57.400	92.200	96.400	117.700
* /
10
P01E1JE 2003

i* w w
Mfc Ni GO
Gost
TIP	STORITEV	24.5.-7.6. In 6.9.-20.9.	7. 6.- 28. 6.	28.6.-12.7. In 23.8. - 6.9.	12.7.-23.8.
1/4+1 D	NA	72.100	107.700	112.500	142.200
1/2+2 E novi	NA	87.000	119.200	128.300	166.600
1/3+2 F novi	NA	109.800	140.100	155.000	189.000
1/2 + 1 st.novi	NA	73.600	104.900	117.300	149.200
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.000 SIT, otroška posteljica
1.000	SIT.
Popusti (veljajo za bungalov): otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z odraslo osebo 1. otrok 50% (od 12.07. do 23.08. 25%), 2. otrok 50%.
Cene vključujejo (v apartmajih): porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
TN VILLAS RUBIN: 3 km od centra Rovinja. Do prodnato-skalnate plaže z vodnimi tobogani in bazeni, primerne za otroke, je do 200 m. V restavraciji sta samopostrežni zajtrk in klasična večerja. V naselju so še restavracija a la carte, grill, picerija, konoba, trgovina, ambulanta,... ter športni center (9 tenis igrišč, odbojka, košarka, nogomet).BGW soba: preprosto urejena s kopalnico, balkonom ali teraso. B 1/2 + 1: soba, dnevni prostor z ležiščem in jedilnim kotom, kuhinjska niša, kopalnica, balkon ali terasa. C 1/3 + 1: 2 sobi, dnevni prostor z ležiščem in jedilnim kotom, kuhinjska niša, kopalnica, terasa ali balkon. D 1/4+1: dnevna soba z dvema ležiščema, kuhinjska niša, kopalnica, dve sobi, balkon ali terasa. E 1/2 + 2: soba, dnevni prostor z raztegljivim kavčem, kuhinjska niša, jedilni kot, terasa, sat TV, telefon. F 1/3+2: ena dvoposteljna in ena enoposteljna soba, dnevni prostor z raztegljivim kavčem, kuhinjska niša, jedilni kot, terasa, sat TV, telefon. 1/2 + 1 studio: dnevni prostor z 3. ležišči, kuhinjska niša, jedilni kot, terasa, sat TV, telefon.
TURISTIČNO NASELJE MONSENA** - FKK	Od 12.7. do 26.7. 14= II, 7 = 6!
TIP	STORITEV	24.5. - 7.6. in 6.9. -20.9.	7.6. - 28.6.	28.6. -12.7. in 23.8. - 6.9.	12.7.-23.8.
1/2 D BGW	PP	37.900	39.100	45.400	57.600
1/2 + 1 A3	NA	57.800	65.100	88.500	108.800
1/2 + 2 A4	NA	61.300	70.000	97.600	117.900
I/2+2 + IA5	NA	67.100	75.800	109.200	135.900
Doplačila: turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.000 SIT, otroška posteljica
1.000	SIT.
Popusti (veljajo za bungalov): otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z odraslo osebo 1. otrok 50% (od 12.07. do 23.08. 25%), 2. otrok 50%.
Cene vključujejo (v apartmajih): porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava lx tedensko), kuhinjske krpe (menjava 2x tedensko), končno čiščenje.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
TN MONSENA FKK: 4 km severno od Rovinja, samo za nudiste. V naselju so market, restavracija (samopostrežni zajtrk, klasična večerja s solatnim bifejem), restavracije, picerija, slaščičarna, bazen,... ter športna ponudba (bazeni s toboganom, tenis igrišča, odbojka, mini golf, izposoja koles). BGW soba: skromno opremljena soba, kopalnica, balkon. 1/2 + 1 A3: soba, dnevni prostor z ležiščem, kuhinjska niša, kopalnica, terasa. 1/2 + 2 A4: soba, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinjska niša, kopalnica, terasa. 1/2+ 2 + 1 A5: dve sobi, dnevna soba z ležiščem, kuhinjska niša, kopalnica, terasa.
PULA - MEDULIN
ZASEBNI APARTMAJI J.E.M. TRADE PJEŠČANA UVALA, PULA (DO 500 M)
TIP	STORITEV	14.6.-5.7. in 23.8.-7.9.	5.7.-12.7.	12.7.-2.8.	2.8.-23.8.
1/2 A	NA	41.700	48.300	55.000	66.700
1/3 A	NA	50.000	58.400	63.300	83.300
1/2+2 A	NA	60.000	68.300	74.900	91.700
POLETJE 2003
+< w
TIP	STORITEV	14.6.-5.7. in 23.8.-7.9.	5.7.-12.7.	12.7.-2.8.	2.8.-23.8.
1/4 A	NA	63.300	71.700	83.300	98.300
1/5 A	NA	75.000	86.700	95.000	113.300
1/6 A	NA	86.700	96.700	108.300	126.700
1/7 A	NA	95.000	105.000	114.900	136.700
1/8 A	NA	103.300	115.000	123.300	149.900
	Dod. ležišče	9.000	11.000	11.000	12.500
Doplačila: prijava 1.50 EUR, turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR.
Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje.
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V AGENCIJI J.E.M. TRADE D.O.O., II. OGRANAK BR. 36, PJEŠČANA UVALA, PULA! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 11.00, ODHOD 10.00 !
ZASEBNI APARTMAJI J.E.M. TRADE
MEDULIN, PREMANTURA, BANJOLE, POMER (DO 500 M)
TIP	STORITEV	1.1. - 7.6. In 27.9.-31.12.	7.6.-5.7. in 13.9.-27.9.	5.7.-26.7. in 23.8.-13.9.	26.7.- 23.8.
1/2 A	NA	45.900	55.000	66.000	77.000
1/3 A	NA	51.300	62.300	80.700	95.300
1/2+2 A	NA	56.800	67.800	89.800	106.300
1/4 A	NA	62.300	77.000	97.200	115.500
1/5 A	NA	73.300	88.000	108.200	126.500
1/6 A	NA	82.500	99.000	119.200	139.300
1/7 A	NA	91.600	108.200	130.200	152.100
1/8 A	NA	100.800	117.300	144.800	166.800
	Dod. ležišče	9.000	11.000	11.000	12.500
Doplačila: prijava 1.50 EUR, turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR.
Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje.
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V AGENCIJI J.E.M. TRADE D.O.O., II. OGRANAK BR. 36, PJEŠČANA UVALA, PULA! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 11.00, ODHOD 10.00 !
ZASEBNI APARTMAJI J.E.M. TRADE: v privatnih hišah, od 100 do 500 m oddaljeni od kamnito-prodnate plaže, Pješčana uvala 3 km od Pule, Medulin 10 km, Premantura 10 km, Banjole 7 km in Pomer 7 km od Pule. Vsi apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, kopalnico, ustrezno število sob, večinoma so s teraso ali balkonom ter parkiriščem.
OTOK KRK - BASKA
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	24.5.-14.6. in 6.9.-20.9.	14.6.-5.7.	5.7.-26.7. in 23.8.-6.9.	26. 7.- 23. 8.
CORINTHIA1***	1/2 TWC	PP	58.000	67.700	73.500	96.600
	I/2TVVCM	PP	67.000	76.700	82.500	105.600
	1/2 TVVCBM	PP	73.000	82.700	88.500	111.600
CORINTHIA 11,111***	1/2 TWC	PP	46.400	59.900	65.700	75.400
	1/2 TWC B	PP	52.400	65.900	71.700	81.400
DEP. ZVONIMIR**	1/2 TWC	PP	36.700	44.500	50.300	58.000
Doplačila: turistična taksa 1.23 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.62 EUR, otroška posteljica 1.300 SIT.
Popusti: otroci do 3. leta bivajo gratis, otroci od 3. do 7. leta kot 3. oseba v I. in II. terminu 70%, v ostalih terminih 50%, otroci od 7. do 12. leta kot 3. oseba v I. in II. terminu 50%, v ostalih terminih 30%, tretje ležišče 20%.
* 1 1
te	* go
Gost
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 09.00!
HOTEL CORINTHIA I, II, III: v bližini centra Baške, tik ob prodnati plaži. Sobe Corinthia I imajo klimo, kopalnico, telefon, sat TV, nekatere so z balkonom. Sobe Corinthia I in II imajo kopalnico, telefon, sat TV, možnost dodatnega ležišča, nekatere so z balkonom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. DEPANDANSA ZVONIMIR: nahaja se ob hotelih Corinthia, v lepem borovem gozdičku ob plaži.
OTOK KRK - KRK
ZASEBNI APARTMAJI GABER (do 1.500 m)	Za prijave do 1.5. -I0%!
TIR	STORITEV	5.5.-7.6. in 13.9.-4.10.	7.6.-12.7.	12.7.-2.8. in 23.8.-13.9.	2.8.-23.8.
1/2 ktg C	NA	58.000	61.900	77.300	88.900
1/2 ktg B	NA	77.300	85.000	96.600	112.100
1/2 ktg A	NA	96.600	104.400	116.000	144.900
1/3 ktg C	NA	77.300	87.000	96.600	108.200
1/3 ktg B	NA	96.600	104.400	116.000	135.300
1/3 ktg A	NA	116.000	127.500	141.100	164.300
1/4 ktg C	NA	96.600	108.200	116.000	154.600
1/4 ktg B	NA	116.000	125.600	135.300	170.100
1/4 ktg A	NA	154.600	170.000	170.100	185.500
1/5 ktg C	NA	116.000	135.300	135.300	168.100
1/5 ktg B	NA	144.900	154.600	170.100	193.200
1/5 ktg A	NA	173.900	193.200	193.200	241.500
1/6 ktg C	NA	139.100	162.300	162.300	193.200
1/6 ktg B	NA	173.900	183.600	208.700	241.500
1/6 ktg A	NA	197.100	231.900	241.500	280.200
1/7 ktg C	NA	162.300	189.400	189.400	247.300
1/7 ktg B	NA	202.900	229.200	243.600	280.200
1/7 ktg A	NA	229.900	270.500	280.200	309.200
1/8 ktg C	NA	185.500	216.400	216.400	270.500
1/8 ktg B	NA	231.900	243.500	278.200	309.200
1/8 ktg A	NA	262.800	289.800	309.200	347.800
Doplačila: turistična taksa 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, domače živali 1.100 SIT (na vprašanje), zajtrk 1.300 SIT, kosilo ali večerja 2.900 SIT.
Cene vključujejo: čiščenje apartmajev ob odhodu gosta (dodatno čiščenje na željo gosta se plača lastniku), tedenska menjava posteljnine, menjava brisač na 4 dni, in sicer 3 brisače za vsakega gosta.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! Bivanje ni omejeno od sobote do sobote, ampak je možno koristiti tudi krajše bivanje (za 1 dan doplačilo 40%, za 2 dni doplačilo 30%, za 3 dni doplačilo 20%).
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V TURISTIČNI AGENCIJI GABER, S. Radiča bb, KRK / KRK.
ZASEBNI APARTMAJI GABER: Tip C: klasični, manjši apartmaji, oddaljenost od morja in centra mesta od 300 do 1500 m; Tip B: novejši, boljše opremljeni apartmaji, oddaljenost od morja in centra mesta od 100 do 800 m; Tip A: luksuzni apartmaji opremljeni s klimo, sat TV, dodatno opremo, oddaljenost od morja in centra od 70 do 500 m. Nudistične plaže so v kampu Politin (za hotelom Koralj) ter za kampom Ježevac (naravni prodnati zalivi) - oddaljenost obeh je od 1200 do 1800 m od centra.
13
POLEDE 2003

<£> /*. * • >* OTOK KRK - ŠILO
ZASEBNI APARTMAJI ESTEE (do 1000 m)
TIP	STORITEV	14.6.-5.7. in 30.8.-6.9.	5.7.-26.7. in 23.8.- 30.8.	26.7.-2.8.	2.8.-23.8.
1/2 A	NA	58.000	65.700	73.500	81.200
1/2 B	NA	50.300	58.000	65.700	71.500
1/4 A	NA	77.300	87.000	106.300	116.000
1/4 B	NA	67.700	77.300	96.600	106.300
1/6 A	NA	116.000	125.600	135.300	154.600
I/6B	NA	106.300	116.000	125.600	139.100
1/7 A	NA	135.300	144.900	158.500	173.900
1/8 A	NA	144.900	164.300	177.800	193.200
1/8 B	NA	135.300	144.900	164.300	183.600
	Dod. ležišče	10.000	11.500	13.000	13.500
Doplačila: prijava 1.50 EUR, turistična taksa odrasli 0.90 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.45 EUR, klima 10%.
Cene vključujejo: parkirišče, porabo električne energije, plina, posteljnino, uporabo posode, kuhinjskih krp, končno čiščenje. Domače živali so dovoljene samo po posebnem dogovoru!
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V TURISTIČNEM BIROJU "ESTEE" d.o.o., Stara cesta 3, KRK / ŠILO!
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
ZASEBNI APARTMAJI ESTEE: Šilo - majhno mesto za miren oddih z več restavracijami, dvema teniškima igriščema, igriščem za odbojko na mivki,... Plaža je delno peščena, prodnata oz. betonirana, skalnata. Namestitev je v urejenih privatnih hišah, s teraso ali balkonom in s posebnim oz. samostojnim vhodom. 1/2 A: 25-30 m2; 2 ležišča v sobi, kuhinjska niša v dnevnem prostoru, kopalnica. 1/2 B: 20-25 m2; prostor z dvema ležiščema in kuhinjsko nišo, kopalnica. 1/4 A: 55-70 m2; 2 spalnici z dvema ležiščema, dnevni prostor s kuhinjsko nišo (lahko eno pomožno ležišče), kopalnica. 1/4 B: 50-55 m2; spalnica z dvema ležiščema, dnevni prostor z dvema ležiščema, kuhinja, kopalnica. 1/6 A: 3 sobe z dvema ležiščema, dnevni prostor s kuhinjo (lahko 1-2 pomožni ležišči), 2 kopalnici. 1/6 B: 75-85 m2; 2 spalnici z dvema ležiščema, 2 ležišči v dnevnem prostoru, kuhinja, 2 kopalnici (pomožni ležišči v spalnicah ali v dnevnem prostoru).
OTOK MALI IN VELI LOŠINJ
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	31.5.-28.6. in 6.9.-27.9.	28.6.-12.7.	12.7.-26.7. in 23.8.-6.9.	26.7.- 23.8.
AURORA***	1/2 TVVCBM	PP	62.800	69.600	88.900	104.400
	I/2TVVCBP	PP	58.000	66.700	84.100	99.500
VESPERA***	1/2 TVVCBM	PP	57.000	67.700	86.000	101.500
	1/2 TVVCBP	PP	53.200	63.800	81.200	97.600
BELLEVUE***	1/2 TVVCBM	PP	63.800	70.600	91.800	107.300
	1/2 TVVCBP	PP	59.000	66.700	83.100	99.500
	+ 1 TVVCBP	PP	63.800	70.600	91.800	107.300
D.HORTENSIA**	1/2 TWC	PP	46.400	61.900	72.500	83.100
HELIOS*	1/2 TWCB	PP	37.700	46.400	55.100	65.700
	1/2 TWCP	PP	34.800	42.500	51.200	60.900
	1/3 TWCP	PP	33.900	42.500	50.300	59.900
HELIOS 1*	1/2 TWCexbgw	PP	36.700	47.400	53.200	60.900
DEP. BIANCA*	1/2,1/3 TWC	PP	36.700	47.400	53.200	60.900
* /
POLETJE 2003

w w
•» t
ikm	>• GO
Gost
Doplačila: zavarovanje 0.20 EUR, turistična taksa odrasli 1.20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0.60 EUR, otroška posteljica
1.000	SIT.
Popusti: otroci do 2. leta brez storitev bivajo gratis, otroci od 2. do 12. leta na pomožnem ležišču v sobi z odraslimi 50%, na osnovnem ležišču v sobi z najmanj eno odraslo osebo ali v svoji sobi 30%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20% (v hotelih Aurora, Vespera, Bellevue in Helios pomožno ležišče ni primerno za odrasle oz. otroke nad 12 let).
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTEL AURORA***: v zalivu Sunčana uvala, na vzpetini med borovci, ob skalnato-prodnati plaži s stopničastim dostopom, 30 minut hoda od mesta Mali Lošinj. Sobe imajo kopalnico, telefon, mini bar, sat TV (le v sobah na morsko stran), balkon. V neposredni bližini se nahaja športno-rekreacijski center Veli Žal. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL VESPERA***: neposredno ob hotelu Aurora, blizu nudistične plaže. Sobe imajo kopalnico, telefon, balkon. Gostje koristijo ponudbo hotela Aurora. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL BELLEVUE***: v zalivu Čikat, ob kamnito-prodnati plaži. Sobe so bile lani prenovljene in imajo kopalnico, telefon, sat TV in balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerjajo klasična strežba s solatnim bifejem. HOTEL HELIOS*: v zalivu Čikat, v pinijevem gozdičku, 50 m od skalnato-peščene plaže, 200 m od hotela Bellevue. Sobe so preprosto opremljene in imajo kopalnico, telefon, večina so z balkonom. Zajtrk in večerja sta samopostrežna.
APARTMAJI
OBJEKT	TIP	STORITEV	31.5.-28.6. in 6.9.-27.9.	28.6.-12.7.	12.7.-26.7. in 23.8.-6.9.	26.7.- 23.8.
FLORA**	1/2	NA	52.200	80.200	99.500	100.500
	1/3	NA	75.400	99.500	129.500	130.500
HORTENSIA**	1/2	NA	85.000	99.500	119.800	120.800
FUNTA***	1/2+2	NA	125.600	154.600	173.900	193.200
	Dod. ležišče		13.500	13.500	18.000	18.000
Doplačila: zavarovanje 0.20 EUR, turistična taksa odrasli 1.20 EUR otroci od 12. do 18. leta 0.60 EUR. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
ZASEBNI APARTMAJI PUNTARKA I. ktg.*** (do 200 m)
TIP	STORITEV	1. L-31.5.in 13.9.-31.12.	31.5.-5.7. in 23.8.-13.9.	5.7.-26.7.	26.7.- 23.8.
1/2 A 1/2	NA	46.600	53.300	58.300	75.500
1/3 A 1/3	NA	53.300	61.600	69.900	84.300
1/4 B 2/2	NA	69.900	81.500	94.800	112.400
1/5 B 2/2 + 1	NA	84.900	96.500	106.500	126.400
1/6 C 3/2	NA	96.500	111.500	126.400	159.800
1/7 C 3/2-+1	NA	111.500	129.800	141.400	173.800
Cene v apartmajih vključujejo: posteljnino, kuhinjske krpe ter kuhinjski in jedilni pribor.
ZASEBNI SOBE PUNTARKA (do 200 m)
TIP	STORITEV	1.1. -31.5. in 13.9. -31.12.	31.5.-5.7. in 23.8.-13.9.	5.7.-26.7.	26.7.- 23.8.
1/2 soba TWC1. ktg.	NO	15.000	16.700	18.300	22.900
j 2/2 sobi na 1TWC	NO	13.300	15.000	16.700	19.400
Doplačila: prijava 1.50 EUR, turistična taksa odrasli 1.00 EUR otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR, zajtrk 1.200 SIT, za otroka do 5. leta za koriščenje ležišča skupaj s starši 1.200 SIT, domače živali 1.200 SIT.
Popusti: koriščenje pomožnega ležišča v sobi 30%.
OB PRIHODU SE MORATE JAVITI V TURISTIČNI AGENCIJI PUNTARKA d.o.o.. Trg Zagazinjine b.b., MALI LOŠINJ! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 10.00!
ZASEBNI APARTMAJI PUNTARKA: apartmaji in sobe se nahajajo v novem delu Lošinja in so oddaljeni od morja do 200 m ter od trgovine do 200 m. Apartmaji imajo eno, dve ali tri spalne prostore, kuhinjo, kopalnico ter balkon ali teraso.
15
POLENE 2005
* •#

GO	/	i^e.
Gost	^
DRAMALJ
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	19.4.-31.5. in 27.9.-II. 10.	31.5.-21.6. in 6.9.-27.9.	21.6.-12.7. in 23.8.-6.9.	12.7.-23.8.
TN KAČJAK*	1/2 TWC	PP	22.300	26.100	31.900	41.600
PAV. RIVIJERA**	1/2 TWC	PP	24.200	28.100	35.800	46.400
Doplačila: turistična taksa 1.03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.52 EUR, polni penzion 1.500 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje).
Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis , otroci od 3 do 12 let 50% v 1. in 2. sezoni (v paviljonih v 1. sezoni), 50% na tretjem ležišču v 3. sezoni (v paviljonih v 2. sezoni), 30% na tretjem ležišču v 4. sezoni (v paviljonu v 3. sezoni), odrasla oseba 20% v vseh sezonah na tretjem ležišču, 20% v 1/4 sobi za 3. in 4. otroka.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
TN KAČJAK: se nahaja v sredozemskem zelenju, 2 km od Crikvenice, ob lastni prodnato-betonirani plaži, prilagojeni tudi za neplavalce, v bližini je nudistična plaža. Bungalovi imajo kopalnico, obrnjeni so na morsko stran, balkon ali teraso. Zajtrk in večerja sta klasična strežba. V bližini športni center, igrišča za tenis, namizni tenis.
SELCE
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	19.4.-31.5. in 27.9.- 25.10.	31.5.-21.6. in 13.9.-27.9.	21.6.-5.7. in 30.8.-13.9.	5.7.-30.8.
VARAŽDIN**	1/2 TWC	PP	27.100	33.800	46.400	55.100
	1/2 TWCM	PP	31.900	38.700	52.200	62.800
PAV. SLAVEN*	1/2 TWC	PP	27.100	29.000	34.800	45.400
SLAVEN*	1/2 TWC	PP	30.000	31.900	38.700	52.200
SELCE***	1/2 TWC	PP	32.900	38.700	46.400	59.900
	U/2TVVCM	PP	37.700	43.500	50.300	65.700
PAV. JADRANKA*	1/2 TWC zg.	PP	21.300	26.100	32.900	41.600
	1/2 TWC sp.	PP	25.200	31.900	40.600	51.200
Doplačila: turistična taksa 1.03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.52 EUR, polni penzion 1.500 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje).
Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis , otroci od 3 do 12 let 50% v 1. in 2. sezoni (v paviljonih v 1. sezoni), 50% na tretjem ležišču v 3. sezoni (v paviljonih v 2. sezoni), 30% na tretjem ležišču v 4. sezoni (v paviljonu v 3. sezoni), odrasla oseba 20% v vseh sezonah na tretjem ležišču, 20% v 1/4 sobi za 3. in 4. otroka.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTEL VARAŽDIN: ob morju in prodnato-betonirani plaži. Sobe imajo kopalnico, telefon, televizijo, balkon, nekatere so povezane. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL SLAVEN: v središču Selc, 50 m od prodnato-betonirane plaže, v bližini je nudistična plaža. Sobe imajo kopalnico in balkon. Zajtrk in večerja sta klasična strežba. HOTEL SELCE: v mestu, ob skalnato-prodnati plaži, ob manjšem pristanišču. Sobe imajo kopalnico, telefon, televizijo, nekatere mini bar. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. PAVILJONI JADRANKA: v borovem gozdičku, ob prodnati plaži. Paviljonskega tipa z osrednjo recepcijo. Sobe imajo kopalnico, balkon. Zajtrk in večerja sta klasična strežba. PAVILJONI SLAVEN: 2 km od Crikvenice, 50 m od prodnato-betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico. Zajtrk in večerja sta kontinentalna.
CRIKVENICA
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	5.4.-31.5. in 20.9.- 25.10.	31.5.-21.6. in 6.9. -20.9.	21.6.-12.7. in 23.8.-6.9.	12.7.-23.8.
PAV. AD TURRES*	1/2 TWC	PP	20.300	24.200	28.100	40.600
	1/2 TWC ren.	PP	24.200	28.100	31.900	44.500
PAV. OMORIKA*	1/2 TWC	PP	23.200	27.100	33.900	42.500
fe /	^	7 5V
•* -»
M*.	^ Mi GO
Gost
			19.4.-31.5. in 27.9.- 25.10.	31.5.-21.6. in 13.9.-27.9.	21.6.-5.7. in 30.8.-13.9.	5.7.-30.8.
THERAPIA**	\n TWC	PP	27.100	31.900	41.600	54.100
	1/2 TWCM	PP	31.900	41.600	52.200	70.500
ZAGREB**	1/2 TWC	PP	24.200	28.000	31.900	48.300
	I/2TVVCM	PP	29.000	32.900	39.600	54.100
; CRIKVENICA**	1/2 TWC	PP	24.200	29.000	32.900	48.300
	I/2TVVCM	PP	29.000	33.800	39.600	54.100
INTERNATU)**	1/2 TWC	PP	26.100	30.000	35.800	50.300
	I/2TVVCM	PP	32.900	36.700	44.500	58.000
KAŠTEL***	1/2 TWC	PP	34.800	39.600	46.400	63.800
	1/2 TWCM	PP	39.600	44.500	51.200	69.600
ESPLANADE***	1/2 TWC	PP	33.800	39.600	46.400	63.800
	1/2 TWCM	PP	37.700	43.500	51.200	67.700
OMORIKA***	1/2 TWC	PP	34.800	44.500	50.300	65.700
	I/2TVVCM	PP	38.700	48.300	54.100	69.600
Doplačila: turistična taksa 1.03 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.52 EUR, polni penzion 1.500 SIT, otroška posteljica 1.400 SIT (na vprašanje).
Popusti: otroci do 3. leta brez hrane in ležišča gratis , otroci od 3 do 12 let 50% v 1. in 2. sezoni (v paviljonih v 1. sezoni), 50% na tretjem ležišču v 3. sezoni (v paviljonih v 2. sezoni), 30% na tretjem ležišču v 4. sezoni (v paviljonu v 3. sezoni), odrasla oseba 20% v vseh sezonah na tretjem ležišču, 20% v 1/4 sobi za 3. in 4. otroka.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTELSKO NASELJE AD TURRES: 1 km od centra mesta, 400 m od prodnato-kamnite plaže. Sobe imajo kopalnico. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL THERAPIA: v zelenju, v bližini centra mesta in prodnato-betonirane plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, nekatere telefon in sat TV. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL ZAGREB: ob glavni promenadi, v centru mesta, blizu prodnate plaže. Sobe imajo kopalnico, nekatere balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL CRIKVENICA: v središču mesta, ob peščeno-prodnati plaži. Sobe imajo kopalnico, nekatere televizijo, telefon in balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL INTERNATIONAL: v mestnem središču, ob pristanišču, 10 minut hoje do prodnate mestne plaže. Sobe imajo kopalnico, balkon, delno na morsko stran. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL OMORIKA: na manjši vzpetini, v neposredni bližini peščeno-prodnate plaže. Sobe imajo kopalnico, nekatere telefon in balkon. Paviljoni imajo kopalnico, nekateri telefon. Zajtrk je samopostrežni - samo v hotelu, večerja je klasična strežba. HOTEL ESPLANADE: v bližini centra mesta, od prodnate plaže ga loči cesta. Sobe imajo kopalnico, telefon, nekatere balkon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba. HOTEL KAŠTEL: 100 m od središča Crikvenice, ob lastni prodnati plaži. Sobe imajo kopalnico, telefon. Zajtrk je samopostrežni, večerja je klasična strežba.
VODICE
APARTMAJI VILLE GLORIETTE**
TIP	STORITEV	do 6.6. in od 13.9.	7.6.-20.6. in 30.8.-12.9.	21.6.-II. 7. in 23.8.- 29.8.	12.7.-22.8.
1/3	35 m2	NA	52.200	63.800	85.000	102.400
1/2+2 35 m2	NA	58.000	85.000	100.500	121.800
1/5	65 m2	NA	83.100	102.400	133.400	158.500
1/6	65 m2	NA	92.800	121.800	146.900	177.800
Cene vključujejo: uporabo elektrike, vode, posteljnino, kuhinjske krpe, brisače, toaletni papir, vrečke za smeti, končno čiščenje, zamenjava posteljnine, brisač in kuhinjskih krp.
Doplačila: otroška posteljica 1.100 SIT, turistična taksa odrasli 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR.
KLJUČE PREVZAMETE V RECEPCIJI VILLE GLORIETTE!
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00!
VILLE GLORIETTE: v borovem gozdičku, v sklopu hotela 01ympia, 100 m od skalnato-betonirane plaže. Apartmaji so klimatizirani in imajo sat TV. 1/3 in 1/2 + 2 APP: 35 m2; spalnica, dnevni prostor z enim oz. dvema ležiščema, kuhinjska niša,
* /

GO /
Gost
kopalnica, telefon, balkon ali terasa. 1/5 in 1/6 APP: 65 m2; dve spalnici, dnevni prostor z enim oz. dvema ležiščema, kuhinjska niša, kopalnica, telefon, balkon ali terasa.
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	31.5.-13.6. in 13.9.-26.9.	14.6.-27.6. in 30.8.-12.9.	28.6.-18.7. in 23.8.- 29.8.	19.7.-23.8.
FUNTA***	1/2 TWCB	PF	48.300	54.100	65.700	85.000
OLVMPIA**	mm	PF	44.500	50.300	61.900	81.200
	I/2TVVCM	PF	48.300	54.100	65.700	85.000
Doplačila: otroška posteljica 1.100 SIT, enoposteljna soba 30%, turistična taksa 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR.
Popusti: otroci do 5. leta brez storitev bivajo gratis, otroci od 5. do 12. leta v 1/2 sobi skupaj z odraslo osebo 20%, popusti za tretje ležišče: odrasli 20%, otroci od 9 do 12 let 30%, otroci od 5 do 9 let 50%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTELI
OBJEKT	SOBA	STORITEV	31.5.-13.6. in 13.9.-26.9.	14.6.-27.6. in 30.8.-12.9.	28.6.-II. 7. in 23.8.- 29.8.	12.7.-22.8.
DEP. PUNTA	1/2 TWC	PP	26.100	33.900	41.600	51.200
Doplačila: otroška posteljica 1.100 SIT, enoposteljna soba 30%, turistična taksa 1.00 EUR, otroci od 12. do 18. leta 0.50 EUR.
Popusti: otroci do 5. leta brez storitev bivajo gratis, otroci od 5. do 12. leta v 1/2 sobi skupaj z odraslo osebo 20%, popusti za tretje ležišče: odrasli 20%, otroci od 9 do 12 let 30%, otroci od 5 do 9 let 50%.
MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00!
HOTEL PUNTA: v borovem gozdičku, na istoimenskem polotoku, v celoti obnovljen hotel, 100 m od peščeno-prodnate plaže. Sobe so prenovljene in imajo kopalnico, sat TV, mini bar, telefon, balkon, klimo. V hotelu je zunanji bazen z morsko vodo. Zajtrk in večerja sta samopostrežna. HOTEL OLVMPIA: 300 m od centra Vodic v bližini plaže. Na plaži so tuši in samopostrežna restavracija. Vse sobe so klimatizirane.

POLETJE 2003

* w
•» «
SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIENE ARAN MAJE
fe GO
Gost
1.	SPLOŠNA DOLOČILA
Ti splošni pogoji in navodila za potovanje so sestavni del pogodbe / rezervacije, ki jo s podpisom skleneta GOST d.o.o. in potnik, ki se prijavlja za določen turistični aranžma. V primeru, da je v posameznem programu glede katerekoli točke teh Splošnih pogojev in navodil drugače določeno, velja navedba, navedena v programu.
2.	PRIJAVA
Ob prijavi GOST d.o.o. in potnik skleneta pogodbo / rezervacijo, ki velja kot potrdilo o potovanju in vsebuje podatke o potnikovem aranžmaju ali pa se sklicuje na program potovanja, kjer so ti podatki navedeni. Ob prijavi je potnik dolžan navesti vse podatke in predložiti dokumente, ki jih zahteva program potovanja ter vplačati varščino. V primeru, da potnik ne navede pravilnih podatkov, je odgovoren za vse stroške oz. posledice, nastale zaradi napačnih podatkov.
3.	PLAČILO
Za dan plačila se šteje dan, ko potnik plača storitev v GOST-ovi poslovalnici oz. ko prispe plačilo na račun podjetja GOST d.o.o. Varščina, ki jo potnik vplača ob prijav,i znaša 30% cene aranžmaja oz. toliko, kot je navedeno v programu potovanja. Preostali del plača potnik 8 dni pred začetkom potovanja, če ni drugače navedeno. V primeru, da potnik preostalega dela vrednosti aranžmaja ne plača v predvidenem roku, se šteje, daje odpovedal aranžma in GOST d.o.o. postopa po določilih o potnikovi odpoved aranžmaja iz 6. točke teh Splošnih pogojev in navodil.
4.	CENE
Cene potovanja so določene v programih potovanja, veljajo pa od dneva objave programa. GOST d.o.o. si pridržuje pravico do spremembe cen v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih. O morebitni spremembi cene potovanja GOST d.o.o. potnika obvesti.
5.	POTNI DOKUMENTI
Potnik, ki se prijavlja za potovanje v tujino, mora imeti veljaven potni dokument. Potnik sije dolžan pred potovanjem oz. do roka, ki je v programu določen, pridobiti vizume za države, v katere potuje, če je to potrebno.
6.	POTNIKOVA ODPOVED POTOVANJA
Potnik ima pravico do pisne ali ustne odpovedi potovanja. V tem primeru ima GOST d.o.o. pravico do povračila stroškov zaradi odpovedi potovanja, katerih višina je odvisna od časa, v katerem je potnik predložil odpoved:
-	do 30 dni pred odhodom	5% cene
-	od 29	do 22 dni pred odhodom	20%	cene
-	od 21	do 15 dni pred odhodom	30%	cene
-	od 14	do 8 dni pred odhodom	50%	cene
-	od 7 do 0 dni pred odhodom	80%	cene
-	na dan odhoda oz. po odhodu 100% cene.
7.	ODSTOPNINA
Če potnik ob prijavi predvideva, da se morda zaradi določenih okoliščin potovanja ne bo udeležil, lahko vplača odstopnino. Vplačana odstopnina velja le za primer vojaškega vpoklica, bolezni ali smrti v ožji družini (zakonec, starši, otroci) in se lahko uveljavlja le ob predložitvi ustreznega potrdila. Odstopnina znaša 3,5% od vrednosti aranžmaja + 6,5-odstotni davek od zavarovalnih poslov.
8.	ODPOVED / SPREMEMBA POTOVANJA
GOST d.o.o. si na podlagi veljavnih zakonskih predpisov pridržuje pravico do odpovedi potovanja najkasneje 5 (pet) dni pred odhodom, če se za potovanje ne prijavi potrebno število potnikov, navedenih v programu.
9.	REKLAMACIJE
Če pride do nekvalitetne ali nepopolne izvedbe storitev, navedenih v programu, lahko potnik zahteva sorazmerno odškodnino s pisno pritožbo po naslednjem postopku: v kraju bivanja mora reklamirati neustrezno storitev pri ponudniku storitve. Če vzroka pritožbe ni mogoče odpraviti, mora potnik najkasneje v 8 dneh po povratku s potovanja posredovati svojo pisno pritožbo v poslovalnici agencije GOST d.o.o. Organizatorje dolžan izdati pisno odločbo k navedeni pritožbi v 14 dneh po njenem prejetju oz., če potnik ni priložil vseh potrebnih dokumentov v roku, potrebnem za njihovo pridobitev. Dokler organizator ne izda sklepa, se potnik odreče posredovanju katerekoli druge osebe, sodnih ustanov ali dajanju informacij javnim glasilom. Največje nadomestilo po pritožbi lahko doseže znesek cene aranžmaja. S tem se izključuje pravica kupca do nadomestila idealne škode.
10.	INFORMACIJE
Informacije, kijih dobi potnik na prijavnem mestu, ne obvezujejo GOST d.o.o. bolj kot navedbe v ponudbi oz. programu potovanja.
11.	KATEGORIZACIJE
Kategorizacije namestitvenih objektov, navedene v katalogih oz. programih GOST-a d.o.o. so lokalne oz. nacionalne kategorizacije in ne kategorizacije GOST-a d.o.o., zato GOST d.o.o. za njih ne odgovarja.
12.	KONČNA DOLOČILA
V primeru spora med strankama je za vse spore pristojno sodišče v Celju.
POSEBNA NAVODILA
GOST d.o.o. ne odgovarja za storitve na potovanjih, kjer ne nastopa kot organizator potovanja, ampak zgolj kot posrednik pri sklenitvi pogodbe o organizatorju potovanja. V takšnih primerih odgovarja GOST d.o.o. zgolj za posredovanje.
GOST d.o.o. VELENJE
KERSNIKOVA CESTA 11, 3320 VELENJE
19
POLEDf 2003
N
« *
Temeljni kamen za MIC

V Šolskem centru Velenje so konec avgusta lani prejeli soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o ustanovitvi Medpodjetniškega izobraževalnega centra, 28. februarja pa sta šolski minister in gospodarska ministrica na Starem jašku položila temeljni kamen novega centra.
Začeto delo ministrice in minista pri polaganju temeljnega kamna je dokončal župan.
Nato je dejal: “Z današnjim simbolnim dejanjem - polaganjem temeljnega kamna, dajemo temu prostoru novo, za razvoj doline pomembno vsebino. Premogovnik Velenje, kot soustanovitelj Šolskega centra Velenje in kot eden izmed nosilcev razvoja šolstva v Velenju, je že na začetku podprl idejo ustanovitve Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki vsebinsko zaokrožuje funkcionalno opredelitev tega območja.
Za razvoj Medpodjetniškega izobraževalnega centra smo prispevali komunalno urejeno zemljišče, financirali izdelavo projektne dokumentacije in od Šolskega centra Velenje bo naše hčerinsko podjetje za svoj razvoj odkupilo prostore sedanjih delavnic za praktični pouk.
Te aktivnosti izvajamo v sklopu uresničevanja naših strateških ciljev. Prihodnost zase in tudi za dolino namreč vidimo v sodelovanju izobraževanja in gospodarstva."
Diana Janežič
Izgradnja centra naj bi bila končana še letos. Obsegal bo 2.800 m: učnih delavnic, vrednost investicije brez opreme pa je 350 milijonov SIT. Investitorja sta poleg šolskega in gospodarskega ministrstva tudi Premogovnik Velenje in MO Velenje. To je prvi tovrstni center v Sloveniji, v velenjskem šolskem centru pa so se za njegovo ustanovitev odločili zaradi potreb po boljšem, učinkovitejšem povezovanju praktičnega izobraževanja dijakov, študentov in vajencev ter zaradi boljše izrabe drage in zahtevne opreme za vzgojno izobraževalno delo.
Med temeljnimi nalogami centra so še priprava na mojstrske izpite, delno tudi izpopolnjevanje in prekvalifikacije zaposlenih in brezposelnih oseb ter ugotavljanje spretnosti in znanj v certifikatnem izobraževanju.
Po mnenju direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika bo lahko storitve centra s pridom izkoristilo veliko slovenskih podjetij, pričakujejo pa, da se bo vanj najbolj vključevalo lokalno gospodarstvo. Center bo predvsem razbremenil matično šolo v Velenju, kamor dnevno prihaja 3300 dijakov in študentov, obojim pa bo nudil upo-
rabno znanje v sodobno opremljenih učnih delavnicah.
O pomenu znanja, njegovem povezovanju z gospodarstvom in vlogi novega centra so na prireditvi ob polaganju temeljnega kamna spregovorili tudi župan MO Velenje Srečko Meh, direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič, ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, vsebino in delovanje MIC pa je predstavil njegov vodja Darko Liht-ineker.
Dr. Evgen Dervarič je gradnjo sodobnega MIC na Starem jašku povezal z zgodovino, kajti Stari jašek označuje začetek industrijskega pridobivanja premoga ob koncu 19. stoletja in v naslednjih desetletjih so se na tem območju razvile številne dejavnosti, ki so bile povezane s pridobivanjem premoga - zunanji obrati, lesni obrati, elektrostrojne delavnice.
Leta 1995 je bil ustanovljen Industrijski ekološki muzejski izobraževalni center. Tu se razvija Inštitut za ekološke raziskave ERICo, leta 1999 pa je začel delovati podzemni Muzej premogovništva Slovenije.
Območje Starega jaška z učnimi delavnicami - obarvano zgoraj
Z znanjem so povečali vrednost
V četrtek, 13. februarja, je bila na Velenjskem gradu slovesnost ob podelitvi priznanj in diplom Savinjsko-šaleške območne zbornice inovacijam te regije za leto 2002.
Rado Rednak (zgoraj) prejema priznanje.
Srebrno priznanje so prejeli tudi v iP HTZ za kolekcijo osebne varovalne obleke "MODEO" za različna področja dela. Prevzela ga je Bernarda Oštir (spodaj v sredini).
Na razpis je bilo prijavljenih 21 inovacij z 58 avtorji oziroma soavtorji. Ocenjevala jih je petčlanska skupina in v kategoriji profesionalnih inovacij dodelila 4 zlate, 2 srebrni in eno bronasto priznanje, v kategoriji splošnih inovacij pa 2 zlati, 2 srebrni in 7 bronastih priznanj in tri diplome.
Nagrajence je nagovorila tudi predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje Marija Vrtačnik. Takole!
“Vsi hodimo v službo, večkrat pa si želimo svoje delovno okolje narediti bolj prijazno, lepše, z znanjem želimo izboljšati delo, narediti več in boljše. Lahko smo kreativni, inovativni in tako prispevamo k podjetju, v katerem smo zaposleni. S svojimi zgledi ste v svoje okolje prinesli nekaj več, dodali ste vrednost, in to je motor podjetništva. Tega, žal, ne zmore vsak, saj za to je treba biti drzen, strokoven, odgovoren.”
V poslovnem sistemu Premogovnik Velenje takšne sodelavce imamo.
Tako sta srebrno priznanje v kategoriji splošnih inovacij prejela Rado Rednak in Stanko Zagoršek iz Premogovnika, in sicer za inovacijo Vgradnja priključkov za pnevmatske stroje v Premogovniku Velenje. Pri dosedanji uporabi priključkov je prihajalo do poškodb priključkov in izpadanje teh iz vpenjalnega ležišča in s tem do poškodb delavcev. Pri izpadu priključkov iz ležišča je prišlo do pnevmatskega udara cevi, zato se je delavec pri delu poškodoval. Te probleme inovacija odpravlja, saj je priključek na cevi samozaporen, zato tudi prinaša pomembne finančne prihranke. Priključek se lahko uporablja na vseh pnevmatskih strojih in predstavlja visoko raven tehnične rešitve doma in v tujini.
Srebrno priznanje je prejel tudi Mitja Brglez iz ERICa, in to za Magnetno mešalo s šestimi mešalnimi mesti. Ta inovativni predlog pomeni za inštitut finančni prihranek in veliko racionalnost pri organizaciji dela.
Še eno srebrno priznanje je šlo v naš poslovni sistem, in sicer v kategoriji profesionalnih inovacij. Prejeli so ga v IP HTZ, in sicer Bernarda Oštir,
Mira Šterk, Nina Druks in Anita Kopušar za kolekcijo osebne varovalne obleke “MODEO” za različna področja dela.
S to inovativno kreacijo želijo, kot so zapisali, stopiti iz sivega povprečja v barvno prihodnost, upoštevane pa so
tudi vse prednosti sodobnih materialov in zahteve po varovanju zdravja delavcev. Pas ima vlogo ledvičnega pasu. Kolekcija zagotavlja uporabnost in priročnost, praktičnost in razpoznavnost. Za varnost poskrbijo odsevni trakovi na oblačilih, poudarjena sta atraktivnost delovne obleke in moto, da urejen delavec predstavlja urejeno podjetje.
Dragica Marinšek
Magnetno mešalo s šestimi mešalnimi mesti - prva inovacija v ERICu Velenje
Med prejemniki priznanj na letošnjem razpisu Savinjsko-šaleške območne zbornice GZS je bil tudi Mitja Brglez, sodelavec Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje.
Dobil je srebrno priznanje v kategoriji splošnih inovacij. V tej kategoriji je konkuriralo 11 predlogov 16 avtorjev
Mitja Brglez, prvi ERICov inovator, je doma iz Kasaz pri Petrovčah. V inštitutu je zaposlen od leta 1992.
Tako je bil v razmeroma mladem kolektivu eden redkih, ki so lahko v lanskem letu, ko je ERICo praznoval deseto obletnico svojega obstoja, tudi sami obeležili enak jubilej dela v tem podjetju. Kot kemijski tehnik dela v inštitutovem laboratoriju. Največ se ukvarja z analizami odpadnih vod. Ugotavlja vsebnosti raznih oblik dušika, ionov, fluoridov, količine organskih snovi v odplakah ... Svoje delo ima rad, opravlja ga z zanimanjem, ne dopušča, da bi delo postalo rutinsko, ampak v njem išče izzive. To so gotovo tiste lastnosti, ki so botrovale njegovemu dosežku in verjetno na sploh odlikujejo inovatorje.
V obrazložitvi k priznanju, ki ga je Mitja prejel, so zapisali: “V laboratorijih se mešanje večkrat izvaja z magnetnimi mešali. Pri nekaterih analizah je treba mešati več vzorcev hkrati skozi daljše časovno obdobje. Inovativen predlog mešala s šestimi mešalnimi mesti pomeni za inštitut finančni prihranek in veliko racionalnost v organizaciji dela.”
Inovator pa nam je svojo izboljšavo pojasnil malo bolj obsežno: “Pred časom smo v našem laboratoriju uvajali novo analizo, pri kateri je za vsak vzorec potrebnih šest mest. Sicer smo takrat pri nas že uporabljali dve mešali, eno z magnetnimi polji in eno z motorčki, obe pa imata določene pomanjkljivosti, kot sta na primer pregrevanje in premajhna zaneslji-
vost, zaradi katerih je mešalo treba nadzirati.
Za novo analizo bi tako pravzaprav morali kupiti dvanajst novih mešal. Izkazalo se je, da primernih sploh ni enostavno dobiti oziroma, da bi lahko dobili le večja, kot jih potrebujemo, in s tem seveda tudi dražja. Poleg tega nova mešala pomenijo tudi nove napeljave, dodaten prostor... Pomembno pa je tudi to, daje zanesljivost rezultata analize odvisna od enakomernosti mešanja vzorca, česar na različnih mešalih ne moreš zagotoviti. Tako sem začel razmišljati o boljši rešitvi. Dogovoril sem se s sodelavkama, raziskovalkama, ki delata pri projektu, za katerega je potrebna omenjena analiza, nato pa sem v domači delavnici kakšnega pol leta poskušal, raziskoval, razmišljal. Sprva se je kot enostavnejša rešitev ponujala prilagoditev mešala z motorčki, a potrebni bi bili zelo kakovostni
Brglez ^
motorčki, kar je spet povezano z visoko ceno."
Mitja ob delu študira na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Poleg kemije pa ga zanima še marsikaj. V prostem času ga zaposlujejo predvsem astronomija, tehnika in glasba. Igra v tamburaškem orkestru, pri rockovskem ansamblu “Cato band”, s katerim gostujejo po celi Sloveniji, pa je bas kitarist. Priznanja GZS je vesel, mi pa upamo, da mu bo tudi v spodbudo za nadaljnje inovativno delo.
Mojca Ževart
Inovacija, magnetno mešalo s šestimi mešalnimi mesti, je omogočila preskusno metodo za oceno končne aerobne biorazgradljivosti raztopljenih organskih snovi v vodnem mediju oziroma njeno visoko zanesljivost. Metoda, ki jo uvajajo v ERICovem laboratoriju, sledi zahtevam standarda EN ISO 9888:1999 in bo uporabna za analize odpadnih vod ter za monitoringe čistilnih naprav, ki bodo kmalu zakonsko predpisani. Mešanje je eden od osnovnih postopkov pri vrsti bioloških in kemijskih analiz. Gotovo bi bilo mešalo zanimivo tudi za druge laboratorije, saj ga odlikuje kar nekaj prednosti pred mešali, ki so dostopna na trgu - je praktično, zanesljivo in varčno.
Rudarji prvi med krvodajalci
Osnovna organizacija RK v Premogovniku Velenje je 29. januarja naredila obračun svojega dela v letu 2002 in si zastavila aktivnosti za letos. Pri tem so jim bili v pomoč tudi podatki in načrtovane dejavnosti Območnega združenja RK Velenje, ki je analizo svojega dela opravilo teden prej.
Poleg tega, da se je vodstvo OO RK vključevalo v aktivnosti OZ RK Velenje, so izpeljali tudi nekaj svojih. Damjana Kričej, predsednica OO RK, je na prvi redni letošnji seji povedala, da so med drugim podelili priznanja in nagrade najbolj prizadevnim krvodajalcem, KO RK Ravne pri Šoštanju pomagali pri nakupu gluko-metra in pri izvedbi srečanja starejših krajanov, izvedli izredno krvodajalsko akcijo v Murski Soboti, na kateri je 33 krvodajalcev darovalo kri, obdarili sodelavce, ki so več kot leto dni v bolniškem staležu, pomagali KO RK Šentilj in Društvu invalidov Šaleške doline, predlagali priznanje za svojega aktivista Draga Kolarja za njegovo vestno delo v RK ter sodelovali pri organizaciji vsakoletnega srečanja krvodajalcev v Ravnah pri Šoštanju.
Krvodajalstvo je dejavnost, na katero smo v Šaleški dolini lahko zelo ponosni. Lani je bilo na območju OZ RK 4.971 odvzemov krvi, kar ga uvršča glede na število prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na prvo mesto v Sloveniji (11,26 odstotka).
V primerjavi z letom prej je bilo lani 47 odvzemov več in med njimi tudi 95 prvih odvzemov krvi. Med vsemi odvzemi krvi na območju OZ RK Velenje so jih skoraj 39 odstotkov ali 1.936 prispevali krvodajalci našega podjetja.
Kako pa bo s krvodajalstvom v Sloveniji v prihodnje - mimogrede, letos bomo proslavili 50 let prostovoljnega krvodajalstva -, bomo lahko ugotavljali že med letom ob prvih organiziranih akcijah, saj je nova zakonodaja prinesla spremembe na tem področju.
Novi zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da ima delavec v primeru darovanja krvi pravico do odsotnosti z dela en dan, in to na dan,
ko daruje kri. Nadomestilo plače se mu izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. V skladu s 127. členom Podjetniške kolektivne pogodbe pa je krvodajalec v Premogovniku Velenje še vedno upravičen do dveh, praviloma zaporednih, prostih delovnih dni
Konec marca naj bi najbolj prizadevni darovalci krvi prejeti priznanja in spominska darila.
vsakokrat, ko da kri. Lahko zato pričakujemo, da večjega osipa pri krvodajalstvu med rudarji ne bo?
V februarju je direktor družbe dr. Evgen Dervarič podpisal službeni nalog, ki podrobneje določa te zadeve in med drugim pravi:
“Druga dnina se obračuna kot plačan izredni dopust - kri. Stroške za ta dan krije delodajalec. Vrednost nadomestila vsebuje osnovno plačo, povečano za vrednost minulega dela in jamskega dodatka za tiste delavce, ki so do njega upravičeni.
Druga dnina se praviloma izkoristi naslednji dan po darovanju krvi ali pa
po dogovoru, in sicer, če organizira krvodajalsko akcijo transfuzijska postaja Ljubljana, mora delavec izkoristiti to dnino najkasneje v roku treh mesecev, pri individualnem darovanju krvi v Celju, Slovenj Gradcu ali drugod pa najkasneje v roku enega meseca.
Pravica do plačila nadomestila plače (prva in druga dnina) za darovano kri v naslednje leto ni prenosljiva."
In kaj bodo v OO RK podjetja še delali letos? Vključevali se bodo v akcije OZ RK Velenje, sodelovali z vodstvom podjetja in sindikatom, skušali v okviru svojih finančnih in drugih možnosti pomagati družinam in posameznikom v socialni stiski, izvajali bodo krvodajalske akcije po koledarju, organizirali tradicionalno ekskurzijo za svoje člane in poskrbeli za podelitev priznanj krvodajalcem z daljšim stažem. Ta prireditev naj bi bila konec marca.
Leto 2002 je bilo za slovenski Rdeči križ prelomno. Posledice afere, ki jo je zagrešilo vodstvo republiškega RK, so najbolj čutili aktivisti. Tudi v naši OO RK so lani s strahom pričakovali težave pri sodelovanju s člani in izstope, vendar se kaj hujšega ni zgodilo.
So pa lani sprejeli sklep, da članarine za leto 2002 ne odtegnejo spomladi, kot je običajno, ampak smo jo člani RK plačali v septembru. Letos naj bi se vrnili v stare tirnice.
Članarino RK, ki je tudi letos 400 SIT, bomo plačali z aprilsko plačo, torej bo odtegnjena na kuverti, ki jo bomo prejeli maja.
Diana Janežič
Poljudna zgodba o pridobivanju premoga
Letošnji dan kulture smo v Premogovniku Velenje obeležili 6. februarja z odprtjem fotografske razstave Antona Ajnika in prenovljene scene s prikazom sodobnega načina pridobivanja premoga v Muzeju premogovništva Slovenije.
Za glasbeno spremljavo dogodka je poskrbela harfistka Katja Skrinar, dijakinja velenjske glasbene šole, poslušalcem pa je na narodno zavest potrkal Karli Čretnik s pridigo Primoža Trubarja Slovencem.
Negovanje kulture v različnih oblikah ter ohranjanje tradicije in izročil iz rudarskega življenja in dela je osnovno poslanstvo Muzeja premogovništva Slovenije. Letošnjemu prazniku kulture v čast so tako odprli fotografsko razstavo Antona Ajnika, obiskovalcem pa ponudili tudi novo zgodbo o sodobnem pridobivanju premoga.
Vodja muzeja Peter Pušnik je v svojem nagovoru med drugim dejal: “3. julija 1999 smo na Starem jašku odprli Muzej premogovništva Slovenije, kar je pomenilo popolnoma prenovljeno zgodbo o slovenskem premogovništvu in ne samo prenos zbirk iz Muzeja na gradu.
V dobrih treh letih smo postali najbolj obiskani podzemni muzej v Sloveniji, dobili pet prestižnih muzejskih nagrad, vodili dva projekta čezmejnega sodelovanja med podzemnimi muzeji Avstrije, Italije in Slovenije ter postali enakovredni člani Skupnosti slovenskih muzejev in Evropskega muzejskega foruma.
Ničesar od tega ne bi dosegli, če ne bi vodstvo Premogovnika Velenje v muzeju prepoznalo nove razvojne možnosti za podjetje in vedno podpiralo razvoja muzeja. Pri tem ni šlo samo za finančna sredstva, ampak preprosto za odločenost, da je treba zanamcem ohraniti bogato tehnično in kulturno dediščino slovenskega premogovništva.
Drugo veliko zahvalo dolgujemo obiskovalcem našega muzeja. Dali so nam brez števila idej, kako muzej še izboljšati, znali so nas pohvaliti in tudi povedati, kar jim ni bilo všeč. Moderno podzemno pridobivanje premoga je zapleten tehnološki postopek, ki ga laična publika težko razume brez uporabe modernih interaktivnih metod.
V drugem delu ogleda muzeja smo do sedaj obiskovalcem pokazali tudi film, ki je pojasnil razvoj velenjske odkop-ne metode. V zgodbi so uživali tehnični strokovnjaki, laikom je namesto odgovorov ponudila številna nova vprašanja.
Sedaj smo združili podatke iz treh scen in šest minutna zgodba bo pojasnila, kako premog najdejo, kako zgradijo podzemne prostore in kako pridobivajo premog. V filmu so uporabljeni posnetki pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje.
Največja pridobitev te scene je zagotovo računalniška animacija, s pomočjo katere bodo obiskovalci spoznali procese, ki jih ni mogoče prikazati s kamero.
Tako so nazorno prikazani delovanje hidravličnega podporja, procesi zaruševanja površine za njim ter sočasno ugrezanje površine in nastanek jezer."
Pod scenarij se je podpisal Ivan Pečovnik, univerzitetni diplomirani inženir rudarstva, režiser zgodbe je Anton Ajnik, oblikovalska hiša AV Studio iz Velenja pa je zamisli obeh oživila s pomočjo filmskega traku, računalniške animacije in izbora glasbe.
Da si boste zgodbo ogledali, pa boste morali v Muzej premogovništva Slovenije. Vabljeni!
Diana Janežič
Zelo odgovorno prostovoljno delo
Spremembam v Premogovniku Velenje se ni izognilo tudi Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Potem ko je bil na zadnji strateški konferenci sprejet sklep o njegovi ukinitvi, zdaj vendarle nadaljuje z delom, a bodo tudi v njem potrebne spremembe.
Napoved njegovega nadaljnjega dela je bila 71. letna konferenca društva 8. marca v restavraciji Jezero, na kateri so pregledali minulo delo, si zastavili nove cilje, konferenca pa je bila tudi volilna.
V	poročilu o preteklem delu je predsednik društva Samo Žolger posebej poudaril zadnjih pet let, odkar je predsednik in ko je društvo doživelo precej novosti. Najpomembnejši sta nakup novega gasilskega vozila v letu 2000 in posodobitev opreme - med drugim imajo 8 izolirnih dihalnih aparatov in 10 zaščitnih oblek za gasilce -, tako da so danes solidno opremljeni.
V	tem času je društvo razvilo tudi nov prapor in uredilo društvene prostore. Društvo šteje 42 članov, ki morajo biti dobro usposobljeni, izobraženi in aktivni, da lahko vse naloge opravijo pravočasno in kvalitetno.
»Delovanje društva se je v sedemdesetih letih njegovega obstoja vedno prilagajalo potrebam Premogovnika Velenje. Tudi sedaj bomo morali slediti spremembam in potrebam v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje ter se z njegovim vodstvom dogovoriti o naših novih nalogah in odgovornostih ter o financiranju našega delovanja,« je poudaril predsednik.
Izvajanje operativnih nalog je povzel poveljnik društva Viktor Kralj. Lani ni bilo v Premogovniku Velenje nobenega požara, so se pa gasilci 6 krat odzvali na alarm in sodelovali v treh intervencijah.
Opravljali so dežurstva in požarne straže na prireditvah v sklopu družb poslovnega sistema in izven njega, opravljali preventivno delo in preglede objektov družb poslovnega sistema, imeli vaje z jamsko reševalno četo v požarnem rovu in taktične vaje z drugimi društvi, vzdrževali gasilski dom in opremo.
Izobraževalnega načrta niso izpolnili, saj so pridobili le enega izprašanega gasilca, zato bodo temu področju morali posvetiti več pozornosti v prihodnje. Uspešni so bili na tekmovanjih z A in B tekmovalnima desetinama ter skrbeli tudi za družabno življenje svojih članov.
V razpravi po poročilih so se oglasili vsi gostje letne konference iz sosednjih gasilskih društev in iz zasavskih industrijskih društev. Pozdravili so sodelovanje s PIGD Premogovnika Velenje in jim zaželeli uspešno delo. Posebej seje za sodelovanje zahvalil poveljnik GZS Velenje Jože Drobež in poudaril, da premogovniški gasilci prostovoljno opravljajo zelo odgovorno delo.
Kot že rečeno, je bila tokratna letna konferenca tudi volilna. Člani so za novega predsednika PIGD Premogovnika Velenje izvolili starega predsednika Sama Zolgerja, izvolili pa so novega poveljnika. To je za prihodnjih 5 let postal Branko Špeh. Za podpoveljnika je bil izvoljen Robert Rotovnik. Izvolili so tudi nove člane upravnega odbora in nadzornega odbora, nove člane poveljstva in častnega razsodišča.
Smernice delovanja društva v prihodnje je Samo Žolger nakazal že
v svojem letnem poročilu, konkretizirati pa jih bo moralo vodstvo Premogovnika Velenje. Delovni načrt za leto 2003 je podal še prejšnji poveljnik Viktor Kralj. Poudaril je tedenska usposabljanja gasilcev in redne mesečne vaje ter opravljanje vseh nalog, ki sojih opravljali tudi lani. Več pozornosti bodo letos posvetili izobraževanju gasilcev, saj načrtujejo, da se bosta 2 člana izobrazila za gasilska častnika, 2 za nižja gasilska častnika, 2 za strojnika, 2 za nosilca izolirnih dihalnih aparatov, trije se bodo udeležili tečaja za poveljnika društva in 2 za sodnika gasilskih disciplin.
Ob koncu letne konference PIGD je bil čas za priznanja in čestitke. Za 10 let delaje prejel priznanje Mitja Pri-slan. Gasilski plamenici 3. stopnje sta prejela Franc Grudnik in Marko Fri-gelj, 2. stopnje pa Jože Zupanec. Jože Pogorevc je napredoval v gasilskega častnika 2. stopnje.
Ob koncu se je predsednik društva zahvalil za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu poveljniku društva Viktorju Kralju, slednji pa je simbolično predal žezlo poveljnika svojemu nasledniku Branku Špehu ter mu zaželel uspešno delo.
Diana Janežič
OBVESTILA
Koledar prireditev in predavanj DIT
Drobna pozornost na pustno soboto
V	društvu inženirjev in tehnikov Premogovnika Velenje so si zastavili plan predavanj ter športnih in družabnih prireditev, ki jih bodo letos pripravili za svoje člane.
marec -
V	petek,14. marca, je predvideno smučanje in demonstracija novih Elanovih smuči.
Konec marca načrtujejo predavanje o odpiranju trga z električno energijo in skupščino DIT.
april -
V	aprilu planirajo okroglo mizo za člane DIT in zaposlene v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Tema okrogle mize bo odkopavanje severnega krila jame Preloge.
maj -
V	maju bo tradicionalni DIT-ov izlet ter majske športne igre, golf v Konjicah, raft, carting, paintball in še kaj.
junij -
V	začetku junija bosta pohod na Kavčnikovo domačijo in predavanje.
avgust -
Konec avgusta načrtujejo del športnih iger, ki ne bo izveden v maju, ali pohod v sodelovanju s Planinskim društvom.
Letos sta 1. marca sovpadli delovna in pustna sobota. V sindikatu podjetja so se domislili drobne pozornosti za vse rudarje in se odločili, da jih ob koncu vsake izmene posladkajo s pustnim krofom.
Maškari Jana Lipnikar /na fotografiji levo/ in Jožica Samobor /desno/ iz GOST-a sta v vseh treh delovnih izmenah knapom razdelili kar 700 svežih,
toplih krofov in s tem poskrbeli za presenečene poglede.
So pa črne obraze preleteli tudi nasmehi in nekateri rudarji so na glas povedali, da je to zelo lepa gesta in so je veseli. Večinoma so jo s krofi v vrečkah mahnili v kopalnice, nekateri pa so se posladkali kar takoj.
september -
Med 10. in 14. septembrom bodo tradicionalni DIT-ovi dnevi.
oktober -
Oktobra načrtujejo kostanjev piknik na Lukovi vili!
november -
V novembru bo tradicionalno Martinovanje.
december -
4. decembra bodo pripravili praznovanje ob rudarskem prazniku svete Barbare.
Koledar prireditev za marec in april
do konca marca
s razstava fotografij Antona Ajnika, kopalnica Muzeja premogovništva Slovenije sobota, 22. marec,
s GOST Velenje, Goter-žur band, predstavitev nove zgoščenke z veliko veselico, večnamenska dvorana Vinska Gora, od 19. ure dalje s pohod po evropski pešpoti - E6, Planinska sekcija Premogovnika Velenje, vodi Marjana Borovnik sobota, 5. april,
v' pohod na Slavnik, Planinska sekcija Premogovnika Velenje, vodi Miha
Požarna varnost 1/4
Pred vami je prvi od štirih prispevkov o požarni varnosti. Govori o usposabljanju oseb, ki izvajajo vroča dela, in pooblaščenih oseb za varstvo pred požarom ter licencah.
Z vso gotovostjo lahko trdim, da danes v naši državi nimamo nobenega konkretnega sistema za usposabljanje izvajalcev vročih del. Izjema so le nekatera dovolj ozaveščena podjetja, ki zunanje izvajalce pred začetkom del seznanijo s pogoji dela v svojem podjetju. Vodstvo teh podjetij se zaveda, da lahko na tak način zmanjša tveganje, ki nastaja pri izvajanju vročih del, in s tem tudi posredno in neposredno škodo, ki bi nastala pri morebitnem požaru.
V našem podjetju smo v ta namen na osnovi zakona o varstvu pred požarom in požarnim redom Premogovnika Velenja
natančno izpisali pravila varnega dela v
navodilih št. 374a za organizacijo in izvajanje požarne straže.
Preden se lotimo teme, moramo določiti, kdo so osebe, ki izvajajo vroča dela in osebe, ki so v podjetju zavezane za določanje in izvajanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom.
Vroča dela lahko izvajajo zunanji in notranji izvajalci del.
Preventivne ukrepe varstva pred požarom lahko določa le pooblaščena oseba za varstvo pred požarom.
Gasilci in za gašenje usposobljene osebe so osebe, ki izvajajo oziroma nadzorujejo izvajanje preventivnih ukrepov, ki jih določa pooblaščenec.
Z nekaterimi preventivnimi ukrepi glede izvajalcev del pa morajo biti seznanjeni tudi ostali delavci v podjetju, med njimi tudi oseba, ki najema zunanje izvajalce.
Usposabljanje pooblaščenih oseb za varstvo pred požarom
Pooblaščene osebe za varstvo pred požarom so lahko v skladu z določili 14. člena Pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95) osebe, ki imajo:
Z končan program izobraževanja najmanj četrte stopnje zahtevnosti in opravljen preizkus znanja iz varstva pred požarom za večstanovanjske objekte,
Z končan program izobraževanja najmanj pete stopnje zahtevnosti tehnične ali gasilske smeri in opravljen splošni del strokovnega izpita iz varstva pred požarom za poslovne in industrijske objekte, kjer obstaja zelo majhna, majhna ali srednja požarna ogroženost,
Z končan program izobraževanja najmanj šeste stopnje zahtevnosti ustrezne tehnične ali gasilske smeri in opravljen splošni in posebni del strokovnega izpita iz varstva pred požarom za poslovne, industrijske in druge objekte, kjer obstaja srednja do povečana, velika in zelo velika	požarna
ogroženost.
V skladu z določili 3. člena istega pravilnika lahko te osebe tudi usposabljajo delavce podjetja, v katerem izvajajo ukrepe varstva pred požarom.
Kot je že navedeno, mora oseba, ki želi dobiti pooblastilo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, opraviti izpit. Po opravljenem izpitu dobi od Uprave RS za zaščito in reševanje licenco in v podjetju deluje kot pooblaščenec za varstvo pred požarom.
Vabim vsa hčerinska podjetja, ki še
nimajo pooblaščenih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom s strokovnim izpitom, da se oglasijo v službi varstva pri delu in prijavijo kandidate. Izpiti so še brezplačni in se opravljajo le dvakrat letno.
Pri postavljanju pogojev za pridobitev licence je država izhajala iz dejstva, da imajo kandidati že določeno predznanje iz požarne varnosti, ki so si ga pridobili med svojim izobraževanjem ali pa sami iz razpoložljive literature in veljavnih požar-
novarnostnih predpisov. To pomeni, da država za pooblaščence ni predvidela nobenega izobraževanja, ampak le preverjanje njihovega znanja.
Ne glede na to pa se določeno usposabljanje vseeno izvaja, in sicer ga v obliki tečajev izvajajo podjetja, ki imajo v skladu z 8. členom pravilnika pooblastilo za izvajalce usposabljanja Uprave RS za zaščito in reševanje. To usposabljanje ni obvezno in ni pogoj za opravljanje izpita za varstvo pred požarom.
Lahko trdim, da se je v praksi pokazalo, da imajo pooblaščenci kljub opravljenemu izpitu premalo znanja za samostojno in odgovorno delo v podjetju, saj so njihova navodila za nekatere situacije presplošna in nezadostna. V veliki večini primerov ugotavljam, da se pooblaščenci ne zavedajo svoje odgovornosti in svoje pomembne vloge pri zmanjševanju tveganja in s tem tudi pri zmanjševanju posredne in neposredne škode, ki bi nastala pri požaru.
Ker imamo pri nas že vpeljan sistem za pridobivanje pooblastil za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, bi morali iskati možnosti dodatnega izobraževanja pooblaščencev v okviru delavnic za določeno vrsto industrije ali za določena dela, kot so dela z odprtim plamenom, in pooblaščence na nek način prisiliti, da bi se takih delavnic udeleževali.
Usposabljanje bi se lahko izvajalo v okviru Centra za zaščito in reševanje ali Slovenskega združenja za požarno varstvo. Od kakovosti tega usposabljanja bi bila odvisna kakovost usposabljanj drugih oseb, ki sodelujejo pri delih s plamenom, saj te osebe v večini primerov usposabljajo pooblaščenci.
Pri nas pa v skladu s požarnim redom Premogovnika Velenje približna usposabljanja izvajamo le v obliki izmenjav informacij in organizacije ter izvedbe ukrepov enkrat letno le, da se teh predavanj udeleži dve tretjini pooblaščencev.
Usposabljanje izvajalcev del z odprtim plamenom
Dela s plamenom lahko izvajajo zunanji ali notranji izvajalci. Z notranjimi izvajalci so mišljeni delavci podjetja, v katerem se izvajajo dela s plamenom. Poleg tega lahko trdim, da v večini primerov opravljajo varilska dela ali dela s kotnim brusilnim strojem ljudje, ki so po osnovni
izobrazbi električarji, inštalaterji, mehaniki...., ki nimajo opravljenega še dodatnega izobraževanja oziroma izpita za varilce. Torej se pri izobraževanju za svoj poklic niso še dodatno izobraževali za takšna dela.
Usposabljanje notranjih izvajalcev -vzdrževalcev
Usposabljanje vzdrževalcev se bi moralo izvajati v okviru stalnega usposabljanja v skladu z določili 6. člena že navedenega pravilnika. Ta člen predvideva usposabljanje za delavce v podjetjih s srednjo ali srednjo do povečano požarno ogroženostjo na vsaka tri leta, v podjetjih z veliko ali zelo veliko požarno ogroženostjo pa na vsaki dve leti. Drugega usposabljanja teh ljudi praviloma ni.
Običajno se v podjetju usposabljanje ne izvaja posebej za vzdrževalce, zato je presplošno in se vzdrževalci kljub temu usposabljanju ne zavedajo nevarnosti, ki jo povzročajo pri svojem delu. Zato predlagam, da se napiše v skladu z določili 1. odstavka 4. člena pravilnika program, natančno določen za usposabljanje vzdrževalcev. V tem programu morajo biti v skladu z določili 2. člena pravilnika zajete naslednje teme:
Z delovne razmere, v katerih delajo vzdrževalci,
Z nevarnosti za nastanek požara, ki ga povzročijo s svojim delom,
Z možni preventivni ukrepi,
Z zakonodaja, iz katere izhajajo njihove obveznosti, in sicer predvsem Zakon o varstvu pred požarom in Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, požarni red, navodila, dovoljenje za delo z odprtim plamenom,
Z sredstva za varstvo pred požarom, ki se morajo uporabiti kot preventivni ukrep pri njihovem delu,
Z uporaba teh sredstev.
Na podlagi tega programa naj se izvede usposabljanje, ki se ga morajo udeležiti vsi vzdrževalci. V požarnem redu so določne naloge in odgovornosti ter ukrepi, da ne pride do požara. Za ta namen smo izdelali posebna navodila le za organizacijo in izvajanje požarne straže, za vzdrževalce pa ne.
Te bi morali izdelati nosilci - izvajalci požarno nevarnih del in jih izročiti vzdrževalcem. Vzdrževalec mora s podpisom potrditi prejem navodil. Ker so ta navodila splošna, mora za posamezna dela s plamenom pridobiti še dovoljenje za delo z odprtim plamenom, ki ga izvajalec dobi pred začetkom del.
Usposabljanje zunanjih izvajalcev del z odprtim plamenom
Tudi zunanji izvajalci so v večini primerov po osnovni izobrazbi električarji, mehaniki, inštalaterji in se niso še dodatno izobraževali za dela, kot sta varjenje ozi-
roma rezanje s kotnim brusilnim strojem. Problem je tudi v tem, da nad njimi ni takega nadzora kot nad vzdrževalci, ki so v podjetju zaposleni.
Zato jih moramo še pred vstopom v podjetje in še pred začetkom del seznaniti s pravili dela in jih obvezati, da se bodo teh pravil tudi držali in jih izvajali. Da to dosežemo, moramo zahtevati že od osebe, ki najema zunanje izvajalce in z njimi podpisuje pogodbo, da k sodelovanju pritegne službo za varstvo pred požarom.
Ta služba bo potem od službe varstva pred požarom zunanjega izvajalca zahtevala, da določi ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti za predvidena dela v podjetju, kjer se bodo dela izvajala. Na podlagi teh ukrepov obe službi varstva pred požarom nato izdelata sporazum o določitvi ukrepov za varstvo pred požarom, ki se jih mora držati in jih izvajati zunanji izvajalec pri izvajanju del. S pogodbo zunanji izvajalec prevzame odgovornost, da bodo njegovi delavci te ukrepe izvajali. Poleg tega bo služba varstva pred požarom pred začetkom del seznanila tuje delavce z vsemi ukrepi, ki so navedeni v pogodbi.
Stalno usposabljanje se mora organizirati v okviru matičnega podjetja.
Usposabljanje varilcev, to je delavcev z izpitom za varilca
Usposabljanje varilcev bi bilo lahko organizirano v okviru tečajev za varilce, kjer bi jih lahko poleg drugega seznanili tudi delovnimi razmerami, v katerih bodo največkrat delali, z nevarnostmi, ki nastajajo pri njihovem delu, s preventivnimi ukrepi, dolžnostmi in uporabo gasilnih sredstev. Na tak način bi si varilci pridobili splošno znanje varstva pred požarom, ki ga potrebujejo pri izvajanju del. Konkretnejša navodila bi dobili na delovišču-gradbišču v obliki dovoljenj za delo z odprtim plamenom oziroma v obliki ukrepov, navedenih v sporazumu.
Stalno usposabljanje se mora organizirati v okviru matičnega podjetja.
Usposabljanje oseb, ki najemajo zunanje izvajalce
Usposabljanje oseb, ki najemajo zunanje izvajalce, se mora izvajati v okviru stalnega usposabljanja delavcev podjetja. Naj poudarim, da se morajo delavci usposabljati v skladu z določili 20. člena Zakona o varstvu pred požarom ob: nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, razporeditvi na drugo delovno mesto, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme in nove tehnologije.
Pri njihovem usposabljanju bi moral biti poseben poudarek na njihovi odgovorno-
sti pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci.
Usposabljanje gasilcev
Usposabljanje gasilcev v klasičnem smislu ni potrebno. Pri stalnem usposabljanju jih mora pooblaščenec seznaniti le s požarnim redom, to je z njihovimi nalogami in odgovornostmi ter ukrepi, ki jih morajo izvajati pri svojem delu. Z drugimi temami usposabljanja bi morali biti seznanjeni že ob prihodu na svoje delovno mesto.
Ker pa je stalno usposabljanje zelo splošno, pooblaščenec za varstvo pred požarom v skladu z določili 37. člena Zakona o varstvu pred požarom in z dovoljenjem za delo z odprtim plamenom določi konkretne naloge, kijih morajo izvajati pri delu z odprtim plamenom.
Usposabljanje za gašenje usposobljenih oseb
Najprej se moramo vprašati, kdo so za gašenje usposobljene osebe. Razlage tega termina ne najdemo v nobenem veljavnem predpisu. Največkrat slišimo, da so to osebe, ki imajo za sabo stalno usposabljanje. Če je to res, mislim, da jih noben
dober gospodar ne bo dal za požarno stražo, ker sem prepričan, da je njihovo strokovno znanje za izvajanje požarne straže premajhno.
Na koncu še razlika med požarno in gasilsko stražo. Požarna straža je preventivna dejavnost - skrbi, da do požara ne pride. Izvajajo jo gasilci ali za gašenje usposobljene osebe.
Gasilska straža je straža, ki jo izvajajo gasilci po končanem gašenju požara. Njena naloga je paziti, da ne bi ponovno prišlo do požara.
In prav na koncu lahko rečem le to, da ni dovolj le usposabljanje, ampak je treba ljudi na kakršen koli način obvezati, da bodo ukrepe, ki so jim bili naloženi, tudi izvajali.
V prihodnjih številkah: 2/4 požarna straža, 3/4 gašenje požara pri vzdrževalnih delih, 4/4 predpisi, standardi in smernice, ki določajo požarno varnost pri vzdrževalnih delih
Milorad Šikman, SVD PV
0 delu sindikata, delavskega sveta, bolniških
Da so se že pred 50 leti v Rudniku lignita Velenje ukvarjali s podobnimi težavami kot danes, pričajo porumenele strani Velenjskega rudarja. Zniževanje cene premoga, varčevanje z materialom, bolniški izostanki, dejavnost delavskega sveta in sindikata. Tokrat dva članka iz februarske in marčevske številke.
Sindikalna podružnica rudnika je položila obračun svojega dela
V nedeljo, 8. februarja, so se zbrali izvoljeni delegati k rednemu letnemu občnemu zboru naše sindikalne podružnice, da pregledajo, kako je delal in s kakšnimi težavami se je boril upravni odbor v lanskem letu.
Na občnem zboru so tudi ugotavljali
napake in pomanjkljivosti v delu upravnega odbora, katere bo moral novi odbor odobriti.
Ko je predsednik samokritično ugotavljal napake o delu upravnega odbora podružnice, je poudaril, da sklepi, kateri so bili sprejeti na zadnjem občnem zboru, niso bili vsi izve-
deni. Posebno oni, ki so v zvezi z doprinosom sindikata v aktivizaciji delavskega sveta in njihovemu usposabljanju, da bi moral v redu voditi in upravljati podjetje.
Dolžnost našega upravnega odbora podružnice pa bi morala biti zasledovati delo člankov delavskega sveta in njihovo redno prihajanje na zasedanja.
Druga pomanjkljivost je bila v tem, da sindikalni odbor ni znal pritegniti članstva, da bi se v redu in večjem številu udeleževalo sindikalnih sestankov. Namen teh sestankov je bil prenesti na celoten kolektiv sprejete sklepe. Vsebina teh sestankov je budila - ideološko in politično dvigati
članstvo. Žal pa je udeležba članstva bila slaba, kar potrjuje, da bo treba še več posamičnega dela med kolektivom.
Del članstva je še vedno mišljenja, da je to vse, če plačuje članarino, ne pa to, da je zelo važno delati v sindikatu in se udeleževati sestankov.
Člani sindikata se morajo seznaniti s problemi gospodarjenja, dajati svoje mišljenje in predloge ter se zanimati za svojo organizacijo. Nekateri člani tudi govorijo, da je sindikalno delo na našem rudniku slabo, da od sindikata ničesar nimajo itd. Pri tem je krivda tudi na sindikalnih odbornikih, ker takšnim ljudem ne znajo obrazložiti, da so naloge sindikalne organizacije danes povsem drugačne, kot so bile, da je sindikalna borba v kapitalistični državi povsem drugačna kot v socialistični državi.
Naša borba proti kapitalizmu, je bila uspešna, ker smo ga uničili! Danes pa obstoja naša borba v tem, da svojo svobodo in delavsko državo čuvamo. Toda še mnogo več!
Da si ustvarimo boljše življenje, o katerem so sanjali vsi tisti naši borci, ki so v borbi s kapitalizmom žrtvovali svoje življenje. Sindikati pa so danes poklicani tudi zato, da bdijo nad pravilnim izvajanjem naših ljudskih zakonov, ki ščitijo delovno ljudstvo.
Velenjski rudar, marec 1953
zmanjšujejo zaslužke tovarišem in živijo na njihov račun.
Vendar moramo priznati, da imamo poleg gornjih primerov tudi mnoge tovariše, kateri zaradi obilnih poljskih del sicer ne izostajajo od dela, temveč po težkem jamskem delu, opravljajo še poljska dela. Da to zmorejo, zgodaj vstajajo in legajo pozno spat. Posledica tega je, da oslabe, postanejo za bolezni manj odporni ter zato prav v teh mesecih obolevajo. Ta utrujenost in izčrpanost se tudi v jami močno pozna ter se najlepše vidi na odkopnih učinkih. Ako primerjamo krivulje učinkov s krivuljami obolelih, vidimo, da v istih mesecih, ko rase število obolelih in že naštetih vzrokov, pada jamski učinek.
Največje učinke dosegamo v jami v mesecih, v katerih ni poljskih del, v katerih imamo istočasno največ bolnikov. Tako n.pr. je dosežen največji odkopni učinek najboljših številk v mesecu juniju, in sicer 10.44 t na šiht, najmanj pa v septembru z 8.511 na šiht; ne dosti večji pa v avgustu z 8.77 t na šiht. Razlika znaša več kot 20 odstotkov.
Se eno dejstvo najodločneje podpira mišljenje, da utrujenost delavcev na učinek in število obolelih. To je gibanje števila nesreč v našem rudniku. Iz diagrama je lepo razvidno, kako v sezoni poljskih del rase število bolnikov, pada učinek in močno rase število nesreč. V mesecih brez večjih poljskih del se suče število nezgodnih bolniških dni okrog 0,95 odst. In narase v času poljskih del na 1,7 odst. ali za 79%.
Tako ogromni porast nesreč v mesecih poljskih del pa si moramo razlagati deloma kot posledico preutrujenosti in s tem zmanjšane pozornosti rudarjev pri delu, deloma pa kot posledico tega, da nekateri tovariši zaradi vsake najmanjše poškodbe zapuščajo delo, vzemajo bolniške liste in nato opravljajo doma poljska dela, si pripravljajo žimnico in temu slično...
...Iz tu navedenega moremo povleči naslednje zaključke: Predvsem si moramo biti na jasnem, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Kdor je rudar, naj ostane rudar, kmetovalec pa naj obdeluje zemljo, zadružno ali pa svojo. Skoda, katero povzročajo skupnosti s takim načinom življenja nekateri naši tovariši, je velika, in to: izpad delovne sile zaradi bolezni, zaradi preutrujenosti se zmanjša učinek in se poveča število nesreč. Dogodki zadnjih dni, ko smo bili zaradi pomanjkanja kreditov in slabega odvzema premoga prisiljeni odpustiti nekaj tovarišev, so nam nazorno pokazali, da bomo dobro živeli, če bomo dobro gospodarili, in da nam v
Odplranie rudnika boksita
Rentabllllelnl račun ra ustanovit«« rudnika boksita pri Velenlu
In porci j ter
In dolon
tideeku rud ono«
lilo ta boksita odgovarja zahtevam tr-•redvscm si je treba tukaj zasl-od jemalca in nato pristopiti k
bodoči rudnik
iterega tvorni apnenci Predvideno
je, da bo bodoči rut >lačno dobil tračnice, menike in temu slični
'točki! kjer se potok Ložnica prvič kaj lesa, prekucni
m VkSSS bo potrebno 1 milijon pot, ki vodi do opuščenega boksit- dinarjev.
Ležišče boksita se
nega1 rudnika. Ležišče boksi ja v pobočju hriba v že
ja v pobočju hriba v že omenjcneir rudonosnem apnencu in predstavi ja genetsko zelo verjetno t boksitom napol j-njeno kraško Spiljo.
Razširitev remontnega podjetja In mizarske delevnlce
primeru slabega dela z naše strani ne bo nihče priskočil na pomoč.
Poleg gmotne škode, ki jo povzroče nezavedni tovariši s tem, da brez potrebe nadlegujejo zdravnika, se pretvarjajo in neupravičeno vlečejo bolniške dnine, onemogočajo ti tovariši zdravniku izvrševati njegovo težko dolžnost. Samo enega zdravnika imamo in ta je zaradi takih odnosov preobremenjen. V letu 1952 je šlo skozi njegove roke 4296 bolnikov, kar pomeni, daje moral poleg svoje službe na obsežnem terenu pregledati dnevno še okrog 140 bolnikov. Ce bi tovariš doktor ordiniral 8 ur dnevno, potem bi imel povprečno za vsakega bolnika 3 minute časa. Da je v tem času nemogoče izvršiti temeljit pregled bolnika, je popolnoma razumljivo in jasno.
i.J.F., Velenjski rudar, februar 1953
TOPLO SE ZAHVALJUJEMO VSEM DAROVALCEM PRISPEVKOV
za spominski žebelj
na praporu našega društva
Naprošajo se še ostali, da kupijo svoj žebelj • Proštov, gasilsko društvo rudnika Velenje
Treba je dati vsaj nasmeh
AVTO: “Ne vozim rada. Vozim, če je res nujno, sicer pa v tem ne uživam. Avto mi ne pomeni kaj dosti.”
BESEDE: “Besede imajo veliko moč, so način za vzpostavljanje stika med ljudmi. S prijaznimi besedami je mogoče rešiti veliko konfliktnih situacij, tudi tistih pri delu, na katere pogosto naletim. Veliko ljudi pride k meni - v kadrovsko službo - s problemi, nekateri nastopijo tudi agresivno, a ko jim odgovorim s prijazno besedo, se zlahka pogovorimo.”
CVETJE: “Najrajši imam domače rože, ki rastejo na vrtu. Nisem navajena trgati rož in jih nositi v stanovanje. Všeč mi je cvetje v naravnem okolju in lončnice.”
ČAS: “Pravijo, da ga imamo vsi vsak dan štiriindvajset ur, lahko pa si ga zelo različno razdelimo. Včasih se mi zdi prav smešno, ko kdo pravi, da nima časa. Sama ga imam za tisto, kar hočem, vedno dovolj. Zamujam? Ja, na kavo ob dvanajstih, kar so moji sodelavci že navajeni. Največkrat imam kakšno stranko, včasih pa tudi kar potegnem z delom.
Sicer pa ne zamujam. Sem jutranji tip in če je treba, lahko pridem v službo tudi malo prej, ob treh pa le rada grem domov. Najlepši čas dneva pa mi je, ko pride zvečer ob osmih še hči Nela iz šole in se skupaj malo pogovorimo. Tako smo navajeni."
DELO: “Delo je pri meni povezano s kadrovsko problematiko, zaposlovanjem, razporejanjem delavcev, z odnosi v podjetju, medsebojnim sodelovanjem. Delo vedno poskušam opraviti strokovno, pošteno. Sem prej deloho-lik kot ne. Všeč pa mi je razgibano, raznoliko delo, monotonija bi me gotovo zelo motila. Zjutraj si v službi naredim načrt, kaj vse bom naredila, potem pa običajno opravim najnujnejše, vse drugo pa so nepredvidena opravila, povezana s strankami, ki prihajajo z najrazličnejšimi problemi, zapleti, željami. Veliko je sprememb na zakonodajnem področju.
Včasih imam občutek, da je kadrovsko področje v našem podjetju preveč na stranskem tiru. Najdejo se tudi ljudje, ki rečejo, le kaj delate, saj nič ne zaposlujete. Res sta najbolj odmevni deli kadrovske službe sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, vendar vmes je ogromno zadev, s katerimi je veliko dela. In vse to delo v
Stanka Zver, vodja kadrovskega oddelka
našem podjetju poteka brez napak, zapletov, marsikdo pa to jemlje kar preveč samoumevno."
ENERGIJA: “Energijo imam in mi je ne zmanjka hitro Rojena sem v znamenju leva in sem res tipičen lev. Levi smo radi v senci, ne izpostavljamo se radi. Če mi ne bi bila rubrika intervjujev s sodelavci v Rudarju všeč, če ne bi verjela, da se med seboj moramo poznati, se verjetno ne bi odločila za tale pogovor. Rajši bi predlagala koga od svojih sodelavcev, sodelavk.”
FRIZERKA: “Včasih tudi koga ostrižem. Svoji frizuri pa ne dajem posebnega poudarka, se ne ukvarjam preveč z njo. Če pa frizerko povežem s friziranjem, lahko rečem, da znam sfrizirati tudi kaj v pogovoru in stikih z ljudmi. Nekaj mora biti tudi tega.”
GOSPODINJSTVO: “Vzdrževanje reda in čiščenje pri hiši obvladam, kuhanja pa se z veseljem lotim le, kadar imam čas. Sicer pa ne kuham rada, na srečo mi tudi ni treba, ker to med tednom opravi tašča, jaz pa se ji malo oddolžim z drugimi opravili.«
HIŠA: “Z družino živim na Konovem, pri hiši moževih staršev sva si z možem naredila prizidek. Hiša mi pomeni dom, pomeni mi zavetje in toplo ognjišče. Tudi s sosedi se dobro razumemo. Vedno sem živela v hiši, zato si ne znam predstavljati, kako bi bilo v bloku, v središču mesta.”
IZLET: “Rada se podam na izlete, tako na organizirane in vodene kot tudi na naše družinske izlete, ki pa jih
v zadnjem času, ko je hči stara že osemnajst let in rada čas preživlja malo po svoje, ni več veliko. Zadnjih nekaj let imava z možem potovalni motor in z njim malo potujeva po Sloveniji, velikokrat v Prekmurje, kjer živijo moževi sorodniki.”
JEZA: “Zelo dolgo se brzdam, ne vzrojim, res redko se mi zgodi, da se res razjezim. Vem pa, da ni vedno dobro predolgo zadrževati jeze.”
KONOVO: “Na Konovem živim že devetnajst let in mu rečem kar moja krajevna skupnost, ker sem veliko let sodelovala v svetu krajevne skupnosti in mi je bilo zelo prijetno. Zadeve smo reševali v interesu kraja, krajanov, ne v interesu politike. Naše okolje je zelo dobro razvito, tako pri infrastrukturi kot pri medsebojnih odnosih, na področju kulture, družabnega življenja. Sosedje smo si ravno prav blizu, preveč pa se le ne ukvarjamo drug z drugim. Na Konovem je lepo in rada povem, da sem tam doma.”
LJUDJE: “Ljudi imam rada. Če jih ne bi imela rada, ne vem, kako bi z njimi delala. Pri tem mislim na stranke, ki prihajajo v našo službo. Zavedam se, da jih moram razumeti, tudi takrat, ko jim kaj ni prav, ko imajo probleme, pri tem pa njim ni treba vedeti, kakšne probleme imam jaz. Imam pa sodelavce, za katere lahko rečem, da niso samo to, temveč več, saj so med njimi tudi moji prijatelji.”
MIRAN: “Že 23 let se poznava, devetnajst let sva poročena. To že tako
dolgo traja, da lahko mirno rečem, da je z leti vse boljše. Miran je vedno tam, kjer ga potrebujem, ni kompliciran, in veliko skupnega imava. V malenkosti se ne spuščam in s svojimi interesi ga ne posiljujem, če vidim, da nekaj njemu pač ni všeč.
On je tipičen praktik in kar dela, naredi dobro. Jaz pa rada berem, se učim in tudi on meni pusti, da grem svojo pot. Ne obremenjujeva se. Imava navado, da greva ob petkih takoj po službi na kavo in tako s pogovorom nekako zaokroživa teden."
NELI: “Moje sonce, moje največ, moja hčerka... Obiskuje srednjo šolo za predšolsko vzgojo v Celju, dvomim pa, da bo v to smer nadaljevala, saj bi rada študirala kriminalistiko. Ve, kaj hoče, pridna je, zelo se razumeva in zelo se razumemo vsi trije v naši družini.”
OTROŠTVO: “Kavče. Zelo lepo otroštvo sem imela, četudi smo živeli skromno, ker je bil samo oče zaposlen. Zal pa je veliko prezgodaj, pri mojih dvanajstih in bratovih desetih letih, umrl in zaradi tega je bilo najino otroštvo drugačno kot pri drugih otrocih. Je pa prineslo večjo povezanost med mamo, bratom in mano. Še sedaj se zelo dobro razumemo, velikokrat grem domov v Kavče, slišimo pa se vsak dan.”
PREMOGOVNIK: “Sem tretja generacija naše rodbine, zaposlena pri Premogovniku. Do nedavnega je delal tukaj tudi brat. Tako mi Premogovnik ni samo delodajalec, ampak že nekaj več. Želim si, da bi tako Premogovnik kot tudi hčerinska podjetja čim boljše prešli sedanje krizno obdobje prilagajanja, zavedam pa se, da smo za to odgovorni vsi zaposleni, ne samo vodstva podjetij.
V Premogovniku delam od leta 1984, ko sem se tudi prvič zaposlila. Ves čas delam na kadrovskem področju, nekaj časa pri analitičnem delu, v glavnem pa kot kadrovik in od leta 1991 kot vodja kadrovskega oddelka."
RESNICA: "Boljše je molčati, kot pa se zlagati. Etično je govoriti resnico, karkoli drugega bi človek počel, bi bilo zame narobe."
SMEH: “Nasmeh se mi zdi povezan s pozdravom. Tako pokažeš, da si nekoga zaznal, pa ni nujno, da mu kaj rečeš. Zelo me moti, če ljudje hodijo drug mimo drugega brez pozdrava. Tako kot gre dan za dnem veliko zaposlenih v našem podjetju brez pozdrava mimo receptorjev pri glavnem vhodu v podjetje. Kot da so re-
ceptorji sestavni del tiste hišice, recepcije, kot da niso ljudje.
Treba je nekaj dati, vsaj nasmeh, znak, da si človeka opazil. Vsak si to zasluži. Sicer pa se rada smejim, včasih uporabljam smeh tudi kot varovalo, če se mi kaj ne zdi prav.
Takrat se pač rajši nasmejim kot kaj drugega in tako sprostim napetost." ŠOLANJE: “To je nekaj novega v mojem življenju in je v mojem osebnem interesu, ni bila zahteva podjetja. Za šolanje sem se odločila, ker sem pri svojih dvainštiridesetih letih spoznala, da bi rada še kaj več vedela in še kaj dosegla. Imam idealno priložnost, da to naredim sedaj, ko je hči že samostojna, Miranova starša sta še zdrava, jaz pa tudi še imam spomin za učenje. Tako sedaj študiram ekonomijo, začela pa sem s študijem lani.”
TORBICA: “Moja torbica... V torbici imam tudi baterijo, to pa iz dveh razlogov. Da si posvetim, če je treba, in da sploh v torbico vidim. Moja torbica ima obliko Žaklja, da gre v njo veliko stvari. Majhna ne sme biti že zato, ker sem jaz velika ženska. Na torbico se čustveno navežem, jo zlahka ne zamenjam za novo in tudi po zamenjavi stare torbice za novo, stare ne vržem stran. Mislim, da imam vse stare torbice še vedno shranjene.”
USPEH: “Uspeh je že takrat, ko ni neuspeha. Ni sicer vedno povsem tako, a v določenih primerih se je treba zadovoljiti tudi z majhnimi uspehi. Jaz to znam."
VZGOJA: “Moja vzgoja je bila malo preveč usmerjena k temu, da bodo ja še drugi zadovoljni. Češ: ”Obleci si bele nogavice." Vendar mi takšna vzgoja ni pustila pretiranih posledic, tako da sama mislim, da je vzgoja pogovarjanje, reševanje trenutnih zapletov, če so, in zanjo ni recepta. Vzgoja je zgled, s katerim vplivaš na nekoga, pri tem pa mu pustiš tudi, da izbira svojo pot."
ZDRAVJE: “Zdravje mi dobro služi in, seveda, si želim, da bi bilo še dolgo tako. Skrb za zdravje je zaenkrat še malo na stranskem tiru, preložena na malo kasnejše obdobje, ko bo potrebna.”
ŽELJE: “Želim si, da bi Nela dosegla svoje zastavljene cilje, da bi bili vsi trije zdravi, da bi bili starši zdravi, da bi mi študij uspel. Sicer nimam posebnih želja, saj menim, da si je treba želje in cilje postavljati realno. Kdor si jih ne postavlja tako, jih največkrat ne more doseči in ne more biti zadovoljen. Med moje želje pa spada tudi, da bi naše podjetje uspešno prešlo sedanje obdobje in bi se vse dobro končalo za vse zaposlene.”
Dragica Marinšek
NAJEM VRTOV V LETU 2003
NAJEMNIKE VRTOV OBVEŠČAMO, DA BO V LETU 2003 ŠE MOŽNO KORISTITI VRTOVE, KI V NARAVI LEŽIJO POD »JAŠKOM ŠKALE« (POD KOROŠKO CESTO), V STARI VASI, PESJU, DRUŽMIRJU IN ŠOŠTANJU.
NAJEMNINA ZA LETO 2003 ZNAŠA 2.000,00 SIT
IN JO BO MOŽNO PORAVNATI NA JAŠKU ŠKALE V BIVŠEM OBJEKTU SLUŽBE RUDARSKIH ŠKOD V NASLEDNJIH TERMINIH:
SREDA, 16. APRIL 2003 OD 8. DO 12. URE ČETRTEK, 17. APRIL 2003 OD 14. DO 18. URE
VSEM, KI NAJEMNINE V NAVEDENIH DNEH NE BOSTE PORAVNALI, BODO VRTOVI ODVZETI IN DODELJENI DRUGIM INTERESENTON.
SREČNO!
SLUŽBA RUDARSKIH ŠKOD
ŠPORTNO DRUŠTVO
0 smučarskih tečajih same pohvalne besede
Rogla je med letošnjimi zimskimi šolskimi počitnicami ponudila odlične razmere za smuko. Izrabili so jo tudi nekateri naši sodelavci in njihovi družinski člani, ki so se udeležili smučarskih tečajev.
Tečaje je med 17. in 21. februarjem organiziralo športno društvo poslovnega sistema in udeležba ni bila skromna. Alpskega smučanja seje učilo 61 otrok in 9 odraslih, deskanja na snegu pa 22 pretežno mlajših ljubiteljev snega.
Njihovo smučarsko znanje so skušali izboljšati učitelji alpskega smučanja Natalija Zajc, Ivo Grazer, Jani Gorjanc, Alojz Zupanc, Drago Rošer, Vlado Berlot in Grega Justin, deskanje na snegu pa so učili Jani in Andrej Kos in Simon Lampret.
Organizatorji in izvajalci tečajev so bili z opravljenim delom in pridobljenim znanjem tečajnikov zadovoljni, nenazadnje so ga uspešno preizkusili na tekmi zadnji dan tečaja, kako pa so bili zadovoljni tečajniki? Dva smo povprašali!
Bernard Pušnik, IP HTZ ESTO: “Smučarskega tečaja smo se udeležili vsi člani naše družine, to sta poleg mene še žena Darinka in desetletni sin Tim.
Uživali smo. Vreme je bilo čudovito, Rogla nudi dobre možnosti za smučanje, organizacija tečaja je bila odlična, naša klapa “starejših ciciba-
nov” je bila prava, zato nimam slabe besede za vse skupaj.
Z ženo sva se tečaja udeležila zato, da bi obnovila najino že malo zastarelo smučarsko znanje, sin pa se je prvič postavil na smuči in je bil navdušen. Pravzaprav je še, saj vztraja, da moramo zdaj na smučanje še kakšen konec tedna. Tudi midva sva spet dobila veselje do smučanja, pa tudi s člani naše skupine smo se dogovorili, da se kdaj pokličemo in zapeljemo na Roglo.
Midva z ženo sva bila v skupini vaditelja Grega Justina in lahko ga le pohvalim. Odlično smo se razumeli, lepo nas je učil. Sin je bil pri Alojzu Zupancu in je bil tudi zadovoljen.
Organiziranje bil tudi tečaj deskanja na snegu; bili sta dve skupini, mlajših in starejših otrok. Mi se za to nismo odločili; najprej se moram dobro naučiti vožnje po snegu na dveh nogah...
Naj povem še to, da sem zadovoljen, da sem član športnega društva. Všeč mi je, da smo ga ustanovili tudi v našem podjetju. Zena in sin gresta vsaj enkrat tedensko plavati v Topolšico, zdaj smo za ugodno ceno
obiskovali smučarski tečaj in že s tem se nam je članarina več kot povrnila. V drugih letnih časih pa bomo zagotovo koristili še druge ugodnosti in ponudbo."
Miran Selan, Strojna dejavnost: “Počitniške dneve je na Rogli preživela cela naša družina: midva z ženo sva smučala, otroka, šestnajstletna Ana in štirinajstletni Blaž, pa sta bila v tečaju deskanja na snegu. Blaž je začetnik, Ana pa deska že tri leta. Vsi smo sicer le rekreativni smučarji.
Otroka sta bila s tečajem zelo zadovoljna, pa tudi midva z ženo sva ugotovila, da je bilo vse v redu. Organizacija tečaja je bila odlična in želim pohvaliti Jožeta Grubelnika, ker je vse tako dobro organiziral in izpeljal. Vreme smo imeli zelo lepo, glede na počitniški teden tudi ni bilo prevelike gneče na smučišču.
Blaž je bil v skupini Simona Lampreta, Ana pa v skupini... Kosa. Posebej naj pohvalim učitelje. Imeli so zelo lepe odnose z otroki, dobre učne metode, bili so skrbni. Prepričan sem, da lahko takšnim učiteljem starši mirne duše zaupajo svoje otroke v varstvo in učenje.
Bernard (tretji z desne) in Darinka Pušnik ( četrta z leve) sta obnovila svoje smučarsko znanje.
Blaž Selan se je deskanja na snegu učil pri Simonu Lampretu.

ŠPORTNO DRUŠTVO
Tim Pušnik z novimi prijatelji v skupini Alojza Zupanca.
Prav pa, seveda, je, da so otroci primerno opremljeni in oblečeni. Obvezno bi morali smučarji imeti čelade; naj povem, da ju tudi moja otroka nista imela, ker pred tečajem ustrezne čelade nismo našli v nobeni trgovini v Velenju. Sin se je s svojo desko kar močno udaril v glavo in v prihodnje bosta oba zagotovo nosila čelade.
Vsi v družini smo člani športnega društva. Do sedaj smo izrabili le popuste pri kopanju v Topolšici in za ta smučarski tečaj, ki je bil po res ugodni ceni. Članstvo v društvu jemljemo kot spodbudo za rekreacijo in menim, da je to tudi namen društva. Prav gotovo vsak, ki je član kakšnega društva, želi nekaj dobiti povrnjeno za vplačano članarino. Popusti, ki nam jih omogoča članstvo, pa so že takšni, da se izplačajo."
Diana Janežič, vse fotografije Jože Grubelnik
Učitelji alpskega smučanja so vsem pripravili lep teden počitnic.
11. teniški turnir žrebanih dvojic
1.	marca se je v Beli dvorani 35 moških in 7 žensk pomerilo na 11. tradicionalnem teniškem turnirju žrebanih dvojic Premogovnika Velenje. Najboljša mesta so si razdelili takole!
Pri ženskah sta bili najboljši Jožica Peterlin in Darja Rehar, 2. sta bili Dijana Žagar in Slobodanka Gomiboc, 3.-4. mesto pa so zasedle Romana Pečovnik, Štefka Lesjak in Milena Krofi.
Pri moških sta bila prva Evgen Roškar in Viki Hrast, 2. mesto sta osvojila Jože Podpečan in Branko Mlinšek, 3.-4. mesto pa so zasedli Peter Miklavžina, Aleš Žavbi, Oto Gradišnik in Marjan Velunšek.
Športno društvo razpisuje
prvenstvo poslovnega sistema Premogovnik Velenje v šahu za leto 2003.
Začelo se bo v četrtek, 20. marca, ob 16. uri v restavraciji Jezero.
Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu (vsak z vsakim). Žrebanje ekip bo na dan tekmovanja ob 16. uri. Tista ekipa, ki ne bo nastopala v prvem krogu, se potem v naslednjih krogih ne more vključiti. Igralni čas je 10 minut na igralca. Ekipa šteje štiri igralce in dve rezervi, ki se vključujeta na zadnji deski. Igra se po pravilih šahovske zveze Slovenije.
Stres
V	času bivanja in potepanja po našem planetu smo izpostavljeni različnim vplivom, ki delujejo na telo in dušo. Tako kot se menjavata dan in noč, zima in poletje, tako se tudi pri človeku pojavljajo obdobja dobrega in slabega počutja.
So dnevi, ko se počutimo mladostno razigrani in dnevi, ko imamo občutek, da nas bremeni preveč križev, da se je ves svet in vse, kar je na njem, zarotilo proti nam. Odvisno od trenutnega stanja pa se tudi odzivamo na vplive iz okolja.
Spremembe v okolju, ki potencialno ali dejansko ogrožajo življenje, so stres. Povzročijo ga stresorji.
Poznamo fiziološke stresorje ( mehanske poškodbe, okužbe, operacije) in psihogene stresorje (psihične obremenitve). S pojmom stres v angleščini pojmujemo napetost, pritisk, obremenitev. Sposobnost prilagajanja stresu je mera vitalnosti vsakega človeka.
Alarm za nevarnost
Organizem se na stres, ne glede na vrsto ogrožujočega dejavnika, odzove vedno na enak način. Reakcija se odvija v treh stopnjah. Prične z alarmom, sledi prilagoditev, ob neustreznem odzivu pa lahko pride tudi do izčrpanja.
Ko neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznamo kot potencialno nevarno ali škodljivo, možgani spodbudijo nadledvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola).
V	obdobju alarma se telo pripravi na “boj ali umik”. Srce začne utripati hitreje in močneje, dihanje se pospeši, krvni tlak se zveča. Zaradi pričakovanega dodatnega mišičnega dela se v kri pospešeno sproščata krvni sladkor in maščobne kisline.
Življenjsko pomembni organi in mišice, ki jih potrebujemo za boj ali umik, postanejo bolje prekrvljeni. Zvečajo se budnost, previdnost in usmerjena pozornost. Pomembno se zviša tudi prag za bolečino. Usklajene reakcije pripravijo človeka (telo in duha) na učinkovito obrambo pred grozečo nevarnostjo.
V	obdobju prilagoditve dosežemo ravnovesje med čustvenim in racionalnim, napetostjo in sprostitvijo,
obremenitvijo in razbremenitvijo, zahtevo in kontrolo, borbo in begom.
Če trajajo neobvladljivi učinki stresa predolgo in ne uspemo vzpostaviti ravnovesja, nas to pripelje do izčrpanja, ko stvari enostavno ne obvladujemo več in se sesujemo - telesno in psihično.
V razvoju človeka je prav odziv na krajše in obvladljive strese omogočal nenehno učenje, napredovanje in prilagajanje na spremembe v okolju. Povsem enaki mehanizmi, ki nam v borbi z nevarnostjo omogočijo preživetje, pri kronični izpostavljenosti neobvladljivemu stresu vodijo v bolezni.
Stres je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek srčno žilne bolezni, poleg tega pa poveča vpliv ostalih že prisotnih dejavnikov. Neugodno deluje na krvne maščobe. Dviguje skupni in slabi (LDL) holesterol ter trigliceride, zveča neobčutljivost tkiv na insulin, povzroča nihanja srednjega krvnega tlaka, nalaganje maščevja okoli pasu, motnje menstrualnega ciklusa in potence.
S stresom je povezan tudi sindrom razdražljivega črevesja, pogostejša zgaga in ulkusna bolezen. Ob ponavljajočem stresu se javljajo tudi nezdravi vedenjski vzorci in razvade (alkoholizem, kajenje, motnje prehranjevanja...). Pogosteje se javljajo duševne težave s sliko paničnih napadov, depresije, apatije, motenj spanja, razdražljivosti - vzkipljivosti, slabše spominske funkcije, občutka stalne izčrpanosti...
Poslabša ali sproži lahko zdravstveno težavo ali bolezen, h kateri smo nagnjeni, pa se dotlej še ni razvila (astma, alergija, glavobol, sladkorna
bolezen, sindrom angine pektoris, motnje srčnega ritma itd). Občasno lahko opažamo nevrovegetativno di-stonijo, ki nastane zaradi ponavljajočih se psihičnih stresorjev, kot so žalost, strah, zaskrbljenost in jeza.
Kaže se v nespečnosti, notranjemu nemiru z drhtenjem, kronični utrujenosti, znojenju, slabšemu teku in zmanjšanemu libidu. Takšna oseba je nemirna, razdražljiva, črnogleda, raztresena ter pozabljiva. Pogosto jo preplavljajo občutki manjvrednosti, preobremenjenosti in brezizhodnosti.
Čustva lahko vplivajo na številne telesne funkcije: srčni utrip, krvni tlak, znojenje, spanje, črevesno gibaje.
Tako se pojavljajo različni telesni simptomi, ne da bi človek imel prisotnost telesne bolezni. Depresija pogosto zavira sposobnost imunskega sistema, kar privede do pogostejšega obolevanja za povsem enostavnimi boleznimi, pri težjih pa je potek burnejši in izhod slabši.
Stres lahko povzroči tudi dolgotrajen krč mišic. Posledično se javljajo bolečine v vratu, križu ali drugje po telesu, zaradi česar lahko opravljamo številne preiskave, brez pravega rezultata. Pogosto smo priča situaciji, ko hudo bolan bolnik zanika bolezen. Na ta način zmanjša strah in lažje prenaša ogrožujočo situacijo.
Akutna stresna motnja se pojavi najkasneje znotraj štirih tednov po zastrašujočem dogodku, traja pa 2 do 4 tedne.
Človek v podzavesti podoživlja dogodek, ga poskuša pozabiti, hkrati pa beži od vsega, kar bi ga nanj spominjalo. Ves čas čuti hudo tesnobo ter občutek čustvene otopelosti in odmaknjenosti. Slabše se zaveda okolja.
Ima občutek, da so stvari nerealne in da tudi sam ni resničen.
Stres zahteva odgovor, prilagoditev ali spremembo
Stres je sestavni del našega življenja in se mu je nemogoče izogniti. Od nas zahteva odgovor, prilagoditev ali spremembo.
Slednjo moramo vedno sprejeti kot izziv in ne kot grožnjo. Vedno znova iščemo način in pot, kako stres učinkovito obvladati in ukrotiti, da nam bo služil kot izziv, pomoč pri učenju in bo ostal gibalo našega razvoja.
Ključ učinkovitega obvladovanja stresa je prav gotovo v zmožnosti in pripravljenosti na vključevanje v to, kaj se dogaja okoli nas. Pomemben je tudi občutek in zavest, da lahko na dogodke vplivamo z načinom čutenja, mišljenja in delovanja. Zelo važen je izziv, ko pričakujemo spremembe, saj je večina sprememb dobrodošlih in vodijo v osebni razvoj.
Kadar je le mogoče, poskusimo najprej odpraviti vir težav. Naučiti se moramo ogibati konfliktnih dogodkov, morebitne težave pa bomo reševali sproti.
Stresorji velikokrat obstajajo neodvisno od nas. Dobro je poznati metode, ki nam pomagajo preoblikovati naš lastni odziv nanje. Okoliščine, ki ustvarjajo stres, so enkratne in neponovljive, tako kot je enkraten vsak od nas. Kar je “stresno” za enega, je drugemu lahko zabavno.
Pomembno je, kako se naše živčevje in naša osebnost odzoveta na različna dogajanja. Odgovor je odvisen od podedovanih lastnosti (geni), vzgoje in izkušenj. Nekateri se odzivajo s strahom, nekateri razvijejo tesnobo, pri tretjih se pojavi depresija.
Največ lahko v borbi proti stresu storimo sami! Že dalj časa je znano, da ljudje z dobro telesno zmogljivostjo lažje premagujejo stres. Vzeti si moramo čas za sprostitev. Nekajkrat na teden, najbolje pa kar vsak dan. Včasih je lahko to dobra knjiga, sproščujoča zeliščna kopel, masaža, joga, meditacija, tek ali sprehod v okolju, ki nas pomirja. S sprostitvenimi tehnikami lahko dosežemo harmonijo telesa in duha. Upočasni se dihanje in utripanje srca, sprosti se mišičje, zniža se krvni tlak. Človek se počuti dobro, napolni ga prijeten občutek miru in harmonije.
Vse kulture, neodvisno od časa, prostora in filozofije, uporabljajo enake sprostitvene tehnike. Prisotni sta dve
skupni značilnosti. Uporabljajo ponavljanje besed, zvoka, misli, fraz ali gibalnega vzorca ali pa pasivno nežno “odganjajo” druge misli tako, da se osredotočajo na ponavljajoči vzorec -meditacija, tai chi, molitev.
Zelo učinkovita metoda sproščanja je nasmeh. Z njim dosežemo takojšnje zmanjšanje napetosti in težave občutimo manj ogrožujoče.
Preprosta tehnika sproščanja, ki jo lahko uporabimo prav vsi, pa je osredotočenje na dihanje. Umaknemo se v miren kotiček, zapremo oči in blago, mirno vdihnemo in izdihnemo. Pri izdihu ramena počasi spustimo navzdol in nežno zravnamo hrbtenico. Ob tem začutimo blagodejno sproščanje hrbteničnih mišic. Še en vdih in še en izdih - brez prisile, počasi. In še in še.
Ob dihanju poskušajmo začutiti celo naše in ga napolniti z energijo. Naša pozornost je usmerjena le na dihanje. Vse druge misli, skrbi, vprašanja in dvome tiho odslovimo. V misli si prikličemo svoj najljubši kraj, cvetlico, drevo ali osebo, ki jo imamo radi.
Življenje naenkrat postane lepo in lahko se ga veselimo. Potrebujemo le minuto ali dve, dosegli pa smo visoko stopnjo umirjenosti, večjega elana in boljše učinkovitosti.
Pomemben člen v borbi prosti stresu je tudi ohranjanje družabnosti, druženje in prijateljevanje. Zadovoljstvo s spolnim življenjem prav tako ugodno vpliva na človeka, ga osrečuje in odganja stres.
Včasih bomo potrebovali pomoč strokovnjaka - psihologa ali psihiatra. Sami ali v skupini bomo lažje našli pot do učinkovitega sproščanja. Lažje bomo zaživeli s problemi in izzivi, ki se pojavljajo okoli nas in nam vedno znova dajejo možnost dokazovanja in rasti.
Uspešnost naše borbe s stresom je odvisna od našega življenjskega sloga. Smo že dosegli osebnostno celovitost?
Se lahko pohvalimo z redno in dovolj intenzivno telesno in duševno dejavnostjo, osebnostno ter duhovno rastjo, zdravo prehrano ter dobrimi partnerskimi odnosi?
Ob doslednem izpolnjevanju teh zahtev bo naša borba s stresom dobljena, naše življenje pa kakovostno v vseh pogledih: telesnem, duhovnem in socialnem.
prim. Janez Poles, dr. med.-internist
Zahvala
Ob smrti očeta Janeza Poljanška
se iskreno zahvaljujem sindikatu Premogovnika Velenje in sodelavcem v Elektro dejavnosti - Priprava dela za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Sin Jože
Zahvala
Ob boleči izgubi očeta, tasta in moža
Jožeta Božiča
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Rudarske projektive in poslovne enote HSE v Velenju, sindikalni podružnici Strokovnih služb ter prijateljem sošolcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Sin Miran z družino in žena Angela
Zahvala
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, moža, očeta in zeta
Janeza Kotnika
izrekamo vodstvu in sindikatu Premogovnika Velenje, d.d., posebej še dr. Evgenu Dervariču, ter vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v moralno in materialno oporo in pomoč, iskreno in globoko zahvalo.
Žalujoči družini Kotnik in Božič
Zahvala
Ob smrti mojega očeta
Marijana Kneza
se iskreno zahvaljujem sodelavcem, prijateljem in znancem ter kolektivu IP HTZ za pisno in ustno izražena sožalja.
Marjana Fošner
OBVESTILA ,,, , ,	, ,	,
Oddelek za razisk, dejavnost
---------------------Per
PREMOGOVNIK VELENJE D.D R|JDAR NA OSNOVI SKLEPA KOLEGIJA VELENJE D.D. SE NA
JAVNI LICITACIJI
2003
658(497.12)(085.3)
ODPRODA OSNOVN 5000012868,:
Oddelek za razisk.
Per
S
S
m
L
m
COBISS e
OSNOVNO SREDSTVO
dejavnost
VILIČAR ELEKT. VAE 3PE- INV.ŠT. 122694
VOZIČEK ELEKT. KOMIS. 500KG - INV.ŠT. 11671 Dl JHOD
VOZIČEK ELEKT. KOMIS. 500KG - INV.ŠT. 1167i ««««
— ------------------ -
Vrednost predpisane stopnje davka f-« w
.	.	, v , J	658(497.12)(085.3)
upoštevana m jo plača kupec. |||
m
L
m
COBISS e
Licitacija bo v petek, 21. marca 20( ...........
blaga pri jašku Skale.	5000012868, PRIL2
Ogled osnovnega sredstva je možen v trgovini nekurantnega blaga Skale. Interesenti morajo vplačati varščino en dan pred datumom licitacije na račun št. 02426-0018871981. Varščina znaša 10% izklicne cene. Na potrdilu o plačilu je treba navesti sklic na številko. Na licitaciji bo lahko sodeloval le tisti, ki bo s potrdilom o plačilu dokazal, da je vplačal zahtevano varščino.
Če vplačnik varščine odstopi od licitacije, izgubi pravico do njenega povračila. Po zaključeni licitaciji se varščina vrne v roku 8 dni z nakazilom na tekoči račun ali z osebnim dvigom.
Osnovno sredstvo bo prodano najboljšemu ponudniku po načelu “videno-kupljeno”, brez upoštevanja kasnejših reklamacij. Kupnino je treba plačati in blago odpeljati v 8 dneh po zaključeni licitaciji, v nasprotnem primeru se licitacija razveljavi, pri tem pa kupec izgubi pravico do vračila varščine.
Plačilo stanovanjskih obveznosti za Habit, d.o.o.
Plačila mesečnih obveznosti za stanovanja v objektih, kjer je upravnik Habit, d.o.o. lahko opravite na več načinov.
Poleg klasičnega plačila posebnih položnic na blagajni Habita oziroma plačila položnic na banki ali pošti, lahko najemniki in lastniki svoje obveznosti poravnate tudi prek: v' trajnika pri banki (pooblastilo banki za trajno mesečno nakazovanje obveznosti iz osebnega računa), kjer imate odprt svoj osebni račun ali v' prek odbitka pri plači, če ste zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Prednosti zadnjih dveh načinov plačil so nižji stroški provizije, pravočasno poravnana obveznost (brez zamudnih obresti, drugih morebitnih stroškov, kot so sodne takse, odvetniške storitve...), odpadejo tudi nepotrebni opravki na banki oziroma na naši blagajni.
Postopki za ureditev navedenih načinov plačil so preprosti.
Če ste zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje in želite svoje obveznosti poravnavati prek odbitka od svoje plače, morate Habit o tem kratko pisno (elektronska pošta, faks) ali telefonsko obvestiti.
Če pa želite svoje obveznosti poravnavati prek trajnika, se z zadnjim izpiskom Habitove položnice oglasite na banki, kjer imate svoj osebni (tekoči) račun. Na okencu za urejanje zadev v zvezi z osebnimi računi boste podpisali pogodbo oziroma pooblastili banko za nakazovanje obveznosti na Habit, d.o.o. Vse druge formalnosti bosta potem uredila banka in Habit.
Imetniki programa Proklik za elektronsko plačevanje obveznosti si zahtevek za trajno pooblastilo banki lahko uredite tudi prek Proklika.
Habit, d.o.o.
Rešitev nagradne križanke podjetja HTZ IP, PC ESTO, objavljene v Rudarju 1/2003, sta gesli: graviranje in servis elektromotorjev.
Nagrajenci so:
1.	nagrada Darja Krašovec, Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje,
2.	nagrada Franc Krajnc, Šešče 78 A, 3312 Prebold,
3.	nagrada Ekrem Čauševič, Koželjskega ulica 2/25, 3320 Velenje.
Nagrajenci naj za dogovor o nagradi pokličejo v tajništvo PC ESTO, telefonska številka 03/899-6189.
Zahvala
Rojstvo in smrt si podajata roke.
Vmes pa je toliko lepega!
Ob boleči izgubi moža in očeta Matije Horvata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, moževim nekdanjim sodelavcem rudarske projektive, sinovim sodelavcem elektro projektive, vodstvu Premogovnika Velenje in tajništvu, sindikatu Premogovnika Velenje, dr. Francu Žerdinu za poslovilne besede, gospodoma duhovnikoma, rudarski častni straži, rudarski godbi, pevcem, Vinku Čuježu za pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pomagali in izrekli sožalje.
Zena Marija, sin Andrej in hčerka
Jelka
Zahvala
Ob smrti moje mame
Alojzije Ledinek
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Strojne montaže, vodovoda in vzdrževanja Jug za izrečena sožalja, cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi sindikalni podružnici ESD.
Slavko Ledinek
Zahvala
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, sina in brata
Mirana Koželja
se iskreno zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje, sindikatu Premogovnika Velenje, podjetju GOST za vso izkazano pozornost in pomoč.
Hvala vsem sodelavcem in prijateljem, ki ste nam ob tej boleči izgubi stali ob strani.
Žena, hčerki, mama, sestra in brat z družinama
NAGRADNA KRIŽANKA
50 let Rudarja
TREVIRA poliestrsko vlakno; PEKARI južnoameriška, svinji podobna žival; TZARA, Tristan francoski pesnik romunskega rodu, ATE grška boginja nesreče; OLT pritok Donave v Romuniji; AJAR, Emile francoski romanopisec;
Posebna izdaja
Viteki$lu
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 10. MARCU 1953
LETO I. — ŠTEV. 3 — CENA 10 DIN
5000012868,2
COBISS o
Rudarji, delavci, kmetje, izobraženci, mladina,
matere in očetje!
Neznosne razmere in stiska v obstoječih šolskih prostorih v Velenju vplivajo na zdravje in učni uspeh naših otrok. Matere so zahtevale od nas, da založimo vse sile za izboljšanje teh prilik in zgradimo moderno osnovno šolo in popolno gimnazijo v Velenju. Ta gimnazija bo služila ne le Velenju, temveč bližnji in daljni okolici. Toda pomanjkanje sredstev iz proračuna nas je napotilo na to, da razpišemo ljudsko posojilo za gradnjo osnovne šole in popolne gimnazije v Velenju.
Zato poziva Občinski ljudski odbor slehernega našega prebivalca, da po svojih zmožnostih vpiše svoje posojilo v ta namen.
Kdor hitro da - dvakrat da!
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČIN:- VELENJE