'?A8SX* iutjji nt ■k.mm ttwi« im pnzaSkvr, *k ll> ni > A*-Ua«a aa«t*Jnj«ja <ime Ur atam •sžolatra 190 K, ymfe(M «0 K, tmbrtimtea « K —gtom J»<;-InitjVi »• •iw«r«n. M itflrmAiJ
Številka: 197
a o
ntKsiTA a a a
npm
r«'
5 »sibs:&«?£%$
Limminmmtmmm
teto: II.
£33SSg/BUBt.
Maribor/2, septembra 1921.
Vatikan.
Maribor, J. s<rot£wbr*.
•	Fi’M pac dnevi so slovenski klerikalni listi-objavili pismo, ki ga je pisal tržaškemu škofu BSrtolomasiju papež Benedikt XV. Sedaj, ko. se je val na-eijonalizma že nekoliko polegel, ko se ?® Izsušila nedolžna kri, ki je tekla pri divjih navalih istrskih fašistov, ko so *® razbežali svojemu ljudstvu zvesti duhovniki, ko.se zidajo ali popravljajo W?gane, razrušene .hiše. in onečaščene '•erkve; ko revni' istrski krnet vpognje-5^?? krbta in drgetajočih kolen moli Boga pravice, da mn pusti vsaj mirno ■umreti na vodni grudi, če mu noče ua-.'donjt-i onega, kar je dal močnejšemu, slavnejšemu narodu — sedaj, izza vseh /dahih grozodejstev.—-piše. poglavar ka|oHškfe’ cerkve pismo • o »brezumni politiki,,, o »kršenju pravičnosti in <’ldiv«^sfo»ti« itd*, pa’ ga. pošilja' onemu »kpfu, ki je izpodrinil škofa Karlina ne'j '^0,-ker slednji ue bi bil enako zvest «ražabitik papežev, temv.ee zaradi toga, Aei‘ je-bil Slovenec.' Tako smo iz Rima ?®l>6t slišali lepe besede, o-pravičnosti "!? ljubezni med narodi, besede, ki smo ./h’ želeli slišati v ostrejši obliki- ta-%at. ko go naši-rojaki jdakali na .ruše-Tinah Svojih’ domov *n'-trpeli v vseh je'-r'ah. kav jih ima »svobodna ih kultur-,Ia-i Italija .:. Znano je, da je katoliška duhovščinah v Jtigoslaviji že dolgo ča-‘'-Jikr ha.: te besede, 'ker se je težko bra-pred očitki,-da. ‘Vutikan 'podpira 'lairinal ih da zapostavlja interese ha-'*® države. Duhovščina je potrebovala dokazov papeževo »neskončne pravico-bubaosti« z-r. svojo stranko jhi stranka zopet-?® avojjo politično taktiko, kajti -predvolilni letom‘je klerikalizem še za-'mijavaZ,. če mu jo.'kdo očital, da ni 'državotvoren element io' je zatrjeval, •da' sata papež daje blagoslov'ruladi Jugoslaviji.- Takrat se jo-na Hrvatskem •hajbelj žftil reformistični poki-et, ki so Sa. spravljali v zvezo z Imcijonnlrjirn vprsšanjom in ga na ta način'najbolj .Popularizirali med ljudstvom. Škofje potovati v Rim: gitvorilo še je celo o 1jvedbir slovanskega dioguslužja in vši, 'jri šo sc za to zanimali; so iz klerikalnih Ifcf o v izvedeli,, da. nam je Rim naklo-'t!.ien. Malo vemo izza kulis rimske ku--rijp* vemo pa, to, .-dar so'bili čelo škofje •Qa tibčtn rhzočarahi nad zagrizenim in tostransko orijeutiranim stališčem b^Peževe okolice. Nismo dobili ue slovanskega' bogoslužja;- ue svetoijerouim-'/kega zavodai v Rimu; nisošepopravile ;p?iyfiSo, storjene naši duhovščini in še -®0lj našemu ljudstvu na ozemlju, ki 'je zasedla Italija; še 'danes niso ure-»jWJe.f nape - bbmejne cerkvene ‘zadeve fet*omninio se. samo' ha najbližje: Prek* hturje, kjer ima' še ves vpliv ha duhovščino pokrovitelj, okskralja Karla, škof ^likcš); vse, kar-nepu jo Rini. priv<y sčil, (co bile neznatne izpremembo v ri-luajp. Kdor tedajmisli z lastno glavo ■•n sine da, svoj ih nazorov sugerirati °d drugih ali pa še ne more slepo pokoriti čerkveni avtoriteti po onom >'c.ro-<iuia absurduin est«, ta. bo moral, v 'svojem poštenem jugoslovanskem srcu ^torjti taJe sklep: Kor nas je Vatikan opetovano zapostavil tam, kjer to ni '•do niti' v interesu cerkve, mora imeti Papežka kurija iavestne razloge, da- je :abpri.i«8Bi«, ati celo sovražna proti naši državi. t - , , , - • ■	. ■	••>.
Ti tazlogi so jasni vsa,’Komur; kdor hozna nekoliko Bližje corkveno politiko zadnjih desetletij in se no da motiti z jupozvenečimi epistolami, ki jih jo pokljal Benedikt XV. že med vojno evropskim narodom in e katerih eno Je ^da.jiostfečil tudi-naše vojake-na’'anek-;h'aitci» > ežefnljij.- Bfealn -''katoliško
Seje zakonodajnega odseka.
 ----~rn»—"	-	—	-	—	-----
‘« ve -ni" eva ri gel tj;' $«nwe8 n jena ’ nepre- ‘ftodk	T-**-
*dagljfrw,', dp ^aanosti-..fonpkk^if
LDU Beograd, 31. avgusta. Dne šila seja 5. sekcije zakonodajnega od-2. sept. t. 1. se bo vršila seja 4. sekcije seka, ki se bo bavila z vprašanjem pro-zakonodajnega odseka, ki ima pretresati meta, zgradb, poljedelstva, gozdov in zakone in uredbe Ministrstva za pravo- agrarne politike. Za to sejo je odrejen sodje, verstva, vojne in zunanjih poslov nastopni dnevni red: Obvestilo predsed-ter ministrskega sveta. Sekcija še ni do- nika o predloženih odredbah in predlog ločila dnevnega reda za svoje sestanke, predsednika o načinu dela in postopanja. Dne 5. septembra ob 16-, uri se bo vr-
Program ministrskega sveta.
LDU B e o g r a d, 81.' avgusta. Mi- sveta, glavne kontrole in ureditvi vrhovne nistrski svet je danes skleni!, da se na centralne uprave. Ko bo ministrski svet prihodnjih ministrskih.sejah- zbere gra- te načrte dovršil, jih izroči zakonodaj-divo za sestavo zakonov' o administra- nemu odseku kot najnujnejše, livni razdelitvi države, ureditvi državnega
Češki socijalisti proti Madžarski.
LDU P r a ga, 81.’ avgusta. (CTU) raniem Jugoslavije in Romunije, se mora .Pravo Udu“ piše: Način, kako mad- madžarski viadi temeljito pojasniti. Za zareka vlada skuša preprečiti predajo enkrat je treba pač izrabiti vsa Burske, odkriva njeno pravo politiko, demokratična sredstva. Dolžnost an-Tolpe, ki jih madžarska vlada na zunaj tante je, da nastopi hitro in javno. Ako zanikuje, so sestavni dei njene politične ta demarša ne bi pomagala in bi bii taktike in vlada jih nalašč Vzdržuje, da potreben pritisk, potera gotovo ne bo se na ta način v danem trenutku z nji- manjkala Cehoslovaška pri tej akciji, hovim nastopom, fingir« izraz spontanih, Uverjeni smo, da ne bo nikogar, ki nepremagljivih narodnih ciištev. Ceho- tega ne bi hotel razumeti. Madžarska slovaški republiki je mnogo na tem, da bo toliko časa pomenila nevarnost, do-se trianonska .mirovna pogodba izvede, kler bo tam vladalo tudi plemstvo in Ako bi se dopustilo, da se ponudba na dokler, ne pride demokracija na krmilo, eni točki krši, potem se bo kmalu po- Na konsolidacijo notranjih razmer na javila posledica v kakem novem nasto- Madžarskem interesirarie vlade morajo panju teh tolp na kakem drugem mestu, zahtevati, da se te tolpe razorože i« To stališč«, !ri se gotovo krije z nazi- odstranijo.
Zapadna Ogrska.
DEU- D u n a. ;j s k o u o -v o mest h,	DKU B u d i m p e š t a, 31. avgusta,
31. avgusta. Avstrijsko osežaistvjj Jc Vladat uaAkoraisar za. žajpadao Ogrsko zapustilo JenuerSdorf. Železniška, zve- Je stavil medzavezniškr vojai ih,išyi za uifid Jtameredarforu in Felivingom Arprašanje, da-Ii hoče ustreči žel ji zain-30 prek-irijeaa, ker so madžarske tolpej teresiraiiega prebivalstva ter dopusti-raadrle progo. Okolico Eiseustadta, Sv. ti, da odpošlje v 1. cono madžarsko 0-Marjotc ia Siegersdorfa je zasedlo o- rožništvo, da šoi,ti prebivalstvo pred po-rožpištvo.	uovnimi napadi. Po njegovem mnenju
naj bi se v vsako občino odposlala dva
DKU Budim peš t a, ,31. avguste^ orožnika, ki bi so ob prihodu avstrijsko Vladni nad komisar za zapadno Ogrsko brahialne sile umaknila, do tega časa poroča, da je okolica Oedenbutga. oči-; -pa naj bi vzdrževala rod irr mir. šeeoa. in vsi neadgovorni eionjenti od- DKU. M a r e h e g g, 31. avgusta.. Po stranjoni. Do večera,' bp to izvršeno tu- .-jioročilih iz madžarskega Altonburga
di v 2. coni,- Orožništvo je y- nižavi razorožilo več tolp.
Sporazum med Anglijo in Italijo,
LDU Atene. 31. avgusta. „Patria* javlja iz Londona: „Daily Telegraph* piše. da smatra italijanska vlada angleško-Italijanski sporazum v albanskem vpra
je dospelo tja več vlakov z madžarskim vojaštvom.
LDU Atene, 31. avgusta. »Pa,tria*c od 28. t. m. objavlja izjavo grškega .mi-nfetrskega predsednika Gunarisa, ki jo je dal njegovemtt sbtrudniku. Gnnaris ;ie dejal', da vlada.še ni dobila nobenega
šanju kot uvod za ožje angleš.-italijahsko	obvestila o	poteku operacij	na	malo-
sodelovanje v vprašanjih, ki se tičejo	a*^ski	fronti.	Po. gotovih	znakih	seda
Sredozemskega morja. List pravi nadalje, da se italijansko-angleški porazgovori v Londonu nikakor ne dotikajo angleško-francoskih odnošajev.
_	. Pomoč Rusiji.:
Pariz, 31. avgusta. Dne 30, avg. se je na Quai d‘ Orsay sestala konferenca za pomoč Rusiji. V imenu Amerike je prisostvoval konferenci Valter Brown, ki se je povrnil iz Rige. Udeležil se je posvetovanja tudi francoski minister. za_ zdravstvo Leredv. Ze prvi dan j C prišla konferenca do ' važnih sklepov.	".	-
Gvof Banffy ni demisijonlral,
LDU Budimpešta,. 3l„ avgusta.
Z ozirom na razne govorice se javlja
s
sklepati, da se borba, nadaljuje. List pravi dalje, da so Turki pravočasno pripravili obrambno črto za vso fronto in so šele potem napadli Grke, a bili •so odbiti. Turki še vedno z vso naelicit izpraunjujejo Angoro in uničnjejo železniško progo, materija! pa jemljejo seboj.
. Stojan Profič zopet novinar.
LDU Beograd, §1. avgusta. Kakor, se dozuava.-pričpe bivši ministrski predteoctnrk- Stooun 'PrbH.č. v zvezi s na-’ rodnim poslan cem dr. MpajČilom Iva -ničem v najkrajšem čašvt v Beogradu izdajati nov list.
Vojni krivci pred sodiščem.
3	DKU	Berlin, 30. avgust3. Danes
pristojnega mesta, da. o.štane minister je bil zaslišan kapitan Starkv kot edina za- zunanje posle grtf Banffy se nadalje živeč« priča v kazenski- zadevi zoner na svojem mestu.	povelinik« rtemškecč podmdrnika „U55*,
Vesti o grškem porazu.	kapitani	Wernerr; ! i je pri sc?Iyjskih
. DKU GA J i & LA 3fti«8u«i4 (Ha-t	v- ;/Q, sanitetno ladio
vaši; UkSdtfo sd i>oroca: '^blbčilVo' itb*-; •»■IfCrvm.eiSr b,--, pjjLcetncr-jc utonilo ,-44 razil- Grmr 'oTf-’.rekf;'Sahar& m ‘rezilu, al?.gle.v<i>:t^niorsČak5v, OoMb* «9-gl«Sl
tia organizacija. Zato presoja cer* kev ■ vsa pokrote, ki so javljajo v mednarodnem življenju, s stališča, teokratskih idej. Iz tega stališča je podpirala fevdalizem, iz tega stališča je v začetku praklinjala ustavo, izza njene popolne zmage pa'jo ščitila; iz tega stališča skuša sedaj najti stike z novo civilizacijo: socijalizmom. Zato je izrekala prokietstvo nad. učenjaki, ki so se drznili poseči čez plot cerkvene avtoritete, dasiravno je istočasno — za časa renesanse — podpirala poganski kult lepoto in nagote, krnili bil škodljiv v njeni organizaciji.
Cerkveni organizaciji pa škoduje,,če je katera država, konfesijonelno indiferentna ali če v nji prevladuje neka* toliški živelj. Ume\mo je, da je imela, papeška kurija, ki z največjo pazljivostjo spremlja razvoj političnih razmer, resne ipomislekc proti državi, kii je nastala vsled fuzije pravoslavnih in. katoliških vernikov. Kohezija, ki je privlačila te vernike, je bila nacionalna ideja, ki jo je cerkev sicer priznala kot potrebno zlo in katera je bila merodajna celo kadar je šlo za volitev novega papeža — Italijana —• katera pa. ni. povsem v skladu z nameni cerkvene organizacije, ki hoče napraviti človeka;
v	prvi, vrsti za državljana svetovnega, imperija — katoliške cerkve. Kakor smo na tem mestu (v člankih »Država; in eerkovr) že razpravljali, se ne bo katoliška cerkev nikdar zadovoljila s podrejeno vlogo v Jugoslaviji in to je glavni, vzrok, da zasleduje razvoj naše države1 z nezaupanjem.
Papeževo pismo Bartolomasiju nam kaže, kako čudno vlogo igra, cerkveni! poglavar, Iro nafdopa s svojimi pomirjevalnimi besedami šele potem, kadeč je najhujša, nevihta'že prešla.; .postopa* nje nasproti jugošlov. nacionalni in zahtevam v, cerkveni'upravi j ut priča, da so se jugoslovenški katoliki zamerili Rimu, ker so na. ijnbo uacijonalnint' težnjam slabili cerkveno organizaCijo.
Ue čudimo se tedaj, če jo dr. Korošec na mariborskem, shodu napovedni’ iu.ternacijona.lno orijentacijo ‘ klerikalizma in na,glqsil, Via je krščanska interna cijonala najvažnejša točka ha njegovem programu. Cerkev, stremeča po- vzpostavitvi nekake idealne.teekra-cije, pritiska* s pomočjo svojo 'organizacijo na duhovščino in cerkvi udane lajdke, da delajo med ljudstvom^ga njene mednarodne smotre. Za to pa je potrebno, da se strnejo vse moči in da narodne razlike, ne delajo -nobenih ovir. Žrtev, ki jo položi slabojši narod, bo po tem verkvenem nažiranju poplača^ na z večjim uspehom cerkvene ideje. V tej težnji so kaže namen, da bi cerkev zopet zavladala nad državami jn vzbudila nove kenfcsijouelnodioje..' ': h 1
Naši klerikah-i že odkrito priznavajo, da jim je žal, ker so se izpostaidii za nacijooalizem. Iz tega stališča;bodo morda ratificirali vsako dejanje, ki sc stori proti narodu in državi v'pwwpeli cerkve. Seveda je to bojevito razpoloženje med cerkvijo in državo lahko zelo opasno za Rim, ker izzivi je kulturni boj. Vprašanje je, zelo neodločeno vprašanje,: ali bodo ljudske mase feledi-le fanatikom čez drn in stt-n* Ali pa jc naše ljudstvo že tako dozorelo, da bo udano Bogu in' 'vzvišenim"Khistovin* naukom le. v življenji: svoje duše, v navadnem političnem in go^podarskea življenju pa bo' poslušalo glas trezna mislečega razuma? Nedvomno je, da bo jugos-lovenski narod, preš hijen z zdravim naoijonalizmom, v okvirju svobodne in neodvisno državo' razvijal vw svoje kulturne in ekonomske moči, ne bo pa uvidel potrebe,; da bi žrtoral svojo narodno in duševno svobodo za 'kož* mcnmlitskn sanjo teokratičnega \'ati-
». - T	r 1	• (' -	*	'b	•T-
Strto 2.'
:\
jfcT A'!5 O K"
MariDor, 2. septembra 192)
fi
'■tim
Zveza narodov.
i#
: V Ženevi se je sestala i zveza narodov. Zastopana so skoraj vse velike države, izmed manjših so navzoči odposlanci Jugoslavije, Belgije.in Češko* slovaške. ■	*
Delovni program tega zasedanja ima sledeče točke: Poročilo zveznega sveča in generalnega tajništva o njunem delovanju, izpremamba člena 18. zvezinih pravil, omejitev oboroževanja in mednarodnih blokad; mednarodna zdravstvena organizacija, trgovina z opijem, nadzorstvo deportacije žensk in otrok v Turčijo in sosednje države, poročilo mednarodne konference o trgovini z ženskami in otroki, boj proti legarju, organizacija mednarodnega delavskega urada, organizacija mednarodnega duševnega dela, razdelitev stroškov zveze narodov- Poročilo mednarodnega razsodišča o izvršenih ratifikacijah in imenovanju sodnikov; prošnja Boiivije, da se proglasi kot nedopustna mirovna pogodba, sklenjena 1. 1904. med Bolivijo in Chile in tozadevni protest republike Chile, prošnja Albanije za ureditev njenih nasprotij z Grško in Jugoslavijo,
. prošnja Madžarske za sprejem v zvezo narodov, rešitev gornješlčzijskega vprašanja itd,
Vsekakor pester, mestoma celo eksotičen program. Vprašanje je le, koliko eksekutive bo imela zveza narodov, da bo svoje sklepe izvedla. Za nas so najzanimivejše tri točke tega programa, ki jih na kratko označimo.
Albanija *e pritožuje pred celim »vetom, da Jugoslavija ne priznava njenih mej in ne spoštuje njene suverenosti. Albanija je po svojem značaju še država vzhodnega tipa. Ne moremo govoriti o vladi in upravi v evropskem »mislu. V notranjosti te državice vlada anarhija. Namesto obmejnih straž se skrivajo na njenih mejah razbojniške tolpe, ki večkrat vpadajo na.naše ozemlje in oplenijo jugoslov. mejno prebivalstvo. Ravnokar divja v tej državici vojna med plemeni, kateri stoje na čelu katoliški Miriditi. Meje Albanije niso bile nikdar točno začrtane. Ker je bilo v živ-ljenskem interesu naše države, da se zaščiti pred tako nezanesljivo sosedo, je zasedla črto, ki najbolj odgovarja obmejnim razmeram, ki pa Albaniji ne dela nasilja in krivice. Zveza narodov bo morala odločiti, je-li Jugoslavija postopala pravilno ali ne? Da pa je pritožba Albanije dospela pred forum zveze narodov, je pripisati uplivu Italije.
Madžarska zahteva sprejepi v zvezo narodov. Tudi ta država nima prave in odgovorne vlade, zato se ne more postaviti v isto vrsto z drugimi srednjeevropskimi državami. Madžarska je po svoji ustavi in svojem značaju kraljevina, ki pa nima kralja. Vsa njena dosedanja politika je Šla za tem, da omogoči Habsburžanom povratek na madžarski prestol.
lgnoius:
Lloyd George.
(Konec.)
Lloyd George je vedel Anglijo ohraniti pred pretečo nevarnostjo. S tem je storil domovini večjo uslugo, kakor če bi dobil novo vojno. Ko je stavka končala, so mu socijalistični organizatorji zalučali v obraz očitek, da je brezobzirni neprijatelj delavskih slojev. Toda zgodovina bo enkrat pokazala, kdo je bil večji prijatelj vseh zatiranih in bednih slojev: premišljeni angleški premier ali nagli, fanatični Lenin. — Lloyd George je v nekem svojem bud-getnam govoru označil socialne dolžnosti vlade po priliki tako-le: »Ako ljud-Btvo opazi, da se. sedanja vlada ni resno pečala s socijalnimi pogoji naroda, da ni skušala odpraviti siromaštva v državi, lesketajoči so bogastva, če parlament noče odstraniti glavnih’ vzrokov te bede, namreč alkoholizma in sistema zemljiške posesti, ako ne nastopi proti razsipavanju narodnega premoženja za vojaške namene in če se ne bo štedilo, da zamore dobiti Btarost zasluženo o-skrbo, naj se oglasi širom države zaK-teva po novi stranki in mnogi izmed nas bodo šli za njo... iJa«s bi izpremenil parlamente v svetilnike, da bi posvetili na vsako temno mesto, odstranili vsako bedo in vsako krivico. Kajti današnji položaj je nevzdržen. Prevelika je, .lOfiChegatstvom in razkošjem. *
Pri tem pa seveda prihaja navskriž z interesi sosednjih držav, ki so odločno proti restavraciji starih avtokratov. Pričakovati je, da. bodo zastopniki Češkoslovaške in Jugoslavije najodločneje protestirali proti sorejetju Madžarske v zvezo narodov. Češkoslovaška je zastopana po svojem spretnem ministru dr. Benešu.
Vprašanje Gornje Slezlje nas zanima zaradi, tega, ker ta zadeva že dolgo vznemirja vso Evropo in je že parkrat spravila v nevarnost entente cordiale med Anglijo in Francijo. V G. Sleziji se nadaljuje ostra borba med Germanstvom iz Slovanstvom. Zveza narodov bo morala odločiti, kakšen bo konec te borbe, ki se vrši na ozemlju, kjer je Nemčija črpala velik del svoje militaristične moči. Korfantyjev uspeh je postavil na glavo uspehe nemškega duha med Slovani in delo kratkovidnih antantnih diplomatov.
m zunanja politika.
* Beneševl načrti. Včeraj smo prinesli vest »Lidovih novin*, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš predložil avstrijskim državnikom nov načrt ožjega sporazuma med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Avstrijo. Po tem načrtu, ki bi ga sprejel tudi g. Pašič, bi Jugoslavija privolila v gotove koncesije Avstriji. Tako bi se korigirala meja v dravski dolini. Mi dvomimo, da je na tej vesti sploh kaj resnice. Dr. Beneš bo težko priklenil Avstrijo k mali antanti in za-branil, da ne bi v nekem trenotku strla vseh okov in se zedinila z materjo Nemčijo. Ali je sploh treba, da dobi Avstrija teritorijalne koncesije? Njen ekonomski položaj bi se komaj izboljšal, če bi se teritorijalno raztegnila na morje. Korekture na mejah so za njo čisto postranskega in samb lokalnega značaja. Kljub temu, da ne pripisujemo tem zakasnelim vestem o mejnih korekturah nobenega pomena, protestiramo z vso odločnostjo proti vsakemu poizkusu barantanja z našimi obmejnimi kraji. Ce avstrijska meja le za en kilometer prestopi Muro ali pa greben Kozjaka, postanejo Luschin-Eben-greuthovi načrti takoj aktuelnejši, ker se bo nemški val veliko lažje razlival skozi te razpokline v našem mejnem zidu kakor doslej. Iz tega razloga je za nas vele-važnega pomena Apačka kotlina, ki jo Nemci bržkone reklamirajo kot prvo koncesijo.
* Ultimatom Madžarski. Mala antanta je dosedaj popolnoma rezervirano opazovala razvoj dogodkov v Zapadni Ogrski. Te dni pa so se vršila na Dunaju važna posvetovanja jugoslovenskih, Češkoslovaških in avstrijskih poslanikov. Zvezni kancler Schober je razpravljal včeraj z zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije o Zapadni Ogrski. Dosegli so popolni sporazum glede na-
cnega sloja in ponižanjem in nevoljo drugega. Eni delajo preveč, a kljub temu stradajo; drugi razsip ujejo, pa kljub temu uživajo ugled in pravice. Tako ne gre dalje! Kakor sta pravičnost in usmiljenje večna elementa v svetovnem redu, tako je sistem, ki ulico razkošja nekaternikov tlakuje s srci množice, zapisan poginu!«
Kdo more tedaj očitati Lloydu Georgeu, da nima socialnega čuta? Kdo more predbacivati sinu priprostega kmetskega učitelja, bivšemu odvetniškemu solicitatorju, da se je vdinjal interesom »gornjih' dešettisočevs? Socijali-zern Lloyda Georgea ne priznava dogmatičnega marksizma, ampak dopušča zasebno lastnino kot netivo za delo in podjetnost. Lloyda Georgea bi lahko primerjali inženirju - stavbeniku, ki dela za vsako stavbo natančen in vesten načrt, izračunava stroške, preskušava materijal in človeško moč. On noče graditi hiše brez načrta, zlasti ako ta poruši prejšnji hram. Lloyd George ceni sodelovanje buržoazije in liberalizma pri izgradnji bodoče socialne strukture. V svojih govorih' je opeto-vano naglašal, da je za resničen uspeli socijalne preosnove potrebno sodelovanje obeh' delov. Buržoazna razpolaga z ekonomsko in/umsko močjo, inja tradicije, psihološko izkušnje. Kfatkonifllo, to je odrasla resna oseba nasproti premladi, premalo izkušeni sestri.
J4oy4 Georgp je napadal vojno iu
stopa napram madžarskim nasiljem, v kolikor se tiče Zapadne Ogrske. Kakor doznava „Jutnmji list* od strani nekega antantnega zastopnika, bo konferenca veleposlanikov te dni razmotrivala vprašanje Zapadne Ogrske. Vse medzavez-niške vlade soglašajo v tem, da iz Zapadne Ogrske ne sme nastati druga Gornja Slezija. Konferenca veleposlanikov bo pozvala • madžarsko vlado, da takoj izroči Avstriji Zapadno Ogrsko, kakor določa Saintgermainska in trianonska mirovna pogodba. Ta poziv bo stavil za prevzetje gotov rok ter bo imel obliko ultimata. S tem ultimatom se bo istočasno dognalo, da li prevzame Madžarska odgovor za dogodke v Zapadni Ogrski. Antanta ne bo dopustila, da bi se to ozemlje razdelilo v kake cone. Kakor se poroča iz dobropoučenih krogov, je antanta obvestila madžarsko vlado, da izgubi Baranjo, Če takoj ne evakuira Zapadne Ogrske.
*	Poljska in Češkoslovaška, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotuje te dni v Marijine Lažni, kjer se sestane s poljskim poslanikom Pil-com, s katerim so bo posvetoval o če-škoslovaško-poljskih odnošajih' in ■ o vstopu Poljske v malo antanto. O u spehu teh pogajanj bo poročal dr. Beneš na konferenci male antante, ki se bo vršila še pred konferenco nasledstvenih dTŽav v Portorose. Čelioslovaki kakor tudi Poljaki si žele prijateljske odnošaje obeli sosednih slovanskih držav. Mnenje javnosti je različno. Nekateri so za vstop Poljske v malo antanto, drugi pa se boje, da bi vstop Poljske prisilil malo antanto, da spremeni smernice svojo politike, kar pa bi bilo v nasprotju z namenom ustanoviteljev male antante. V dobro poučenih krogih se govori, da je Briand pozval zunanje ministre Češkoslovaške, Poljske in Romunske, da se udeleže konference v Parizu, na kateri se bo najbržo razpravljalo o gornješlezijskem vprašanju in o protiboljševiški zvezi. Razume se, da se bosta dr. Beneš in Pile tudi o tem vprašanju sporazumela, tako, da bosta lahko na konferenci obe drža-
vi	enotno nastopali. Kedaj se bo ta konferenca vršila, še ni znano.
Po zobeh jih boš spoznal. — To so turisti! — Človek in ptice. — Milijonar 30 postal razbojnik.
Značaj človeka so da presoditi tudi po njegovih zobeh. Število zob, njih velikost, lega, oblika in način, kako se kažejo, dajo dostikrat važne poteze značaja. Človek, ki pri smehu počasi odpira usta, da se mu vidijo vsi gornji zobje, jo odkritega, ljubeznivega in dobrega značaja. Nasprotno pa človeku, ki pri smejanju stiska ustnice in skriva zobe, ni mnogo zaupati. Kdor brez vzroka kaže zobe, je gizdav in prazne
vojaštvo. Vzlic temu je postal med voj-
no minister za municijo. To so sliši kakor paradoks, a če promatramo življe-
nje takšno, kakršno je v resnici, nam je stvar povsem umljiva. Progres, evo-
lucija — to so tiste silo, ki vzdržujejo
v ravnotežju voljo in moč. Vsaka pot z napredkom pa zahteva izvestne faze, brez katerih postanejo nemogoči po-znejši vspehi. Kako naj napravi dife-rencijalne račune, kdor ne ve niti poštevanke?
Očitali so mu, da je brezdomovinec. Tudi na primeru Lloyda Georga lahko vidimo, kako velika razlika obstoja med patriotizmom poulične množice, ki pozna samo par puhlih fraz o domovini ter med možem, »selfmademenom« kakor je Lloyd George, največ ji služabnik angleško slave in moči, a n-g leskih narodnih interesov!
r Na njem spoznamo velikega moža, ki se dviga kakor granitni steber med liberalnim in socijalističnim razdobjem človeške zgodovine. Mož, ki je vzrasel iz bednih razmer, ki ni zbiral svojega znanja v zakajenih šolah in učenjaških avditorijih, temveč sredi življenja in nepretrgane borbe, ki ni imel za seboj niti odlično rodbine niti vplivnili protektorjov, jo postal naj-večji državnik sedanje dobe.
glave. Mož, ki ima. zelo mnogo zob je slab ter se da lahko zapeljati, nasprotno pa je taka žena prepirljiva in mnogo govori. Kdor ima četrti kotnik dobro razvit, je zelo naklonjen krutosti in zločinu. Dognano je, da so žene, ki nimajo pravilno razvite zgornje čelu-sti, v nravnem oziru slabe. Znameniti ruski kriminalist je opazil, da je imelo 40 odst. žensk morilk, ki jih je izsledi), nepravilne gornje zobe, a med ženami-taticami je našel 58 odstotkov. Večinoma so pri zločincih gornji zobje nepravilni, a spodnji enako veliki. Pri prepirljivih ženskah segajo gornji zobje daleč preko spodnjih in take ženske so navadno zelo zahrbtne in maščevalne, Mali, boli in ozki nastavljeni zobje podobni koruznim zrnom pomenijo navadno priprost in ljubki značaj. Ena* koga značaja so oni, ki imajo od korena da vrha ozko očnjake, 'ki segajo preko spodnjih. Če je očnjak globoko vsa-; jen, kaže trmoglavosi. Sploh je očnjak najpripravnejši zob za presojanje zna-čaja. Ljudem, ki imajo pri mesu širok* a proti vrhu koničast očnjak, lahko popolnoma zaupamo. Izredno veliki očnjaki značijo misleca in duševnega človeka. Če Bta oba srednja prednjaka gornje čeljusti znatno večja od drugih* je to skoraj vodno dokaz literarne na' darjenosti, in če ta zoba pokrivata spodnje, je stem spojena tudi bistro; umna razsodba. Če bi se ravnali po teh naukih1, bi morali vsakega prijatelj# preiskati po zobeh; vsekakor pa priporočamo mladim, zaljubljenim ljud#*V naj .pazijo na zobe. : i *
Evorest' jo gora v Indiji, o kafer* trde, da je najvišja na svetu. Pred P®1 meseci so je podala na to goro neka anv gleška ekspedicija pod vodstvom polJ kovnika Howard Burya z namenom, da so povzpne na najvišji vrh te gore. Te dni je prispelo v Kalkuto polkovnikov« pismo, v katerom sporoča prve vesti 0 smelih raziskovalcih. Dne 16. julija e« so nahajali v višavi 6000 metrov pri" bliz.no nad samostanom Rougbuck, k j®15 živi 400 puščavnikov. Tu so našli veli' ko ^število bilav in divjih (ptičev, .ki n® ikažojo strahu prod človekom in $ dajo hraniti iz rok pnščavniEorv. $ ptiči so sedali potnikom na ramen* Ekspedicija šo vedno ni našla poti, $ pelje k Everestu in ki se nahaja v ra®' dalji kakih 50 milj. Domačini trde, d$ je pot silno naporna. Zanimivo je, v kakšnih višavah si je človek poiska1 bivališče in kako prisrčno razmeri® vlada med človekom in živalstvom ta®0
., Zanimivo ne, s cim' se pečajo ljudje, ki se jim ni treba skrbeti' vsakdanji kruh1. Nek RomaneHi < Aciu, zelo bogat človek', je postal najbrž in dolgega časa in pa vsled svO' je nadarjenosti za 'ta »poklic« — ra*' bojnilk in kmalu tudi razbojniški vodja-Oblasti se že dolgo časa trudijo, da bi1 ga ujele. Z ropanjem si 5e nakopičil večmilijonsko^ premoženje. Nedavno j^ pisal policijskemu: prefektu v Acio* »Na Korsiki imam samo prijatelja, za" to j£ vaš lov brezuspešen.« Romanelli je storil s svodo Četo neštevilna razboj-stva in umore. Izslediti ga je težko, ker je zelo fino oblečen in se vedo ka> kor inteligenten človeR< n	1
Dnevna kronika.
— Zdravniško zborovanje. V pe* tek, dne 2. septembra t. 1. ob 18. uri popoldne se vrši v kolodvorski restavraciji na Pragerskem odborova seja mariborskega zdravniškega društva, h k«' teri so tudi tovariši neodborniki vljudno vabljeni.
— Dvojna mera. V »Straži« čitamo. da je ptujsko okrajno glavarstvo prepovedalo vporabljati pri proslavi desetletnice Orla v Središču godbo in se radi tega slavnost preloži. Ta prepoved je popol' noma umestna, ker so za čas globokega žalovanja za kraljem (do 26. septembra) prepovedane vse hrupne veselice. Takoj 2a to notico pa oznanja »Straža* veliko orlovsko slavnost v Ljutomeru, ki im* na vzporedu bakljado z godbo, podoknico in drugim hrupom. Ali okr. glavarstvo v Ljutomeru ne ve za oni šklep mio?’' strskega sveta, ki ga izvršuje ptujsko vsa druga glavarstva, ali pa ima preveC »orlovske* pojme o državni avtoriteti?/
Maribor, z. septembra 192F
  - - -   11 1 "■*”
■ Vfr'
»Jugoslavija je najnaprednejša država v Evropi" vzklika z ironičnim posmehom ljubljanski .Slovenec", ker je vlada zopet prepovedala par inozemskih .listov, ki poročajo tendenčno o naši državi. Glede teh prepovedi so lahko mnenja različna, a smelo trdimo, da indeks naše države tudi čez sto let ne bo dosegel obsežnosti rimskega indeksa, na katerem so najodličnejša znanstvena in literarna dela sveta. Si tacuisses ...
“7 Konštatiramo. Minister dr. Korone je imenoval na nedeljskem klerikalnem shodu atentatorje Prinčipa, Cabri-loviča ter Jukiča v eni vrsti z atentatorji na bivšega regenta, češ, da so vsi izrodek srbskega liberalizma. Poslanec Vesenjak se mu je v ironičnem tonu pridružil. Demokratski poslanci so izjavili, da bodo blagovolili pogledati v Pariz, kaj se godi Nj. Veličanstvu; seveda zato, da dobe dnevnice 250 frankov in da se vozarijo na drž. stroške. Gospod minister, *?kaj niste kar v eni sapi imenovali Ferdinanda, Čuvaja ter regenta ? Zakaj niste izpopolnili g. poslancu stavek, da ste delali za državne stroške »turneje" po Jugoslaviji, da pa so bili seveda vzdrževalni stroški salonskega voza in po-tebnih vlakov za eno edino osebo povsem »malenkostni8?
^ — Jaszi in Linder se zahvaljujeta.
sta se oglasila pri ministru g. ‘‘ibičeviču bivša ministra Karolyjevega kabineta, socijalista Jaszi in Linder ter zahvalila naši vladi za njeno naklonjenost nasproti baranjskim begun-tem. s tem je lepo ovržena bajka o »reakcijonarni8 vladi, o kateri slovenski klerikalci pravijo, da je reakcijo-"arna, kakor »katoliška8 vlada madžarskih škofov in grofov.
-7- Državni dohodki rastejo. Zad-“Ja izvestja kažejo, da so znatno narasli državni dohodki v celi državi, kar bo vPHvalo ugodno tudi na povišanje kurza ®aše valute.
—	Vendar enkrat. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se na vseh šolah y Vojvodini odpravijo madžarske učne knjige.
Hočki Sokol je zgubil eno naj-“^jŠih tvojih sester. Dne 27. avgusta je umrla sestra Pepca Režnikova. Sokoli Jn Sokolice so jo spremljali na zadnji Poti ter ji zapeli nagrobnico. Zdravo, Sestra 1 Spavaj sladko v cvetju rož in sanjaj o pomladi. . .
. —■ Udeležencem prvega kongresa Jugoslovanskih trgovskih visokošoicev ter ljubljanskega velikega semnja je doajena na državnih železnicah četrtin-pa, na južnih polovična vozna cena. ‘kazati se je z indeksom oziroma z društveno legitimacijo. Za hrano in stanovanje v Ljubljani je preskrbljeno. tventuelna pojasnila daje Srečko Ogrini cand. com., Maribor, Vetrinjska Ulica št. 11.
>	— Za začasnega komisarja želez-
niške policije v Gornji Radgoni je 'Uienovan g. Joso Karabajič.
.7 Za obrtnike in indusirijce. V
''7'i.ieku se je sestavila komisija za pre-^'1-bo dela delavesm-beguncom iz Ba-iahje. Brezposelnih je še 9 lončarjev, " Slikarjev, 3-1 drvarjev, .18 čevljarjev, 07 zidarjev, 15 krojačev, 7ft tovarniških "Slavcev in 4 opankarji. Obrtniki ali ^dustrijci, ki bi potrebovali delavce omeu jnih strok naj prijavijo čim 1,p«3 svojo potrebo in pripravljenost za ^Prejem trgovski in obrtniški zborni-v Ljubljani, oziroma gori omenjeni *Pmisiji.
—	Iz Ormoža. Te dni je prosil v Ormožu kaplan od hiše do hiše vbogaime. N*Prosil je par tisočakov, saj so mu /70 Sokoli naklonili po par sto kron sak. Da bi bilo kaj drugega, kakor za .?°gaime, ne moremo trditi, k večjemu ' lahko rekli, da je dal na tehtnico s
0	svojo zbirko potrpežljivost Ormoža-uov ^ v kolikor bi mogoče še prenesli legovo nadaljno opravljanje in hujskali iza ormoške prižnice. G. kaplan bi j® }z te svoje zbirke lahko učil krščanske lubezni pri ormoških Sokolih, ki z re-
Bog odpusti mu, saj ne ve kaj J~a 7- ravno svojemu največjemu so-ažiuku dajo s polno roko.
<c~7 Vinarska zadruga »Ljutomerčan«
le osnovala za ormoško-ljutomerske K* sedežem pri Sv. Bolfenku pri
*	-»seti. Glavni namen zadruge je go-vinarstva in kletarstva,
ustanavljanje vzomifi vinskih kleti za zadružno vino in organizirano razpečevanje pristnih’ ljutomerskih' (vin doma in v inozemstvu, j,'*:: *.
— V Trbovljah' so aretirali in zaprli več komunistov, ki so v svojem, »inter-nacionalizmu« rovarili proti državi. Izgnali so tudi inženirja Leinertha, kateremu so dokazali, da jo vzdrževal kompromitujoče zveze z Avstrijo. — Trboveljski komunisti bock>_bajo namesto razpuščene komunistične organizacije osnovali nekak avstrijski konzulat, ker bo to najprimernejše za njihov »internacijonalni« duh,
— Stavke pekovskih pomočnikov v Ljubljani ne bo. Kakor poroča »Jutro«, se je vršila včeraj pod predsedstvom šefa oddelka za socijalno skrb gosp. Ribnikarja razprava o mezdnem sporu med pokovskimi pomočniki in mojstri. Končno sta se obe stranki zedinili in sicer na ta način,' da se pomočnikom povišajo mezde za 10 odst.,,ne da bi se podražil kruh.
-h Ljubezenska tragedija. Tomaž Kline iz Velike Zinice, mlad človek kakih 26 let je kaj rad videl lepo Ljudmilo Petrovič iz Malega Vinodola. Tudi njej se je fant dopadal, no, pa sta se zaljubila in sklenila večno zvestobo do hladnega .groba. V pondeljek dne 30. avgusta sta prišla v Malo Zenico ter jo zavila It prijaznemu krčmarju Šauperlu. Tu sta se dobro najedla in napila tor bila prav Židane volje. Nenadoma potegne Tomažek iz žepa samokres, ga pomeri proti Ljudmili in ustreli. V prsi zadeta se je zgrudila Ljudmila mrtva na tla. Nato je obrnil samokres proti sebi ter se tudi sam ustrelil. Kaj je napotilo mladega človeka k temu dejanju, dosedaj ni znano.
— Jezikovno vprašanje v Julijski Benečiji. Na interpelacijo posl. Wilfa-na je odgovoril ministr. predsednik, da se je v Julijski Benečiji za enkrat uvedla ta praksa, da se za vse vlogo v ju-goslov. jeziku zahteva italijanski preveri, to pa baje radi tega, ker ni dovolj jezikovno kvalificiranih uradnikov in ker je treba spoštovati italijanščino kot uradni jezik države. Sicer pa rimska vlada pripravlja jezikovni zakon za nove pokrajine.
Mariborske vesti.
Maribor, 1. septembra,
m Svima Srb im a i Hrvatima v Mariboru. Na naš poziv, da se jave svi Srbi i Hrvati u Mariboru i okolici, čljih deca polazi ovdešnje osnovne škole, primismo tek 6—8 prijava. Uvereni, da je broj srpskohrvatsfce dece u Mariboru mnogo viši, upučujemo tuj naš poziv iznova na sve one, koji se nisu javili. Prijave prima redakcija »Tabora«.
m Tiskarski škrat nam je napravil včeraj neljubo napako. Včerajšnja notica »za Jugoslovansko Matico so darovali...« se mora glasiti: g. dr. Miiller kot dobiček veselice v prid Jugoslovanski Matici v Dobrni — 3000 K in ne 300 K, kakor smo pomotoma poročali.
m Novi predsednik stanovanjskega urada je danes imenovan in tozadevni akt podpisan. Ob enem je razrešen svojih dolžnosti dosedanji predsednik, ki je tekom svojih počitnic vodil ta nehvaležen in trudapoln posel.
m Poštnemu ravnateljstvu v album. Prejeli srno: Čudno.je postopanje poštnih uslužbencev na kolodvorski pošti, pri čemer se osobito odlikujejo tam nastavljene »frajlice". Pred par dnevi je prišel nek gospod ter hotel vplačati na tamošnji pošti gotovo vsoto denarja. Ker je imel večje bankovce, je gospodična zahtevala drobiž. Končno sta se nekako pobotala. Dva dni pozneje je imel tam zopet opravka. No, si je mislil, da ne bo zopet kakih sitnosti, pa si je pripravil drobiž. A glej ga spaka! Gospodična se najbrž ni dobro naspala, ga je prav hudo pogledala ter mu zabrusila v obraz, da drobiža ne sprejme. Tako. Enkrat »se »kapricira8 na drobiž, drugič pa zopet na večje bankovce, stranka pa naj vse mirno prenaša. Priznavamo, da je Človek včasih nervozen, a tako postopanje ni opravičljivo ter prosimo poštno ravnateljstvo, da »gospodične8 malo pouči.
m Zanimiva razprava. Te dni se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava proti gcs.net A. I., soprogi vi-
Brcm
šjega poštnega oficijala, bi je v nekem prepiru obdolžila hišno posestnico gospo A. K. v Klavniški ulici št. 12, da je »nemčurka in nemškutarica8. Ta je vložila tožbo. Sodišče je gospo A. I. obsodilo na 100 K globe in sicer radi besede »nemškutarica8, dočim je bila zaradi besede »nemčurka8 oproščena, ker se ji je dokazalo, da je bila poprej. nemškega mišljenja. .	"	v3
m Zadnja o licitaciji v Cafovi ulici. Prejeli smo pojasnilo, da sta znano licitacijo v Cafovi ulici vodila dva uradnika, razen izvršilnega uradnika X. či-novnega razreda še uradnik IX. činov-nega razreda. Vprašanje je tedaj, kateri teh dveh uradnikov je zakrivil, da so se pri licitaciji dogodile nepravilnosti v škodo revežu in v korist bogatinu ? Pristojna oblast naj bi nam tudi blagovolila navesti zakon, ki dovoljuje, da se nekateri kupci pri licitaciji oproščajo takojšnjega polaganja skupila. Čudno se nam zdi, da sta pri ves teden trajajoči licitaciji sedela kar dva sodna uradnika 1 m Fijakerji na Grajskem trgu oči-vidno nimajo stalno določenega prostora. Zjutraj so tesno ob trotoarju pred Jadransko banko in Scherbaumovo trgovino, opoldne pred vrtom gostilne »Črni orel8 ter kvarijo s svojim vonjem apetit gostom, popoldne ob trotoarju v Slovenski ulici. Zbirajo si vedno prostore, kjer ali ovirajo promet, množijo po trgovinah muhe iij širijo smrad. Magistrat naj jim določi vendar prostor na Trgu svobode v senčnatem drevoredu ob Pugel-novi hiši, kjer ni trgovin, ne gostilen in zaradi prostranosti trga tudi ne morejo motiti prometa. Tam tudi ne bo treba hoditi ljudem po konjskih odpadkih. V sredini mesta pa so vendarle.
m Priseljevanje v Maribor. Vsak teden se dogaja, da se ljudje priseljujejo v Maribor in so seveda nesrečni, ker ne dobijo stanovanja. Uradniki tako dolgo kompetirajo, da jih oblast vendar premesti sem. Četudi vedo prav dobro, da obstoja v vseh večjih mestih stanovanjska beda, silijo vendar v Maribor, isto velja za razne pomočnike, ki bi dobili pri mojstrih na deželi tudi primerno plačano službo in prej stanovanje. A vse sili v mesta in pomnožuje stanovanjsko bedo. Sam je tak človek nezadovoljen in širi po gostilnah nezadovoljstvo, medtem ko bi lahko na deželi v miru in v stanovanju živel. Toda dežele še vse' boji, uradnik in delavec istotako, kakor zdravnik in odvetnik. Ako mora kdo iz tuje države pobegniti, pobegne vedno naravnost v Maribor. Na ta način seveda stanovanjske mize-rije ne bo nikdar konec.
m Znižanje mesnih cen jako prijetno občutijo naše gospodinje, zlasti one iz uradniških krogov. Bridko pa se pritožujejo vsi tisti, ki žive po gostilnah, da se tam cene mesa niso popolnoma nič spremenile. Pristojno oblast poživljamo, da se zanima za stvar in jo uredi.
m Za Jugoslovansko Matico je nabrala ob priliki poslovilnega večera u-oiteljic telovadnega tečaja Sokola v Narodnem domu’sestra Holčcva 712.— K; ob priliki zaprisege poštnih' uslužbencev je nabral g. Majcen za Jug. M’a-tico 538 K., v veseli družbi v gostilni VBalon« nabral g. Jože Cvahte 132 K. Vsem darovalcem iskrena hvala!
m Legitimacije in znake za Ljubljanski sejem, s katerimi ima vsak pravico do enkratne polovične vožnje po železnici za tja in nazaj ter poljuben in neomejen prost vstop brez kakega doplačila na sejem, se dobe pri sejmskem odborniku V. W e i x 1 u, trgovcu v Jurčičevi ulici št. !8, ali pri Trgovskem gremiju. istotam se dobe tudi ,vse potrebne informacije.
m Na državni gimnaziji v Mariboru se vršijo vsi ponavljalni izpiti (iz enega predmeta) za preteklo šolsko leto dne 10. septembra od 8. ure dalje. Sprejemni izpiti za 1. razred leta 1921/22 bodo dne 12. septembra od 10. ure dalje; priglasiti se je k sprejemnim izpitom z vpošiljatvijo vpisnih listin (krstnega lista in zadnjega šolskega izpričevala) do 11. septembra na gimnazijsko ravnateljstvo; priglasi se sprejemajo tudi osebno še na dan izpita od 8. do 9. ure. Dodatni, izpiti privatistov in obolelih se vršijo takisto dne 12. septembra .od 9. tire dalje; zglasiti se je priravna-telistvu; Vr^ovanie bivših in noviK^m-.
nazijcev za razrede od 2. do 8. se vršii dne 13., septembra od 10. ure dalje j obi 12. uri tega dne se redni sprejem za/ ključi. — Dan 14. septembra je reded šolski dan. ; Podrobni podatki so raz-vidni iz oglasa v gimnaziji.
; m Dobitki velike ljudske tombole, katero priredi Proštov, požarna hramba* in nje rešilni oddelek dne 2. okt t. U na Glavnem trgu, so od včerajšnjega! dne v izložbenem oknu nekdanje trgovine Ferner v Gosposki ulici razstavljeni/ Vsakdo se lahko sam prepriča, da se bo nudilo najlepše in najboljše in je torej; pričakovati, da bo udeležba občinstva pri tomboli ogromna. Karta stane 1 dinar in se jih lahko kupi že v tekn prihod-1 njega tedna v vseh tobačnih trafikah, vj vseh brivnicah ter v depotu požarne brambe, Koroška cesta 12. Tombola prične točno ob 14. uri. Po končani tom-j boli se vrši : velika oktoberska veselica pri Gdtzu.	\<
m Lov za nagim človekom. Včeraj popoldan »■ se je vršil v Mariboru nenavaden lov. .Policija in civilisti so dirjali za popolnoma nagim Človekom. Ko je prišel trgovski pomočnik I. J. opoldan domov, je zapazil na dvorišča neznanega moža s nekim svežnjem pod pazduha. Kmalu na to «e je dognalo; da je zmanjkalo z dvorišča razne perilo. Trgovski pomočnik J. je takoj s kolesom zasledoval omenjenega neznanca ter ga na Ruški cesti dohitel.! Ko je neznanec zapazil, da * mm je J. za petami,, je smuknil v gr-; movje ter izginil po strmem nasipu Drave. Ker s kolesom ni mogel za njim, je nanj opozoril v bližini. se nahajajočega stražnika. Kmalu nato se je neznanec nekoliko više pokazal zopet na cesti, a jei bil popolnoma — nag. Vdrli so jo za nj m, a ta je krenil zopet k Dravi ter j skočil v vodo. Najbrž pa mu je bila voda premrzla, ker se je kmalu oa to vrnil na obrežje ter mahnil .proti brvi. Stražnik ia J. sta hitela za njim. Nagec je bežal preko brvi, a tu ga je nekdo zaustavil m izročil došlemu stražniku. V grmovju so našli vse ukradeno perilo, v nagem človeku pa Že dolgo iskanega tatu.
m Iz Studencev nam poročajo, da je razveljavljenje občinskega mandata g. Nachtigalla končnoveljavno rešeno, ker se mu je dokazalo, da je v resnici pripadal komunistični stranki.,
m Našla se je zlata zaponka; dobi se pri policiji.
m Dr. Vilko Marin od 5. septembra naprej zopet ordiaira dnevno od 11. do 12. in od 14. do 16. ure.
m Zobozdravnik dr. Franjo Kartin, Maribor, Slovenska ulica št. 9, zopet ordinira dnevno od 8. do 12. in . od 15. do 17. ure.
—- Velika kavarna. Danes zveees Koncert salonske sodbe prof. Kulncka.
i	1253 .
Kultura in umetnost.
x »Kritika« in »Savremenik«. Bilo bi zelo želeti, da bi se Slovenci na pisateljskem polju čimbolj zbliževali z Hrvati in Srbi. S tem bi se združilo najgloblje, najintimnejše strani narodne duše. Najležje bi to narnm dosegli, ako bi kar naj večji del slovenskega razumništva čital književne revije in jih’ po možnosti tudi aboniral. V. Zagrebu izhajate dve reviji, ki prinašate proizvode slovenskih’, hrvatskih' in srbskih: pisateljev. »Kritika« izhaja v revijalnem formatu na 60—100 straneh enkrat na mesec. Prinaša iz vret ne novele, pesmi, dramske prizore, kulturne članke, eseje ter obširen feljetou, v katerem pisatelji s kritikami in polemik imi izmenjujejo svoje misli in nazore. Razen tega prinaša v vsaki Številki kot umetniško prilogo reprodukcijo katere umetniške slike, izdelano v barvah1. Urednika sta Milan Bogovič in Ljubo Wiesuer. Uredništvo v Zagrebu, Jurjevska ulica. »Savremenik« izhaja štiri krat na leto kot almanah' v obliki mape na 200—300 straneh’ z mnogobrojnimi umetniškimi reprodukcijami, novelami, poezijami, črticami itd. Urejuje ga dr. Branimir Wiesner-Livadič (ravnatelj drame na narodnem gledališču v Zagrebu). Redakcija! Zagreb, Hauli&ova ulica r4. V obeh revijah sodelujejo prizhanl pesniki: Krleža, Krkleo, Šimic, Wiesner, Begovie, Nazar, Petrovič, Jjodovskv, Tartaglija J-dv	2VL	E,	Godoy8ky*
iTtran ■?!
t,TABO'R*
Slaribor, 2. septembra 1921
Gospodarstvo.
• ' Notranje državno posojilo. s r
Te.tlui. :ic izdal fjnamffli jmništei1 .poziv na podpis notranjega investicijskega posojila. O podrobnosti tega posoji-?!a'se-je 'že mnogo -pisalo. Posojilo jtvint-vnenjeno m iabbljšaule in ppvzdigo na-*Sega gosipadfttslfeega življenja. Ce se jo ■govorilo o naseim slal»em gospodarskem 'stanju, so je pred vsem mislilo na naša prometna sredstva,, M. so glavni predpogoj gospodarskega raavoja. Vsako-Itnur ;}c pač znano, v kako žalostnem sta i®jw so so nahajala, naša prometna sred-f;v;a, v (prvi vrsti n;i«o železnico po pro-(obratu. X joiko- majhnimi gmotnimi sredstvi, ki st; bila vladi na razpolago, \iP bilo mogoče, izvesti lo, najnujnejša jpopravila.
Na nabavo novi li vagonov, lokomotiv, na razširjenje železniškega omrežja nismo mogli niti misliti. In vsled tega naše železnice tudi v tretjem letu obstoja naše mlade države še ne odgovarjajo našim potrebam in zahtevam.
Vsled tega je naša država, ki ima, kakor večinoma tudi dru^e države, promet v lastni režiji,' v očigled dej-!«tva, da je brez urejenega prometa gospodarski napredek namogoč, primorajta, ipodvzeti vse, da dobi zadostna sredstva. za tako nujne in potrebne investicije. Država so državljani. Potrebe države «o potrebe državljanov. Zato je sveta dolžnost vsakega posameznega in vseh državljanov skupaj, da državo pri •<teg občo koristni akciji podpirajo.
Iz tega vzroka je finančni minister razpisal državno investicijsko posojilo.
• Marsikdo bo rekel, čenm se ne zvišajo davki. Vlada, jo mnenja, da naj za ta občekoristni namen vsak državljan po hvoji moči prispeva. To posojilo no Lic i#aimo izboljšalo naša prometna sredstva, ampak bo tudi ugodno vplivalo na našo valuto, od česar bo vsak posamezni državljan imel korist.
,rŽ današnjim dnem &e začne podpisovanje tega posojila v -znesku 500 milijonov dinarjev ter traja do konca septembra- t. 1. Država obrestuje to posojilo po 4 odst. in nudi dalekosežno .varstvo. Obligacije v komadih po 100, 5G0,1000 in 10.000 dinarjev se prodajajo ali'pari po vseh bankah in denarnih zavodih v državi. Posojilo se bo izplačalo -v teku 50 let po vsakoletnem žrebanju posameznih obligacij. Obligacije in njih obresti so davka in vseh drugih pristojbin proste, se lahko vporabljajo ztx kavcijo ter jih narodna banka lom-bardira.
Podpisovanja tega posojila ni samo dolžnost vsakega državljana, temveč pomeni tudi dober kap. Malo jo menda vrednostnic, ki bi bile 'ako gotovo varne, uživalo toliko ugodnosti in se tako visoko obrestovalo, kakor obligacije državnega posojila. Upamo, da bo od državo določen znesel; še prod koncem tega meseca podpisan, kajti od afipeha tega posojila ne zavisi samo naš notranji gospodarski položaj, temveč tudi ugled in kredit naša kraljevino v inozemstvu in stem izboljšanje naše .valute. -	\ Al ■*	*	.*	I. t . IV .
g Novo tovarniško podjetje »Tribuna«. V Ljubljani sc je ustanovila nova tovarna koles, otroških vozičkov in £>i* valtiib. strojev, »Tribuna«', lastnik g. F. Batjel. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji,.išvrsujo vsa'v ff> •*vrito spadajoča dela ter je prvo podjetje te vrsto v Jugoslaviji.
g Za povzdigo čebelarstva. Na včerajšnji soji finančno - gospodarskega 'komiteja se je med' drugimi važnimi vprašanji razpravljalo tudi o čebelarstvu. ' Poljodelskemu ministrstvu su jo dovolil izvanredni kredit v znesku 300.000 dinarjev za povzdigo iti podporo čebelarstva ter 100.000 dinarjev za nakup denaturiranega sjadkorja m krmljenje čebel pozimi, ker jo bila le-;tos ža čebele jako slaba paša, Kazen tega se je razpravljalo o kreditu v znesku 20 mili;ionov dinarjev krit podporo za pasivno pokrajine.
g Jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu. Trgovsko ministrstvo jc o-snovalo v Splimu jugoslovansko titovsko; zbornico, ki počne dno S. septembra poslovati. To jp. naša- pčvsj gos^pdavska 'institHcijfl.-v-inozo^ty!(^,^i l5o voju našega gospodarstva igrala veliko vlog«?.. t -	>
| Emeit Eckstain:	/:	4
Afrodita.
Roman. Prcvel: Ru*an.	4
• -: j.- (Dalje.) ■ ■’	<	,‘	r"
• Zopet ga je navda jalo čustvo kot da ga. nekdo zapleta v mreže. Sam pri sebi je na tihem skušal to občutke zatajiti; mogoče so mu bogovi naklonili posebno milost in mu poslali tako ljubeznivo bitje nasproti/Sedaj vsaj ate prihaja v Milet kot tujec, temveč ga sprornlja bitje, ki žnjim skupno čustvuje. Veselo se je razgovarjal ž njo, ji pripovedoval svoje načrte; vprašal jo je tudi o Me-laaiipu, Afroditinem svečeniku, kateremu ga je priporočil njegov mojster Fa-rak. Nejera mu je povedala, kolikor jo bila. vedela. Melanip je bil znan-kot dober in ljubezniv človek; če bo mogel tudi njemu pomagati, tega pa mu ni mogla povedati..
Cesta je začela padati. Iz zadnjega ovinka so se med vinogradi videla jugovzhodna mestna vrata.
-Še pat streljajev, pa si -na mestu,« mn je rekla. Nejera. »Melanip je na desni strani trga, nasproti arhontovemu dvoru. Kogarkoli vprašaš, vsak ti bo pokazal. Jaz to ire morem dalje spremljati; to bi bilo 'slabo priporočilo. Nas umetnice smatrajo splošno za razposajen, lahkoživi svet...«
Akontije ji je' začuden pogledal v obraz.
'»Ne sodijo ravno krivično,« je odstavila, ona, »dasiravno celota cesto posameznika preveč .obteži.«
»Kar.sem danes sam videl, to me sili, da o milečanskih umetnicah drugače sodim,« ji jo on uljudno odvrnil. »Če ti je drago, mo brez vsega lahko spremljaš!«
»Ne, ne, sa j ne moreš nikamor zaiti! Pot pelje naravnost do Divovega doma, od tam pa zaviješ na levo. Ce pa hočeš postati moj prijatelj; Tvojo ponudbo rade voljo sprejmem in Ti bom za to hvaležna. Vsak dopoldan me najdeš na ulici ob pristanišču, kjer prodajam cvetlice in šopke. Oudiš se; toda življe njo v Miletu je tirago^« je. pristavila Nejera smeje,*»a' Nejera hoče svojemu možu prinesti lepo balo in doto/:
V ulici ob pristanišču?« je ponovil Akontije. »Ti tudi tam stanuješ?«
>0 ne!« mu je odgovorila. »To bi. bilo zame pregosposko, četudi so moji sca-riši bili nekdaj premožni in bi mi bil noben prerok no prerokoval, da mi bo umetnost, s katero sem se bavila samo iz veselja, vsakdanji kruh’. Stanujem daleč v zapadnem delu mesta. Bolje je, da ti. zamolčim ulico in hišo, da ne bi dospel v skušnjavo in bi. me iskal.«
Došli so do mestnih vrat. Tu je Nejera obstala.
»Tukaj se ločita najini poti« je rekla zamišljeno. »Naj bogovi pozabijo čas, ko si prišel v Milet.«
Za trenutek so. ni niti premaknila. Akontije ji je podal roko. Ona je naklonila glavo, se mu še enkrat zahvalila za obrambo, potom pa jo izginila v pisani množici velikega mesta.
Melanip. Afroditin svečenik’, ae jo šetal pod stebriščem na ‘dvorišču, ko mu je suženj javil, da je prišel nek tujec. ki hoče ž njim govoriti. Svečeniku ! so je namršilo čelo, ker ga je na ta na- j čin motil. Hotel je biti sam, da bi lahko 1 nemoteno premišljava.!. Ko pa je pogledal v odkritosrčni -obraz mladeniča, s<-mu je čelo takoj zopet, jsjasnilo. Akontij jo skromno in ponižno, a vendar odločno ti topil predenj in mu predal pismo atenskega mojstra.
Oitajoč pismo, so jc svečenik' večkrat ozrl na mladeniča in ga premeril s svojimi bistrimi iu. modrimi očmi. Vedno bolj .tun jo ugajala vitka postava mladeniča, njegovo vedenje in vos njegov izraz, ki so je povsem ujemal z onim kar mu je poročal o njeni prijatelj iz Aten/
/_ »Torej umetnik” si,s mu je rekel, ko je pismo prečita!; »pa Farakovučenec! Pred kakimi, desetimi, dvajsetimi leti sem imel čast, spoznati toga slavnega mojstra ter videti njegovo krasno de-htivnico. Da si bil njegov učenec, je žo zadostno priporočilo. Kakor mi piše, si prekašal v obnašanju in v umetnosti vse svoje tovariše, Dobrodošel pod »o-jo streho, Atajiitijj! Tkirio jo pravi to -
$$ it*™*, Ml	.
z vso močjo tdliom podpiral in u pomagal k napredku. A ppedvsem — ti ei
gotovo lačen in utrujen. Še bogovi morajo jesti!«
Med tem,'ko so mu- je Akontij s kratkimi^toplimi besedami, zahvalil, je poklical Menalip sužnja, ki ga, jo odpeljal v avlo. Na vratih bližnje ekse-dre, ki so bila zastrta s temno preprogo, se je pojavil -Klitifont, močan mla-.denič krepke postave.. V eksederi je bil ravnokar prižgal oljnate svetilke, ker se je začelo polagoma m račiti.
:>Kliitifont.c,. mu je zaukazal Mela-niip, »pripravi temu mladeniču, našemu gostu, najprej kopel, potem pa skrbi za večerjo!';
Suženj je odšel. Za par minut se je vrnil in prosil.tujca, :iaj mu sledi.
Akontij je dotlej sedel s svojim, novim znancem na kameniti klopi pod kolonadami ter mu s kra.tkimi besedami. razložil svoje.načrte. Melanip gaje pohyalil; posebno mu je ugajalo, da si je stavil mladi kipar tako vzvišene naloge, zraven vsega pa bil štedljiv. Imel je toliko prihrankov, da je za prvo silo lahko živel brez dela ter se moafel po-, polnoma posvetiti svoji umetnosti.
."■Nisem bogat,« jo dostavil Melanip, »a vedno mislim, da sta red in skromnost najboljša prijatelja umetnika. — Zato tudi tebi priporočam, da s svojim imetjem skrbno'in varčno ravnaš, če bi ti kljub temu -pošla sredstva, s katerimi rtizpolagaš, predno dovršiš svojo nalogo, pa mi brez odlaganja takoj naznani. Melanip bo imel vsak čas toliko, da bo lahko revnemu tovarišu ugladil pot. Pravim,-tovarišu, kajti tudi umetnik j(5 svečenik večne lepote. Žalibog mi brani zakon, da bi ti smel dati pre-
nočišče dalje nego samo eno noč v svoji hiši. Toda poznam mesto in vse njegove razmere do skrajne malenkosti i'1 mi ne bo težko, da tudi tebi najdem skromno, a vsekakor pripravno in 'ueto* bi vrtano vanje. Jutri zjutraj se napravim na pot.« ,	-	■
Ivo1 se' je Akontij v kopeli okrepčal ter zamenjal svojo prašno, vs&kdaru<> obleko z boljšo, je sedel z M^lahipo® jc večerji. Večerja, ki'jo je prinesel KH-tifont, je bila zelo preprosta: ječmene'' kruh, med, mrzla pečenka, badeini ® smokve. Iv temu se je pilo vino z vodo.
Vesel razgovor je zabelil skromni® grižljaje. Či.iudalje jc Akontij poah1' Šal Afroditinega svečenika, tem bolj g3 je navdajalo čustvo, da je našel človeka kj mu' je naklpnjen, in nesebičea človeka, čigar prijateljstvo jo mnogo vredno.. Človek', ki sprejme tujca tak« toplo iu prisrčno, more biti res prijatelj.' • •
(Dalje prih>
Ljudska knjižnici
Narodni dom, i. nadstr.,
posluje ob nedeljah od yK10.—l/»H*— in ob Četrtkih -OdVall).—
davni urednik: Ra divo j Reha,r.$jj Odgovorni urednik: Hudolf 0*1!^^
Mala oznanila.
Gospodična išče učitelja ali nfiteljioo sa poučevanj« citer. KatančnejSa	pojasnila	dajo
oglasni zavod I. SuSnik, Slovanska ulica 15.	1372
Wertheim-blagajna št. 2 se
proda. Naslov pore uprava „Tabora\	1271	3-1
Kupim dobro idoco špectrijslto trgovino na prometnem krain, erentaclno tudi hiša, Ponudite pod ,Primorec* ■ ra anonSni ;:avod I. SuSnik, Slovenska ulica 15.	1266	2-9
Kontorist
ali kontoristinja ?e iSče za
Maribor za takojšnji nastop. Ponudbe pod , Les n a industrija** na upravniJtvo- tega lista.
156!) 2-1
Bizojav: "Ekgpcdit"’
.Vijvodna'
BrnojBT:
j-EkspeJ«^
špedicija za medjonarodne transporte ^
Golubovič in drug *
MARIBOR	.	SUBOTICA
Aietsandrova c«sta 4-1.	VIII. Boške Vujida S.
Otprema svakovrsnega blaga v celim in zbirnim vagoni«"-3*
Reekspedlcija! Uskladištenje 1 Ocarinjenjel
Brzo!	Tačno!	Jeftino!
Sve nz najknlantnije uvjofo, 1268 S-l.
izjava.
Podpirana obžaluje in pre* kliouje žiljive tfdjtve v pismu, testavljenem cd L. 1’robcntar zoper učiteljski *bor v Kamnici Jalovec, 50. avgusta 1921,
1570	M,	Rožič.
SE
SISIs
Dežni plašči i
prvovrstni, pravkar doŠIf. — Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov« čevljev itd. najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2i
Fricaščlp.
Bei l a S c I im 1 d - D o ubr a v,-«'i > sodnijaki loTmac in diplomiran.' nčiteliica. jezikov, prične * po ukom dne 1. septembra. Pr vsfiina tudi prevaknj^ trgovsl:'; dopisov i. dp. Vpisovanje med 10. ia 14. ter 1?. in |y. uro Sudna ulipa'20, 11. ndstr. - ,.
■■■■snaai
Podpirajte slovenske tvrdke!
!  1   .............................
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
jaavnuM«
vi ako vrsto itraltnja v mesite, im kol** dvorih, kakor tutfl spremljanja Zelaznl*’ kih vozov. — Pojasnila v pisarni t P H* atanISka ulica 2.	*
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLAŠTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJ1GOVEŠKO STROKO SPADA-a"	JOČA	DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI
•<	;Mariborska tiskarna	d» d._
Mtfr.v;- a:.	/•. «•-*