Davnina v Prekmurju čudne prigode s čarovnicami Slovensko ljudstvo si razlaga moč ča- rovnic takole: Čarovnice so bile že pred Kristusom. Ko je Mojzes spremenil pred faraonom palico v kačo in to zopet nazaj v palico, je rekel faraon: »Ta znamo tudi mi!« Poklical je čarovnico in ta je res spre- menila palico v kačo, a spremeniti kačo zopet nazaj v palico ni znala. Kristus sam pa je bil na čarovnice hud, češ, da ga je čarovnica »prikrila«. V Prekmurju je vsa- kdo čarovnik ali čarovnica, ki ima na de- sni roki upognjen sredinec. Čarovnice si najraje določijo kot kraj za svoje zbirali- šče, križpotje. Neki fant je zašel na tako križpotje, kjer so plesale čarovnice. Ponudile so mu poga- čo. Ko jo je vzel v roke, se mu je spreme- nila v konjske fige. Vendar pa ne moreš čarovnic opazovati pri njihovem plesu, ka- dar bi sam hotel. Zato si moraš oskrbeti leskovo šibo, narediti iz nje obroč, ga po- ložiti, kadar prvič pozvoni k polnočnici, na križpot in stopiti vanj. Kdor naredi ta- ko, se mu prikažejo čarovnice kot stare babe z velikimi rilci. Nerodno je vsekakor, če človek nevede križa pot čarovnicam. To se je pripetilo Prekmurcu, ki se je vračal iz sejma. Ko je stopil na križpot, so ga prijele čarovnice in se zadrle nad njim: »Zakaj si nam stopil v skledo in jo zlomil? Plačamo ti za to!« Siromaka so nosile po- tem na metli po križpotih in travnikih in ga šele spustile, ko so mu zlomile roko. In še so mu zabičale, da mu bo gorje, če jih izda. Vse so bile iz njegove vasi, pa je molčal kakor grob. Drugi, ki je čarov- nicam prav tako stopil v skledo, in so se nad njim maščevale kakor pri prvem, pa se je doma norčeval iz njih. Ko je drugič zopet po nesreči prilomastil v čarovniško skledo, pa je bilo joj. Sedaj so delale z njim tako grdo, da je zgubil zavest in se je zbudil šele na slemenu župnikovega hle- va; pod seboj pa je imel za stolček korenino koruze. Čarovnice imajo tudi ve- liko moč za živo mejo. Na takem kraju so nekoč ujele konjskega pastirja s konji vred. Vso noč ga niso pustile z mesta in je mogel šele ob svitu s konji domov. To se mu je pripetilo vsakokrat, kadar se je zakasnil in ni odgnal konje še pred mra- kom mimo te žive meje. Tudi starčka, ki se je vračal pozno na noč iz vinograda, so ujele za to živo mejo. Dve čarovnici sta ga posadili za pogrnjeno mizo, ki se je kar šibila od izbranih jedi, ki jim še imena ni vedel. Mož je mislil iti potem, ko se je po- šteno nasitil, domov, pa je bil priklenjen k mizi. Šele ob svitu so zginile čarovnice z mizo vred. V Prekmurju pa se zbirajo ča- rovnice tudi pod mostovi. Vabile so neke- ga klavca, ki je šel na noč v sosedno vas po poslih. Ko je prišel do mostu, ga je ne- kdo poklical: »Pojdi sem, pojdi sem, vi- del boš čudo!« Mož se je spomnil svarila svoje žene, ki mu je branila v noči pot preko čarovniškega mostu, in se zaradi te- ga tudi tretjemu klicu ni odzval, da bi sto- pil raz mosta. Ko je imel most že za se- boj, je slišal še mrmranje: »Srečen si, da nisi stopil k nam!« Kmet iz Boginje je imel dve hčeri. Ko ji- ma je zapisoval posestvo, sta zinili, da bo vse takoj »pod njima«. Iz teh besed je kmet spoznal, da sta hčerki zašli med ča- rovnice in je izročitev posestva zavlekel. Ko je šel nekoč preko mostu, sta ga oble- teli dve gosi, ga potegnili v vodo, ga vo- Nadaljevanje zbirke, ki smo jo obja- vili pod tem imenom v nedeljskem Jutru; tiskarski škrat je zmešal imena pri navedbi virov, prav je: Berta Pikuš, S. Dobernik, A. Savli, Bela Horvat in I. Kokolj. ziii po vodi in izpraševali: »Oče, daš po- sestvo, oče daš posestvo?« Ni mu preosta- jalo drugega kakor privoliti: »Naj bo, dal bom!« Kmalu po tem dogodku je umrl. Še večjo smolo pa je imel mlad fant, ki si je izbral lepo zaročenko. Fant je imel mlin in se je večkrat shajal s svojo zaročenko ob vodi. Ko ga je nekoč spremljala od va- sovanja v družbi njenih dveh prijateljic, je videl, potem ko se je od njih že poslo- vil in pogledal še enkrat za njimi, da so odletele v podobi treh ptic. Hotel je za- roko razdreti, dekle pa ni hotelo o tem ničesar vedeti. Zanesle so ga preko Mu- re in ga tam tako dolgo gnjavile, da jim je obljubil, da bo zaročenko kljub vsemu vzel. V Prekmurju lovec, ki ustreli kako pti- co, nikoli ne ve, če ni ustrelil čarovnice. Neki lovec je ustrelil po deveti uri zve- čer vrano, zadel jo je v perut. Padla je, a bila je še živa in lovec jo je prišedši do- mov, zaprl v kletko. Zjutraj ni bilo vra- ne nikjer, kletka pa je bila zaprta. Na- slednji večer je šel s tovarišem mimo one- ga kraja, kjer je bil snoči ustrelil vrano. Pred njim se je pokazala grbasta žena in ga vprašala: »Ali nista tukaj našla neke vrane?« — »Niti videla je nisva«, se je zlagal lovec. V tem trenutku pa je že pri- frčala pred njiju obstreljena vrana in gr- bavka jo je udarila s paličico. Lovca in spremljevalca pa je takoj obkolil roj ča- rovnic, ki so ju vlačile po zraku in ju izpustile šele proti jutru vsa potolčena. Žalik Štefana pa je zajelo kar dvanajst gosi, čarovnic, ki so ga vlekle iz Gornje Bistrice do Žižkov. Drugega lovca bi živ krst s parom volov ne spravil zvečer iz hiše. Vzrok je bil ta, da je nekoč ob lu- ninem svitu ustrelil divjo raco, zadel jo je v perut, videl je, kako je padala, a kljub vsemu je ni mogel izslediti. Podal se je drugega jutra na ta kraj, da bi našel plen. Predenj pa je stopila čarovnica in ga na- hrulila: »Zakaj si me snoči obstrelil v ro- ko, da je še premakniti ne morem?« Za- pretila mu je z maščevanjem in mož je že vedel, da je bolje zanj, če ostane v noči lepo doma. Sicer pa imajo čarovnice največ moči do ljudi v kvatrnih petkih in sobotah, na ve- liki četrtek, v Prekmurju pa zlasti pred sv. Jurijem. V teh časih mora biti vsakdo zelo previden, da ga ne dobe v pest, saj se jih še braniti ne sme, da ni po njem. Nek fant je zamahnil po čarovnici, ta ga je pa ošvrknila s šibo in ga spremenila v želvo; še drugega dne je bila na kraju, kjer je zadela fanta nesreča, želva in po- leg nje metla. Nekdo je bil tako pameten, da je pobral metlo, udaril z njo želvo in ta se je spet spremenila v fanta. Neki kmet je tudi šele ob nesreči spo- znal, da ima čarovnico za ženo. Zgubil se mu je otrok, kmet je robantil nad ženo, da je premalo pazljiva, ta pa se je vsedla na metlo, udarila trikrat z ročajem ob tla in že se je dvignila v višave, rekoč možu, da bo od tam laže videla, kje je otrok. Mož je tik pred svinjakom obstrmel nad početjem svoje žene. Ko je pogledal oko- li sebe, je videl, da moli svinji iz rilca otroška noga. Izgovoril je nekaj čarovnih besed, ki jih je ujel od žene, ko je ta go- vorila v spanju, in svinja je izbljuvala otroka čilega in zdravega. Nekateri so vi- deli čarovnice, ki so zapuščale na metlah svoje domove, ko so vihtele v rokah sve- tilko. Neka čarovnica je priznala svoj greh župniku pri spovedi. Ta ni prej odjenjal, preden mu tudi ni pokazala, kako čara. Namazala se je pod pazduho z mastjo ln rekla: »Frn, brn, obri trnja, obri gležnja!« No, tudi duhovni gospod je naredil tako, le da je nekoliko zamešal besedilo. Rekel je: »Vse po trnji, vse po gležnji!« Letela sta, čarovnica nad trnjem, duhovnik po tr- nju, in priletela v čarovniški grad. Med ča- rovnicami pa je bil sam vrag in je zahte- val od župnika, da se podpiše s svojo kr- vjo v knjigo. Ubogal je, toda pod svoj podpis je še dostavil sveto besedo. Takoj je vse izginilo, župniku je ostala le še knjiga v rokah, nad katero je imel tudi svoje dopadenje. Zažgal jo je in s tem rešil vse čarovnice pekla Druge tri čarovnice pa so po nesreči utonile v Blatnem jezeru. To je bilo ta- kole: Na gostiji v Grčavi so bile tri kuharice, ki jih je bila povabila čarovnica Zofka v svojo zidanico. Pri kuhi so se dolgočasile, dali so jim vina prav pičlo. Pa so se do- menile, da bi šle za izpremembo k Zofki na obisk in se poveselile v njeni zidanici. Pripravile so si v ta namen sod. Pozvačin pa je slišal pomenek kuharic in zleze! skri- vaj v sod. Prva od kuharic je sedla na sprednji konec, druga na zadnji, tretja pa v sredino soda, ga namazala s pasjo ma- stjo in rekla: »Hi, konjiček, na Šakovo go- ro!« Besedam je sledil pouk in sod je iz- ginil z dvorišča. Čarovnica Zofka, ki je svoje goste že čakala na pragu, jih je pe- ljala v klet in jih prav obilno zalivala s pijačo. Po polnoči so se pripravile k po- vratku, bile so pijane in zapovedale napa- čno smer; spustile so se nad Blatnim jeze- rom in utonile, Ie pozvačin se je rešil. Zaradi poskusne čarovnije jo je skupil tudi neki berač. Prenočeval je pri čarovni- cah in se delal, kakor da že trdno spi. Ča- rovnice so se namazale z mastjo pod pa- zduho in kolenom in rekle: »Frn, brn, tja v polno klet!« Berač pa je brž porabil tu- di to mast in ponovil:« »Frn, brn, tja v grahov grm!« Priletel je v koruzo, kjer je bilo mnogo graha. Bil je odprte glave in zopet zinil: »Frn, brn, tja za onimi!« Pri letel je potem k čarovnicam v klet in tam z njimi pil in plesal vso noč. Pred zoro pa so čarovnice izginile, njega pa je gospo- dar zasačil v kleti in vzel od njega nemi- lo plačilo za popito vino. Čarovnice so kmetu najbolj škodljive s tem, da mu kradejo mleko. Čarovnice si pomnože svojo mlečno zalogo na račun so- sedov tako, da dajo tujim kravam piti začarano vodo. še izdatneje pa pridejo do tujega mleka s tem, da vzamejo tujim kra vam mlečnost ali jih pa po zvijači same molzejo. Najlažje si tuje mleko prisvoje takole: v večernem mraku pred sv. Juri- jem si naberejo mlade trave iz devetih me- ja in jo pokladajo svojim kravam ob zo- ri na Jurjevo kot prvo hrano. Če sosedje zasačijo tega dne tatu, je joj, ker vedo, da bo tatvina škodovala mlečnosti njihovih krav. Čarovnice imajo še polno drugih prilik za odvzem mleka. Če gospodar vzame kra- vi ob prvem teletenju prezgodaj mleko, jo more hoditi sesat čarovnica v podobi go- loba. Čarovnica more kravi odvzeti mle- ko tudi s tem, da jo pogladi po hrbtu, ali pa da skrije na prav vidnem mestu tuje hiše dolgo lojeno svečo. Ko najdeš to sve- čo, in najti jo boš moral, ker ti jo že tako nastavijo, ti tvoje krave ne bodo dale več mleka. V Hotizi je kmet presenetil čarov- nico pri molži svoje krave in jo je obde- lal kar z vilami, da je imela zadosti. Dru- ga čarovnica se je ogrnila z belim prtom, sedla na brezovo metlo in trikrat obkro- žila vas. Po vsakem takem letu je bila ži- vina v vasi za nekaj dni brez mleka, svi- nje so hirale in konji so bili brez moči. Druga čarovnica je spet odvezovala sosedu vsako noč v hlevu krave, te so izgubljale mleko, ker je čarovnica napeljala vrv v svoj hlev in po njej odvajala vso mleko k sebi. Resda ubog je prekmurski kmet, treba mu bo priti na pomoč! V. M. že 26,063 Iftidi na Prekmurskem tednu Murska Sobota, 21. junija Jasno sonce je spet posvetilo nad Prek- murskim tednom. Po nedeljskem in pone- deljskem dežju se je v torek razvedrilo in omogočilo obiskovalcem z dežele večji poset te lepe gospodarske in kulturne raz- stave. Skozi vrata razstavišča na Prek- murskem tednu je šlo v štirih dneh že nad 20.000 obiskovalcev. V soboto in nedeljo so večino tvorili gosti, ki so prihiteli na sokolski nastop, zdaj pa počasi prihaja tudi prekmursko podeželje, ki je v začet- ku morda z nezaupanjem gledalo na prire- ditev. Obiskovalci pa so najboljša rekla- ma za Prekmurski teden, saj prireditve v tako velikem obsegu in tako dovršeni ure- ditvi ni nihče pričakoval, zato pa je vsak prijetno iznenaden. Kakor smo poročali, obsega gospodar- ski del razstave velik paviljon s 135 od- delki, v katerih je razstavilo 84 razstav- ljalcev. Od teh je 27 domačih tvrdk iz Prekmurja in iz bližnjega ljutomerskega sreza. Koj ob vhodu v paviljon so se pred- stavili domači krojači s krasnimi modnimi izdelki. Gotove moške in damske obleke so razstavili Kari Kukel, Evgen Kuštor, Alojz Nemec in Drago Šiftar, ki je prejel že na razstavah v Niči in Bologni odliko- vanja za svoje izdelke. Krojačica Katarina Simon, čevljar Jože Lončar in klobučar Jurij Lukič so dali iz svojih delavnic na vpogled nekaj prvovrstnih izdelkov, ki vzbujajo zasluženo pozornost in bodo brez dvoma pomnožili število stalnih naročni- kov. Gustav Dittrich je razstavil pločevi- nasto in lakirano sobo lastnega izdelka, ki se razpošilja po vsej državi in slovi zaradi svojevrstne izdelave in solidnosti. Novost na razstavi so elektroavtomatične črpalke »Mura«, ki jih je razstavil Edvard Dittrich. V Prekmurju so navezani ljudje povsod sa- mo na talno vodo iz globokih vodnjakov. Dittrichova črpalka je po mnogih preiz- kušnjah sestavljena na podlagi ekonomič- ne izrabe energije in se od sličnih uvoženih izdelkov razlikuje po odpornosti in izbiri boljšega materiala, iz katerega je sestav- ljena ter je kljub temu za tretjino cenej- ša. Za 2000 litrov vode, ki jo lahko črpa iz poljubne globine, porabi 1 kilovat stru- je. Največji model stane 3600 din, manjši pa sorazmerno manj. Nadalje so še raz- stavili trgovci iz Murske Sobote L. Frim, Franc Čeh, Janez Nemec, Ernest štivan, podružnica »Bate«, Ivan šega, Franjo Dit- trich, Alojz Rituper in Mestno električno podjetje. Renomirana soboška tovarna pe- rila Ludvik Šiftar je razstavila svoje iz- delke, ki jih razpošilja v malone vse večje trgovine po Sloveniji in tudi po ostali dr- žavi. Kari Nemec iz štrigove je razstavil brzoparilne lonce in kotle za žganjekuho lastnega izdelka. Lepo se je uveljavila posebno v obeh deževnih dneh tovarna dežnikov iz Dolnje Lendave, ki razstavlja nekatere nove oblike zložljivih dežnikov. Samo po sebi se razume, da sta obe znani Slatini, ki sta komaj 12 km od Murske Sobote, Radenska in Petanjska slatina, okusno okrasili in uredili svoje oddelke za učinkovito propagando. Tovarna mesnih izdelkov Josipa Benka je postavila na razstavišču lasten paviljon, pred katerim je stalna gneča, ki dokazuje, da ljudje ne občudujejo samo njenih iz- delkov, ampak jih tudi s pridom pokuša- jo. Puconska opekarna je vzbudila pre- cejšnjo pozornost z lepo zgrajenimi mo- deli hiš in streh, ki kažejo mnogovrstnost in lepo obliko njenih izdelkov. Tudi v torek je posetilo Prekmurski te- den veliko število okoliških šol s skupno 1000 učenci. Mladina prinese vsak dan mnogo živahnosti in dobre volje, ki se po- sebno odraža na veseličnem prostoru, kjer se vrti vrtiljak. Za četrtek se obeta velik poset z ljuto- merske strani. Prišli bodo namreč obisko- valci, ki bodo zvečer obiskali velesejem in predstavo ljubljanske drame, ki bo v So- kolskem domu vprizorila Sominovo dramo »Atentat«. V soboto zvečer bo na graj- skem dvorišču soboška kulturna priredi- tev z velikim pevskim koncertom novo- osnovanega pevskega zbora, zatem pa družabni večer bivših prekmurskih urad- nikov. Prekmurski teden bo zaključil ve- lik aeromiting, ki bo v nedeljo popoldne. Ost, mala matura in Arhimed n. Zdaj je tisti čas, ko hodi po naših ulicah obilo modrih glav, ki se z vso resnostjo ukvarjajo z najrazličnejšo učenostjo. Ta učenost ima različna imena in se zove včasih slovenščina, včasih zgodovina, nato spet francoščina in naposled matematika. Vse skupaj se pa kliče za malo maturo. — Tudi pri naši hiši imamo takega maj- hnega učenjaka. Ta učenjak prav za prav ni niti majhen, ker je večji od mene, tudi učenjak ni, kvečjemu učenjakinja. Ta po- slednja trditev je pa silno problematična in veruje vanjo samo Jaka. . . Jaka je pa prijatelj učenjakinje in dakelj. . . Ta- ka je torej situacija... še pred »situacijo« je bila neka zadeva in se je imenovala popravni izpit iz ma- tematike. Brez takega popravnega izpita te peklenščki profesorji sploh ne spuste pred komisijo, ki suče Malo maturo. Da, taka je ta reč. . . # » • Seveda: matematika! Ost si je prislužil v svojem življenju marsikakšne ostroge, to je res! Ampak glede matematike si ne prisvaja prav nobenih podvigov in zaslug. S težavo se je preril preko Pitagorovih lepih stavkov, do kozinusov in tangen- sov, celo v analitični geometriji je veslal Ahaci' ovenci Izmed svetnikov se je poleg Jožefa in Ju- rija omilil našim prednikom najbolj Ahacij, in sicer predvsem zaradi treh dogodkov, ki se jih spominjamo 22. junija, ko je nje- gov god. Ob šumeči Savi je Šmarna gora pri- ljubljeno izletišče ne le četrtkovim »riče- tarjem«, ampak Ljubljančanom sploh, že čez šest sto let hodijo nanjo »hvalit ma- ter v nebo vzeto«. Za ča?a turških vpadov v naše kraje pa so zahajali meščani in kmetje na goro še iz drugega razloga. Ka- dar so vzplamtele grmade po gorah in naznanile, da prihrume zdaj zdaj Turki v deželo uničevat blaginjo in življenje, ta- krat je bilo prav mnogim varno zavetje pri šmarnogorski Materi božji. Proti kon- cu petnajstega stoletja so dušmani vnovič pridrvili v ljubljansko okolico. Zbegano ljudstvo je moralo pobegniti na vse stra- ni. Marsikdo se je zatekel za obzidje moč- nega tabora na šmarni gori. Ko so Turki to izvohali, so jo ubrali kar na goro. Strah in trepet sta prevzela uboge begunce pri pogledu na bližajočo se turško četo. Ihte so prosili kristjani Marijo, naj jih otme turškega suženjstva. Ozrla se je milostno nanje in jih uslišala. Pod vrhom gore, kjer je zdaj zidano znamenje, imenovano tudi »sveta sobota«, so se Turki naenkrat usta- vili, zakaj niti koraka jim ni bilo mogoče več napraviti. In kaj je to povzročilo? Po- božna pripovedka pravi, da je poslala Ma- rija sv. Ahacija z ognjenim mečem v ro- ki nad sovražnike, ki so jo s strahom od. kurili proti Gorenjski in dalje na Koroško, kar se je zgodilo na Ahacijevo o poli dva- najstih. Zategadelj zvoni še dan danes na šmarni gori vsak dan pred kosilom ob tem času. Nekoč so bili na Ahacijeve dni na gori veliki cerkveni shodi. Posebno imeniten tak shod je bil leta 1499, ko je namestnik oglejskega patriarha Sebasti- jan Nascimben posvetil v šmarnogorskem svetišču oltarja na čast sv. Ahaciju in sv. Barbari. V cerkvici je še danes na evan- geljski strani posvečen drugi oltar sv. Aha- ciju, kateremu se je pridružil tudi sv. Flo- rijan. Letopisi idrijskega mesta, ki je bilo nekdaj glede števila prebivalstva prvo za Ljubljano, poročajo o drugem dogodku, ki je povzdignil Ahacijevo čast in slavo. Po. leg cerkvice presvete Trojice v Idriji, svo- je dni še jako skromnem selišču, je bival siromašen sodar, ki je prodajal svoje iz- delke v škofjo Loko. V bližini njegove ko- če je žuborel studenček, h kateremu je pri- našal sodar namakat nove posode. Neke- ga večera je postavil škaf pod izvirek. Ko je zjutraj škaf dvignil, ga je močno prese- netila nenavadna njegova teža. Pogledal je natančneje ter zapazil, da se dno leskeče. Ves srečen je odlil vodo, srebrno tekoči, no pa nesel prodat škofjeloškemu zlatar- ju. Tako je bilo odkrito po čudnem na- ključju v Idriji 3ivo srebro leta 1497. Ko se je srečni mož vračal iz škofje Loke do- mov, je srečal medpotoma vojaka Andre- ja Pergerja, kateremu je razodel doživljaj. Ker sta se obadva nadejala hitrega boga- stva, sta pritegnila v svoj krog še neka- tere znance ter jela z njimi vred 'okorišča, ti najdbo. Toda delo jim ni hotelo iti kar nič gladko spod rok. Zato so dali podjetje v najem neki rudarski družbi, ki jo je vo-, dil Valentin Kutler iz Salzburga. A tudi novi podjetniki so že kmalu skoraj zdvoji- li in hoteli vse opustiti. Dne 22. junija 1508, torej na Ahacijevo, se je pripetilo nekaj posebnega. Iz rova se je začulo nam- reč radostno sporočilo: Dobra sreča! Ru- darji so naleteli na obilno žilo živega sre- bra. Odtlej se je imenovala jama, v kateri so odkrili znatno zalogo žlahtne tekočine, »rov sv. Ahacija«, medtem ko si je nadela združba naziv: Rudarsko podjetje pri Sv. Ahaciju. Hvaležni Idrijčani so nato sle- herno leto proslavljali svetnikov god s slovesno procesijo kakor o Telovem. Na Ahacijev dan je počivalo vsako delo v rud, niku, ne da bi bilo delavstvo kakorkoli prikrajšano pri mezdah. Popoldne je bila veselica na »Zemlji«, kjer sta Idrijčane razvedrovala petje in godba. Idrijska žup- nijska cerkev je posvečena sv. Barbari, zavetnici rudarjev, in sv. Ahaciju. Najbolj pa se je prikupil Ahacij našemu ljudstvu po srečni zmagi Slovencev in Hr- vatov nad Turki pri Sisku dne 22. junija 1593. Leto poprej se je podala močna trdnjava Bihač. Zaradi tega so Turki, omamljeni od zmage, navalili na Sisek. Ko se je nagibala vojna sreča že na tur- ško plat, je prispelo štiri tisoč krščanskih junakov, ki so jim poveljevali Andrej Turjaški, Adam Ravbar, ban Toma Erdö- di in Rupert Eggenberg, ter se postavilo v bran desetkratni sovražnikovi premoči. Vodja Turčinov je bil Hasan paša, baje bivši benediktinec, ki je zapustil samostan ter se poturčil. V svesti si že vnaprej zma- ge, je poslal Haran samo osemnajst tisoč vojakov na bojišče. Turški konjeniki so odrinili preko mostu čez Kolpo in nasko- čili kristjane, ki so se morali umakniti. Tedaj je posegel odločno v boj Andrej Turjaški s Slovenci, ostali oddelki krščan- ske vojske pa so tudi pritisnili z vso močjo. Tako so združeni jugoslovanski bratje pre- magali Turke, ki so pobegnili. Ker pa ni mogel vzdržati most preobilnega navala, se je podrl Pri tem je utonilo v Kolpi ve- liko turških vojščakov, med njimi tudi njihov vojskovodja. Zmagovalci so si pri- borili obilen plen. Uspeh so pripisovali so- glasno priprošnji sv. Ahacija Zagrebški kanoniki, takratni poglavarji Siska, so da- li sezidati v bližini bojišča cerkev, ki je pa danes ni več. Kranjski plemiči so se pa oddolžili sv. Ahaciju z določilom, da naj bo poleg sv. Jurija tudi on zavetnik Voj- vodine Kranjske. V deželni hiši na Novem trgu v Ljubljani, kjer ima zdaj sedež Kmetijska družba za Slovenijo, so leta 1601. zgradili svetniku še kapelo. Vnet Ahacijev častilec je bil knezoškof Tomaž Hren, ki je dal v stolnici prostor sliki boja (pri Sisku. Podobna slika je 'ri- sela nekdaj tudi v spred omenjeni deželni hiši. Sliko bitke pri Sisku hrani zdaj Na- rodni muzej v Ljubljani. Nad bojiščem so naslikani Kristus, svetniki Janez Krstnik, Lovrenc in Ahacij kakor tudi trije angel- s čudovito spretnostjo preko sferične tri- gonometrije do verjetnostnih računov. . . Ampak! Profesorji matematike so melan- holično zmajevali z glavami nad matema- tičnimi talenti viteza Osta... Ni bil ne Vega, ne Ludolf in njegovo znanje bi se lahko označilo z inicialkami njegovega imena 0.6... • » * Tak je bil položaj pred popravnim izpi- tom. Nihče ne bi verjel, koliko življenja prinese v hišo takle popravni izpit. Na- ravnost blagodat je in prav po nepotreb- nem se razburjajo očetje nad nadebudnimi cvetovi lastne produkcije. . . Res! Ost zna zdaj rešiti recimo vse naloge »razno- imenskih enočlenikov« od 1—55. Tudi »line- arne enačbe z dvema neznankama«, po- hrusta od 1—78, kar z levo roko. Seveda! Povsod nastopi nekak seveda . . . Kandi- datinjo za malo maturo obsije nekega dne sveti Duh in vsi računi, prej zamotani in zapleteni, se rešujejo naenkrat kar sami... Siromak Ost ostane spet v ozadju... In tedaj se spomni staroslavne legende o rim- skem noblesnem jetniku Arhimedu, spo- mni se imenitne izjave, katero je izustil Arhimed, ko mu je rimski legijonar po- kvaril risbe krogov, zarisane v pesku: »Nolli tangere circulos meos!... « In Ost je prekrstil v znak spoštovanja nad zna- njem matematike, maturantko pri hiši v — Arhimeda H.. . . Da, tako je. . , Torej zdaj imamo pri hiši Arhimeda Mr. Dakelj Jaka hodi zadnje čase ves žalosten s povešenim repom naokrog — zaveda se, da je zanj bitka izgubljena, kajti »nauk o funkcijah« si je on predstavljal popolno- ma drugače . . . Tudi Ost je spoznal res- ničnost Goethejeve izjave: »Es irrt der Mensch, solang er strebt... « — • * * Res je! Gospod kandidat, gospodična kandidatinja, povejte mi, kako sta se ime- novala pisarja, ki so ju vrgli v Pragi sko- zi okna Hradčanskega gradu in ki sta se rešila na smetišču ? Ne veste ? No, pa povejte, kaj se je obravnavalo na koncilu v Konstanci. . . ? Tudi ne! No, recimo, kako je bilo s Karlom V. in pa odkritjem novih kontingentov. . . ? Vse to je zelo važno. . . Brez tega se živeti ne da. . . In »passe indefiniji«, »futurji« glagolov od savoir ali prendre ali revenir, o ti vsi so za življenje silno potrebni. . . To vemo iz lastnih izkušenj . . . »Ich bin gegessen« je resničnejši od onega pravilnega: »ich habe gegessen... « Vprašanje nastane samo eno: Arhimedes, ali boš imel kaj »zum essen... « Mala matura! Morda bo dejal kdo, da je odveč, da je popolnoma nepotrebna. . . O ne, tisti se moti! Mala matura je po- trebna, nujno potrebna za starše . . . Na- enkrat se povrne mladost, brige in skrbi, že popolnoma pozabljene, zavzamejo spet mesto v prvi klopi naše vsakdanjosti. . . Spet spoznamo potepina Vasca da Gama in Savonarola nam rohni pridige v Firenci, dokler ga ne sežgemo. . . Spet vemo to- čen obris Emone in kdaj je izšla »Magna carta« in da je Karel VI. izdal »pragma- tične sankcije... « Vse to je lepo! Najlepša je pa ma- tematika. Zakaj? Zato, ker se življenjska matematika ukvarja v devetdesetih odstot- kih kasneje, ko maturantinje stopijo v življenje, samo z dvema panogama. . . Prva se imenuje: A dolguje trgovcu B to- liko in toliko dinarjev. . . Druga: A dela ori B toliko in toliko ur po dva kovača. Koliko* ur bo potreboval, da bo odplačal dolg pri »Hranilnem konzorciju«, ker je šel v počitnicah na Hvar. . . * * * Potem teko leta in človek božji, zapomni si, iz male mature se ne izkoplješ nikoli... Vselej imaš popravni izpit. . . Zato, moj zaskrbljeni Arhimedes II., ne jemlji teh težkih ur preveč težko! . . . Ne stavi jih na fine instrumente, ne griži si nohtov in ne čisti nosa, ko študiraš formule in par- ticipe! Zavedaj se, da Karel Veliki, Cezar, Bismark niti Peter Veliki niso vedeli o mali maturi prav ničesar, a so opravili veliko maturo z odliko. . . Vendar: tudi »mala« je važna — odpira oči v svet in pušča prebliske ,ki se imenu- jejo: inteligenca. . . Kdaj je Kara Mu- stafa oblegal Dunaj, to ni važno, — važno je, da so potem otvorili na Dunaju prvo kavarno, ker so zasegli obilo vreč dobre kave. . . Zato in zaradi podobnega, je važna mala matura. Ost — Pri motnjah v prebavi, pri napeto- sti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose- fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno za- nesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ci, ki mečejo streli ce na sovražnike. V ko- tu slike je napisano: Sv. Ahacij je Andre- ja Turjaškega obvaroval v tem divjem bo- ju. Kristjani so zaplenili, razen mnogih drugih vrednosti, tudi Hasanovo ogrinjalo, čigar del je bil poklonjen ljubljanski stol- nici. Iz njega je dal sešiti Hren plašč, ki se rabi samo ob godu sv. Ahacija. Do leta 1809. je bila dne 22. junija v stolnici slo. vesna maša z zahvalno pesmijo, medtem ko se bene dandanes le tiha, a od leta -19jp9. ne s tem plaščem, ker se je odslej pričel na dan 22. junija častiti sv. Pavlin in se po liturgičnih pravilih ta dan oprav- lja sv. maša v plašču bele barve. Pred- stojništvo stolnice sv. Nikolaja je zato le- ta 1931. oddalo plašč v varstvo Narodne- mu muzeju. Plašč je kljub starosti nad tri- sto let prav dobro ohranjen. Gotsko cerkvico na Ločniku so zgradili Turjačani leta 1485. in je bila posvečena Mariji, a so jo pozneje preimenovali v cer- kev sv. Ahacija. Zvonik stoji nekoliko od nje. Nekoč je bilo pri cerkvi leto za letom slovesno praznovanje godu sv. Ahacija vpričo mnogoštevilnega ljudstva, ki so ga pokajoči topiči spominjali na ' nekdanje grmenje topov ob Kolpi. Slovenci so se že oddavnaj radi pripo- ročali v sili in stiski več nebeščanom, ka- kor Florijanu ob požaru, Donatu ob hudi uri, Nikolaju ob povodnji, a Ahaciju. ka- dar je pretila toča uničiti nasade. Pred ka- kimi tri sto leti in pozneje je hodila na dan 22. junija procesija iz Stare Loke na šmarno goro prosit sv. Ahacija, naj bi varoval loško polje toče. Zaobljubljena procesija je bila zadnjič leta 1636. Alojzij Potočnik