Zb. gozdarstva in lesarstva, L.19, št. 1, s. 11 - 12, Ljubljana 1981 UDK 502.7:631,4:351.82].l PRIZADEVANJA ZA VARSTV0 -OKOLJA IN TAL V SR -SLOVENIJI Tone POLJŠAK>, IZVLEČEK Trajne ali začasne poškodbe ta~ in zemljišč. ki nastaia lo zaradi oosel itve. gradnje industr~Jskih in infrastrukturn1h objektov. zaradi pridobivanja mi- neralnih surovi-n ter zaradi kopičenja odpadnih snovi, dobivajo iz leta v leto vse večji obseg. Teh nevarnosti se v S-R Sloveniji zavedamo in jih poskušamo z vrsto zakonskih določil s področja varstva okolja in varstva tal omejevati oz. odpravljati njihove posledice. SYNOPSIS Bestrebungen zum Urnwelt - und Bodenschutz in SR Slowenien Dauernde oder vortibergehendeBeschadigungen des Bodens und der Geleride, die wegen Besiedlung, industrieller und infrastruktureller Vergauung, Gewin- nunq der Mineralrohstoff-e und Haufung der Abfallstoffe entstehen, sind tn dauernden Anwachsen begriffen. ln Slowenien ist man diese-r Gefahren gewahr und man versucht, sie mit Jii 1 fe -ei--n-er Reihe von gesetzl ichen Bestimmungen auf dem Gebi ete des Umwe 1 t- und Bodens-ehutzes e i nzuschranken bzw. ihre Fo I gen zu beseitigen. V Socialistični r-e _ publiki Sloveniji pojmujemo varstvo tal in okolja kot splošni družbeni probJem, ki ne zadeva samo strokovne kroge oziroma kmetijstvo in gozdarstvo, ampak -ima dokaj širše razsežnosti. Pri tem naj takoj omenim, da so se predstave o tem, od kod preti nevarnost kva- 1 iteti tal v zadnjem času precej spremenile. Do pred nekaj deset Jeti so za plodno zemljo v Sloveniji predstavlja-l i največjo nevarnost erozijski pojavi. Ti bolj a~ i manj intenzivno vplivajo -na več kot 40% celotnega območja republ i- ke. Drugi degradacijski pojavi kot so povodnji, požari in požledi pa imajo le občasen ter lokalno omejen vpliv. S kontinuiranim in dokaj razvejanim strokov- nim in raziskovalnim delom ter s praktičnimi ravnanji vse zgoraj omenjene de- gradacije zemljišča sorazmerno ~spešno omejujemo in saniramo. Vse bolj in bo~j pa nam iz območja nadzorovanja in preprečevanja trajnih škod uhaja intenzivno človekovo poseganje po plodni zemlji za potrebe poselitve, industrije ter raznih infrastruktur od cestnih in drugih komunikacij do po- vršin za rekreacijo. Tem nevarnostim za kvaliteto tal so se v zadnjih letih pridruži Je še druge, predvsem take, -ki nastajajo v povezavi z odlaganji od- padkov, in še posebej posebnih odpadkov ter kemizacijo in cel-0 radiacijo zemlje. Vseh naveden-ih starih in novejših nevarnosti se v Social istič,ni republiki Sloveniji bolj ali manj intenzivno zavedamo. Ta zavest se reflektira tudi v Repub-Jiški komite -za varstvo okolja in urejanje prostora, "61000 Ljubljana, -Zupančičeva 6 il naši zakonodaji. Pri tem naj omenim samo glavne sklope regulative s tega po- dročja. Najprej je treba poudariti, da je varstvo okolja opredeljeno že v republiški ustavi, zatem v srednjeročnih družbenih planih, posebej pa v za- konih in podzakonskih predpisih. Sem sodijo predvsem zakoni o: - sistemu družbenega planiranja; - zemljiškem katastru; - kmetijskih zemljiščih; - urejanju prostora; - pridobivanju stavbnih zemljišč; - vodah; - varstvu naravne in kulturne dediščine; - ravnanju z odpadki; - varstvu zraka; - geodetski llulbi; - sanitarni inšpekciji. Pri sprejemu nekaterih pravnih norm glede varstva tal posvečamo v zadnjem obdobju v naši republiki posebno pozornost, učinkovitosti takšne regulative. Ta se ne kaže samo v napotilnih normah, ampak tudi v nekaterih s predpisi določenih postopkih. Tako na primer zakon o urejanju prostora ne. vsebuje le splošnih načel o varstvu tal, ampak so možni posegi v prostor na plodni zemlji samo kot iz- jeme. Ob vsakem konkretnem primeru, ko pa do tega pride, se z odlokom uprav- nega organa določi, kako se plodno zemljo odstrani in koristno uporabi. Na področju vodnega gospodarstva smo tudi uvedli novo miselnost, ki opušča vodni prispevek kot nekakšno takso za uporabo oziroma onesnaženje vode. Namesto tega pa uvajamo povračila in združevanje sredstev za učinkovito prepre- čevanje onesnaževanja in sanacijo voda. Kljub vsemu navedenemu In dokaj obširni ter sorazmerno natančni zakonodaji stanje glede varstva tal v republiki še zdaleč ni ugodno. Problemi, ki se kažeJo najbolj izrazito,so v še vedno pomanjkljivem planiranju v posameznih družbenopolitičnih skupnostih, kjer dosledno ne uporabljajo obve.zne metodo- logije, kart in drugih napotkov. Temu sledi nedisciplina pri izvajanju spreje- tih planskih odločitev· .• Nastopajo pa tudi novi ne povsem proučeni načini degradacije zemljišča med katere sodijo: kemizacija in radiacija ter one- snaženje tal iz zraka; posebni odpadki (mecr katerim so pomembna kategorija ugaski ter odplake velikih kmetijskih gospodarstev); pomanjkljiva tehnologi- ja in nestrokovno ravnanje z čistilnimi napravami za vodo in zrak. Iz povedanega lahko sklepamo, da imamo dokaj zaokroženo in smotrno zakonodajo, vendar nas čaka mnogo strokovnega in planskega dela glede opredelitve osnov- ne rabe zemljišč in stroge discipline pri posegih v prostor. Prizadevati pa si bomo morali tudi pri iskanju in razvijanju metod za preprečevanje ali zmanjševanje učinkov sodobnih degradacij zemljišč. Ta morajo obsegati tako nove tehnologije, kot prepovedi nadaljnje uporabe škodljivih snovi. Pri tem je opazen velik pomen raziskovalnega dela ter utrjevanja splošne zavesti o pomenu prostora in tal kot danosti ne pa kot nadomestljivih stvari ali celo blaga. Vseh teh nalog ne bomo zmogli, če ne bomo spremenili filozofije ravnanja v prostoru ter prešli ;od kaznovanja ekscesov in sanacije degradiranih območij na splošno preventivo ter preprečevanje nevarnosti za tla in okolje. Pričujoči simpozij je vsekakor korak naprej v teh naših prizadevanjih. 12