PRIMORSKI DNEVNIK
ujteina plačana v gotovini	AA ■,
pitale i grupjM - Cena 90 hr
Leto XXVH. Št. 258 (80'46)
TRST, četrtek, 4. novembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _	«Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ZAKLJUČKU OBISKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
TITO ZAČEL POLITIČNE POGOVORE $ PREDSEDNIKOM KANADSKE VLADE
Srečanje s člani jugoslovanske kolonije v 0ttawi - V središču Pogovorov dvostransko sodelovanje in mednarodna vprašanja
ifagj ^VVA, 3. — Predsednika Tita in njegovo soprogo, ki sta l«g,tjj0 18-30 po krajevnem času z ostalimi člani jugoslovanske de-y°iHI(6 Pr'sPe!a z letalom iz ZDA na uradni obisk v Kanado, so na *e*a'‘**u Uplads pri Ottawi pozdravili generalni guverner $chJrD • '°*an<! Mitchener s soprogo, zunanji minister Mitchell 'a druge kanadske osebnosti.
®»n
,,n»ralni
'<m,, ., 9uverner Kanade jo po Dredj- ! v°jaških časteh pozdravil Dik* inn'^a. Tita kot velikega ju-"I in V0di,.e'ia Jugoslavije v voj-'n ugotovil, da imata 1^ . In Jugoslavija, kljub druž-to	razlikam, mno-
Tife jp T)ru‘1 interesov in smotrov. ^ ^ odgovoru izrekel priznanje 4^1. R.ana(ie za njegove dosedanje ^ , ln poudaril prispevek Ka-miroljubnemu reševanju 111 Drenom 'Trnšanj. Tito je izra-in rj?ncanJe, da bodo njegov obisk ('v‘*trtaVi?r* koristni in da se bo •HelsJjT*0 sodelovanje na osnovah zaupanja in prijatelj-N VS€blnsko obogatilo.
tijj j'lsna jn neuvrščena Jugosla-Hajjif- ^"ajno zainteresirana za 'rookrafi mefinarodno sodelovanje, \ “zacijo mednarodnih odno-nur°ljubno rešitev
vprašanj in polno spoštovanje načel listine svetovne organizacije, je poudaril Tito.
Po vpisu v knjigo gostov vojaškega letališča je Tito pozdravil člane jugoslovanske kolonije v Ottawi, za tem pa je v spremstvu generalnega guvernerja Kanade odpotoval v guvernerjev dvor, kjer bo njegova rezidenca med bivanjem v Ottavvi.
Sinoči je predsednika Tita v njegovi rezidenci obiskal predsednik kanadske vlade Trudeau. Danes popoldne je Tito obiskal nacionalni raziskovalni zavod, ki sodeluje tudi z jugoslovanskimi instituti, dopoldne je predsednik vlade Trudeau priredil kosilo na čast predsedniku Titu in njegovi soprogi. Popoldne je predsednik Jugoslavije obiskal parlament, zvečer pa se je udeležil sprejema, ki ga je njemu v čast
__'___ltl —_M
perečih priredil generalni guverner Kanade
Hb,I1||(
l'll||""li„ll|||||||||||||||||||||||||||n||nt||m|fl|||||n|||||||||||||lllllllllilillll,ll,lv,lIIUamliiiilillllB
PJS!!lD0VANJE OAE NA BLIŽNJEM VZHODU
ŠTIRJE AFRIŠKI
državni glavarji
V JERUZALEMU

T^ain rEM. D. — Predsednik 2aiP ,°Pold Senghor, predsed-^ Niop •. °SčPh Mobutu, predsed-jtinik k ^ Kubu Gowon iri pred-■ ^	Ahmadou Ahidjo,
Ni	včeraj v Izrael, so
PHvi sestanek z izra-Hvui	štirje afriški dr-
StotpVafJi so Prišli v Izrael in f1 Oto.,„.obi^ali še Egipt po nalo-** i^lf^zacije afriške enotnosti,
novembra leta 1967 in v nasprotju z egiptovskim stališčem, ki zahteva umik Izraelcev iz zasedenega arabskega ozemlja in vrnitev Palestincem vseh pravic.
rtoišk,
* t>a g,?? možnost za rešitev spo
^Kain)ia.srepanjih v Jeruzalemu >,°^h «?rati čim več gradiva o Ni, .“Popada med Izraelci in A-^ija ®a. ^ nato proučila «ko-J Jern OAE v Dakarju. aSkirt. emu so se štirje predli Rba!nes sestali z Goldo Meier, ih	DJoše Dajanom in še
Nji. v. I^rugimi izraelskimi voliie 0t Porooajo tiskovne agen-v njjjfe^ednica vlade Golda Lbistvn ,ložila afriškim gostom Lepljen <*e^e točke: Izrael je (.'■Sipčan- na ^Posredne pogovore S '*Wtv,l,c ^a se Poišče sporazum J? s« "Sueškega prekopa, hkrati i, L. bo odpovedal nobeni
(."0, ki l- .	00Povedal nooeni
•k'' tzra i škodovala varnosti dr-.* n S* je Dri nravi ien raznrav-
sa-
C*ju -■* uusiojecega stanja na JNii, . naT obrežju prekopa. To T^aajp “faelci zavračajo vse ki Ka' e^Ptovske predloge.
C* twLp?r°oai°. da je egip-k, Za P^dsednik vlade in mi-Nszaml, macije Abdel Kader No težit 1 Vesti o »napredku« za CWu. p,spopada na Bližnjem iN o kPP?rd ie, da so vse go-ClNiha JS’t Pogojlb 28 dosego u,pžtijivn J Tzraelci tendenciozne i da spadajo v načrt
«glede <wfga °ZraČja °?t?'
k ,*se 7“ oomnevne mirne resit-ia kar pišejo koloniali-i ^NcWmstlčni časniki, jeiz-X-.- Je v polnem nasprotju J0 varnostnega sveta od
Kitajska gospodarska dekgacija v Milanu
MILAN, 3. — Gospodarska delegacija Ljudske republike Kitajske, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Pao Hiang Kuo, je danes obiskala v Milanu podjetje Breda in EFIM. Najprej je delegacijo pozdravil na županstvu milanski župan Aniasi.
BENETKE. 3. — Danes so stavkali delavci industrijskega pristanišča in pristanišča Marghera. ki protestirajo proti krizi zaposlitve v Benetkah in kot solidarnost z delavci SAVA.
Sprejem v Pekingu
Udeležili so se ga vsi novoimenovani člani kitajske delegacije v OZN razen veleposlanika v Ottawi
PEKING. 3. — Vsi novoimenovani člani kitajske delegacije v OZN, razen stalnega predstavnika v varnostnem svetu Huang Huaja. ki je na službenem mestu na poslaništvu v Ottawi. so se danes udeležili I sprejema, ki ga je pekinško zunanje ministrstvo priredilo na čast diplomatskim predstavnikom držav, ki so v generalni skupščini podprli albansko resolucijo o kitajskem vstopu v svetovno organizacijo.
Na sprejemu .ie na kratko spregovoril vršilec dolžnosti zunanje-, ga ministra Či Peng-fej. ki .ie na- j zdravil »napredku človeštva« De ; jal .je, da bo Kitajska stala na strani vseh držav in narodov, ki I ljubijo mir in pravičnost ter se bo j skupaj z njimi borila »za zaščito neodvisnosti in suverenosti vseh držav, za ohranitev mednarodnega miru in za napredek človeštva«. I-zid glasovanja v generalni skupščini OZN je po mnenju kitajskega predstavnika izraz želje narodov, da gojijo prijateljstvo s Kitajsko, ter dokazuje, da »živimo v času velikih sprememb«. »Despotska dejav nost ene ali dveh supersil — je nadaljeval Či Peng-fei — za nadzorstvo nad Združenimi narodi in nad mednarodnimi zadevami ie očitno vedno boli usojena na neuspeh. Kitajski narod bo osvobodil Tadwan. Kitajska nasprotuje napadalni politiki in imperialistični voind ter podpira zatirane narode in dežele v njihovem pravičnem boju za nacionalno osvoboditev.«
Čao Kuan-hua. ki bo vodil kitajsko delegacijo v skupščini OZN, je na vprašanja prisotnih časnikarjev izrazil svoie zadovoljstvo, da bo kmalu odpotoval v New York, pojasnil pa ie. da ni bil datum odhoda še določen. Na vprašanje, kaj namerava storiti na novem položaju v OZN. je lakonično odgovoril: «Storili bomo. kar bo potrebno storiti.« Na sprejemu je bila prisotna tudi edina zastopnica nežnega spola v kitajski delegaciji. Wang Hai-jung. ki pa ni hotela dajati izjav (tudi zaradi tega. ker ne pozna nobenega tujega jezika). V zvezi z njo so se razširile govorice, da ie nečakinja predsednika Maocetunga, vendar vest ni bila potr jena.
PREDSEDNIK VLADE JE SINOČI PRISPEL V VIDEM
Colombo o gospodarskem položaju Razgovor sindikati-Confindustria
Sindikati in Confindustria so ustanovili pet delovnih skupin in ugotovili izreden pomen vladnih investicij za rešitev obstoječih težav
RIM. 3. — Predsednik vlade Colombo je danes otvoril avtomobilski salon v Turinu, kjer se .ie ukvarjal predvsem s splošnimi gospodarskimi vprašanji ter zlasti z odnosi do sindikatov, ko so se predstavniki treh sindikalnih konfederacij istočasno razgovar.iali v Rimu s predstavniki Confindustrie. Predsednik vlade Colombo ie nato odpotoval v našo deželo in si je v Passariano del Friuli ogledal razstavo Tiepola.
Predsednik vlade Colombo je u-vodoma govoril o avtomobilski industriji in ugotovil določen napredek. vendar pa ie obsee proizvodnje nižji, kot dopuščajo proizvod ne naprave in kot bi to omogočila notranja potrošnja.
Osrednji del svojega govora pa je predsednik vlade Colombo posvetil notranji potrošnii in ie zagotovil. da bo vlada naredila, kar ie v njeni moči in da bo izkoristila finančna sredstva, ki so bila že dali časa namenjena za socialne investicije ter za iavna dela. Takoi zatem pa je Colombo govoril o vlogi sindikatov. češ da se njih vloga ne konča pri golih prejemkih, temveč da gre za vprašanje sodelova-
poldtičnih vprašani, kot v podjetjih.
V tej zvezd pa je Colombo govoril tudi o sindikalnih zahtevah, ki imajo objektivno mejo v gospodarskem ravnovesju podjetja in kadar sc ta meja premosti, se tudi zahteve razblinijo in se zniža obseg zaposlitve. V tej zvezi je Colombo o-menil tudi nujnost reform, ki pa so pogojene z ustvarjanjem ustreznih sredstev.
Nafto pa je predsednik vlade opozoril delodajalce, da je sedaj trenutek, ko je potrebno pričeti investirati. Predvsem zaradi tega, ker je treba s pomočjo višjih tehnoloških dosežkov absorbirati narasle stroške in ker lahko predvidimo višje notranje popraševanje, na katero moramo biti pripravljeni.
Predsednik vlade Colombo je prispel iz Turina z vojaškim letalom okrog 20. ure na področje Vidma in si je ogledal v vili Manin razstavo Tiepola, kjer so ga pozdravili predsednik deželnega odbora Berzanti, videmski župan Cadetto in ravnatelj razstave Aldo Rizzi. Razstavo so odprli1 junija in si jo je do sedaj ogledalo okrog 300 ti-
PARIZ, 3. — Izvršni odbor francoske socialistične stranke je danes sklenil predlagati komunistični partiji ustanovitev v poslanski zbornici in senatu stalne delegacije francoske levice, ki naj bi koordinirala v parlamentu vse pobude in delo levičarskih strank.
Jugoslovanski predsednik Tito ob prihoda v Ottawo v spremstvu general-	^	-r -	-	.
nega guvernerja Miehenerja	(Telefoto ANSA) nja. ki obstaia na ravni splošnih soc obiskovalcev. Colombo se
Belfaška vlada bo ponovno oborožila zloglasne krajevne policijske sile
Šest britanskih vojakov ranjenih zaradi eksplozije nastavljene mine
BELFAST, 3. Predsednik severnoirske vlade Faulkner je na predlog varnostnih organov sklenil ponovno oborožiti severnoirsko policijo. Belfaška vlada opravičuje ta, resen ukrep, ki zna še bolj zaostriti položaj, s poslabšanjem položaja v zadnjih tednih in z »umorom« osmih članov policije v oktobru. Na osnovi tega ukrepa bodo oborožili (ko bodo v službi) tudi tako imenovane «rezerviste» krajevne policije, ki so v večini bivši člani zloglasnih «posebnih» policijskih oddelkov «B-Specials». Ti oddelki so bili razpuščeni avgusta leta 1969, ko je Velika Britanija poslala v Severno Irsko prve oddelke svoje vojske. Pozneje so člane te zloglasne severnoirske policije vključili kot »rezerviste« v krajevno policijo, ki ni nosila orožja.
Znano je, da so člani severnoirske policije skoraj sami protestantje in da so bili ob prvih spopadih pred dvema letoma odločno na strani protestantov proti katoličanom. Zato zna ponovna oborožitev policije povzročiti še hujše izgrede in seveda močnejši odpor katoličanov, ki se
			
VEDNO HUJSI OBMEJNI SPOPADI
Skoraj neizogibna vojna med Indijo in Pakistanom
Nasprotujoče si verzije o bojih na meji med obema državama
NOVI DELHI, 3. - Indijka in Pakistan sta že praktično v vojnem stanju, saj so spopadi ob meji zavzeli v zadnjih urah tak obseg, da je nemogoče govoriti o navadnih obmejnih incidentih. V bojih ima za sedaj glavno besedo topništvo, danes pa so prvič stopila v akcijo tudi letala. Obe strani se tudi med-
sebojno obtožujeta kršenja ozemeljske integritete in zračnega prostora, utemeljenost teh obtožb pa je sedaj nemogoče preveriti.
Po vesteh iz Novega Delhija, kjer se je danes sestala posebna vladna komisija, ki je preučila položaj ob meji, je pakistansko topništvo preteklo noč obstreljevalo indijsko na-
eknjc v indija državi Orisa po katastrofalnem ciklonu. Zadnje vesti berite na 6. strani
selje Baligaon blizu Kamalpura v državi Tripura ter vojaško postojanko ob meji.
Po pakistanskih vesteh pa je indijsko topništvo bombardiralo dvajset vasi Vzhodnega Pakistana ter ubilo 14 civilistov in jih ranilo pet Pakistanski vojaški glasnik je tudi sporočil, da so «indijski agenti« skušali zasesti del pakistanskega ozemlja s pomočjo topništva in pehote, vendar so bili odbiti. 14 »agentov« naj bi bilo ubitih.
Indijska vlada demantira, da bi imela zgube. Vladni glasnik je povedal, da imajo indijske čete strog ukaz, naj ne prekoračijo meje s Pakistanom. Vlada je tudi sklenila prepovedati vstop v obmejne pokrajine brez posebnega dovoljenja. Indijska tiskovna agencija PTT pa poroča, da je bilo 25 pakistanskih vojakov ubitih v oboroženem spopadu z indijskimi varnostnimi Silana na meji z Vzhodno Bengalijo v okraju Nadja.
Kot smo omenili, so danes prvič stopile v akcijo letala. Po indijski verziji so štiri pakistanska letala kršila indijski zračni prostor ter letela nad Piinjabom, indijska vojaška letala pa so se vzdignila v zrak ter prisilila Pakistance k umiku. Ni znano, če je med incidentom prišlo do streljanja.
Danes je medtem zapustil Novi Delhi vrhovni poveljnik sovjetskega letalstva maršal Kutakov po šestdnevnem obisku v Indiji. Med obiskom je imel pogovore z obrambnim ministrom Ramon in s poveljnikom indijskega letalstva moršalom Lalum.
bodo ponovno čutili še bolj ogroženi.
Kot poročajo iz Londona je danes 200 oboroženih britanskih voja kov s »pomočjo avtoblindov vdrlo v belfaška mesta predela Ardoyne in Old Park, potem ko je danes zjutraj v tem kraju eksplodirala mina, ki je ranila 7 vojakov. Do eksplozije je prišlo, ko se je neki vojak spotaknil v železno žico, ki je bila povezana z mino. Med preiskavo, ki so jo vojaki opravili v teh dveh mestnih predelih, so pridržali 25 oseb. Poleg tega pa naj bi zaplenili precej orožja in municije.
Položaj v Severni Irski je bil tudi predmet razprave v britanskem parlamentu, kjer je govoril obrambni minister Garrington. Ugotovil je, da je vprašanje Severne Irske ena najbolj »bolečih točk« Združenega kraljestva.
Po njegovem mnenju so vojaški ukrepi, ki jih je londonska vlada sprejela v Severni Irski, »samo sredstvo za ustvarjanje pogojev za mirno in trajno rešitev vprašanja v Ulstru«. Močno je napadel člane irske iredentistične organizacije IRA in jih označil kot zločince in provokatorje, ki bi hoteli ustvariti zmedo med prebivalstvom Velike Britanije in s tem prisiliti vlado, da umakne svoje čete iz Severne Irske. Garrington je tudi povedal, da so britanski vojaki v zadnjih dveh tednih aretirali 126 »teroristov«, ki jih imajo na seznamu kot pripadnike organizacije IRA.
Zdi se, da so laburisti zahtevali naj vlada umakne vojsko iz Severne Irske in naj proglasi ta del irskega otoka za britansko pokrajino. S tem bi po mnenju laburistov odvzeli oblast krajevnim protestantom, ki so že v stoletnem boju proti irskim katoličanom in hkrati zmanjšali napetost ter polagoma vzpostavili mir in red. Poleg tega pa bi londonska vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za vse, kar se dogaja v Severni Irski.
ton Abram, veleposlanik Ellsworth Bunker in poveljnik ameriških sil na Pacifiku admiral John McCain.
Med kratko tiskovno konferenco takoj po prihodu v Sajgon je Laird izjavil, da se morajo ZDA »pokazati močne v trenutku, ko se pripravljajo na srečanja z voditelji Ljudske Kitajske in Sovjetske zveze«. Izrazil je tudi prepričanje, da bo ameriški senat ponovno odobril program pomoči tujim državam, ki ga je v preteklih dneh zavrnil, ter posebno poudaril, da glasovanje v senatu ni prizadelo programa ameriške vojaške pomoči Vietnamu.
Ameriški obrambni minister je zagotovil, da bodo ZDA še naprej dobavljale gospodarsko pomoč Thieuje-vemu režimu, da ne bi pokazale znakov šibkosti v trenutku, ko se začenjajo pogajanja v Evropi in Aziji.
Laird v Sajgonu
SAJGON, 3. — Danes je dospel na obisk v Sajgon ameriški obrambni minister Melvin Laird, ki ga spremlja predsednik generalnih štabov ameriških oboroženih sil admiral Thomas Moorer. Na vojaškem letališču Tan Son Nut so šefa Pentagona pozdra vili vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Vietnamu gen. Creigh-
Poslanica Saragata oboroženim silam
RIM, 3. — Predsednik republike Saragat je naslovil oboroženim silam tradicionalno poslanico ob 4. novembru, v kateri med drugim omenja, da zapada njegov sedemletni mandat. Nato Saragat ugotavlja, da ne bi bilo enotne in neodvisne Italije, če ne bi bilo naših očetov ljudi preporoda. ki so se borili odločno in pogumno ter pogosto do skrajne žrtve. Ne bi bilo svobodne Italije, če se ne bi borili ljudje odporniškega gibanja, partizani in borci za svobodo pripadniki italijanskega korpusa osvoboditve povezani z zavezniškimi armadami, ki so v drugem preporodu s prav takšnim pogumom izvojevali svobodo.
Zbor «Rečan» pri Pavlu VI.
RIM, 3. — Papež Pavel VI. je med generalno avdienco v baziliki sv. Petra sprejel tudi pevski zbor »Rečan« z Ljes v Beneški Sloveniji, ki ga vodi kaplan Rino Markič.
Člani zbora so pričakali papeža v narodni noši. Ko se jim je približal, so mu izročili v dar beneško košarico, v kateri so bili «gu-banca«, kostanj in pa lesena rezljana čutarica domačega žganja. Kaplan Markič pa je Pavlu VI.
izročil še pergament s posvetilom domačem beneškem dialektu in italijanščini.
Papež se je vidno zadovoljen zahvalil za prejeto darilo in se še nekaj trenutkov zadržal s člani zbora. Nato je pozdravil zbor, kaplana Markiča pa še posebej.
Tako je zbor «Rečan» zaključil svoj obisk v Rimu, kjer se je u-deležil tudi svečanosti za pokojnim škofom Fogarjem. Pred odhodom je zbor priredil poslovilni večer, ki se ga je udeležil tudi član jugoslovanskega diplomatskega poslaništva pri Vatikanu Tone Poljšak.
Ntnni na Kitajskem
ŠANGHAJ, 3.	— Doživljenjski
senator Nermi je včeraj pričel o-bisk Ljudske republike Kitajske, katerega program še ni dokončno znan. Danes je bil Nenni v Šanghaju, od koder bo odpotoval v Peking, kjer bo pet dni in se bo nato ob povratku vrnil v Kanton.
jutri udeležil proslav v Redipuglil. Danes zvečer pa se je v Vidmu sestal s predstavniki KD in kasneje na prefekturi z izvoljenimi na listah KD v lokalnih upravah.
Na sedežu CNEL je bil danes drugi sestanek med Confindustrio in sindikalnimi konfederacijami, na katerem so bila ponovno v o-spredju vprašanja zaposlitve, proizvodnje, investicij in ustvarjanja sredstev. Razgovor je trajal sedem ur s kratkim premorom za kosilo in so po njem izdali skupno uradno sporočilo, v katerem pravijo, da so preučili gospodarski položaj podjetij ter nekatera vprašanja o takojšnjem gospodarskem napredku in izvajanju reform. Nekatera vprašanja so sklenili poglobiti na ravni paritetič-nih ožjih delovnih skupin, ki se bodo ukvarjale predvsem z naslednjimi problemi:	investicijami
in njih izkoriščanji v odnosu na geografsko razporeditev ter na obseg zaposlitve: politiko pomoči za gospodarski razvoj (kredit, fiskalna politika itd.); kvantitativni obseg potreb socialnih reform; javni izdatki, njena kvalifikacija ter resnična učinkovitost.
V skupnem poročilu je nadalje rečeno, da so se strinjali, da je v sedanjem položaju politika javnih investicij bistven element napredka in da ne gre samo za njen obseg, temveč za roke kot tudi za usmeritev.
Dogovorili so se tudi, da se bodo ponovno sestali 3. decembra na plenarnem zasedanju.
Nadaljujejo se polemike o razpo-roki in o načinu volitev predsednika republike. Predsednik demo-kristjanske poslanske skomine Andreotti je za tednik Panorama predlagal za KD postopek v treh fazah: najprej naj se tajnik stranke Forlani skupaj z načelnikoma skupin poluradno posvetuje v stranki sami in izbere možne kandidate. Drugo fazo naj bi predstavljalo posvetovanje z drugimi skupinami in predvsem s strankami levega centra, kasneje pa tudi z drugimi, mi-sovci so seveda izključeni. Tretja faza bi pomenila povratek razprave v okvir parlamentarne skupine KD, ki naj bi upoštevala vse tako zbrane indikacije. Andreotti je mnenja, da je bistveno, da se KD »giblje kompaktna« in pravi, da bo podprl onega kandidata, ki bo imel objektivne možnosti, da prodre.
Lelio Basso pa za isti tednik pravi, da ne razume, zakaj se je njegova izvolitev za ustavnega sodnika pretvorila iz normalnega upravnega akta v tako pomembno politično dejanje. Basso nadaljuje, da bo v primeru, da bo imenovan, lahko samo izvajal ustavo in da ne vidi, kako bi lahko spremenil u-stavni organ, Id ima strogo omejene pristojnosti.
ii 1111111111111111 milili milili m im..
V ZVEZNI SKUPŠČINI V BEOGRADU
Nadaljevanje razprave o gospodarski politiki
Sprejet slovenski ugovor glede možnosti reskonta obveznic
(Od našega dopisnika)	i lanco Jugoslavije v prihodnjih pe-
BEOGRAD, 3. - Sveti zvezne I ^ letih'
skupščine so nadaljevali danes razpravo o programu dela in o poročilu zveznega izvršnega sveta o tekoči gospodarski politiki in predloženih zakonskih predlogih. V gospodarskem svetu so zahtevali, naj ZIS sproži naiodločnejše ukrepe za uskladitev uvoza s plačilno bilančno sposobnostjo in da napravi kompleksno analizo v gospodarskih odnosih z inozemstvom in io predloži svetu do sredine decembra. Svet ie nadalje zahteval od zveznega izvršnega sveta, da mu čimprei predloži analizo o gospodarskem položaju kmetijstva in energetsko bi-
..........................................mn..
V CASTELLAMARE Dl ŠTABI A PRI NEAPLJU
SPOPADI BREZPOSELNIH S POLICIJO
Hudo ramena dva delavca, za katera so si zdravniki pridržali prognozo
CASTELLAMARE Dl STABIA (Neapelj), 3. _ Do zelo resnih incidentov je danes prišlo med okrog 500 brezposelnimi in delavci delovnih skupin, med katerimi sta bila resno ranjena dva delavca, za katere so si zdravniki pridržali prognozo.
Pred občino so se zbrali brezposelni, ki zahtevajo, da jih vsaj začasno nameste na deloviščih, kjer so že zaposleni njih kolegi, ki pa se boje, da bi jim odvzeli del že tako skrom
nega zaslužka. Policija je takoj intervenirala in je demonstrante razpršila, vendar le za malo časa. Prišlo je do najrazličnejših incidentov, ko so demonstranti ustavili tovorni vlak, ko so zažgali s petardo avtobus javne varnosti in ko so preprečili intervencijo gasilcev. Prišlo je seveda tudi do metanja kamenja in drugega materiala, policija pa je na veliko streljala s solzilnimi bombami.
Nekaj časa se je položaj pomiril, vendar se je bitka popoldne ponov-
no razvnela in se je stanje normaliziralo šele v večernih urah.
Med demonstracijami je bil najresneje ranjen 18-letni Gaetano Ra-picano, katerega je zadela solzilna bomba v oko. kjer je eksplodirala, mu iztrgala oko ter povzročila pretres možganov. Zelo resno je tudi stanje 32-letnega Vincenza Acanfora, ki ima pretres možganov in verjetno razbito lobanjo in za katerega so si prav tako pridržali prognozo.
Poslanci družbenopolitičnega sveta so med drugim poudarili potrebo, da se v bodoče posveti večja pozornost socialnim razlikam, ki lahko pripel ieio do nepotrebnih političnih zapletljajev. Poslanci sodijo. da so med pomembnimi vzroki nastajanja socialnih razlik korupcija in podkupnine.
Popoldanska razprava o svetu narodov ie bila prekinjena, ker se ie delegacija Slovenije izrekla proti predloženi možnosti za reskont obveznic. ki bi jih koristniki družbenih sredstev izdali za kritje svojih dolgov, ker bi to po mišlienju Slovenije dejansko pomenilo povečanje emisije denarja in peljalo v inflacijo. Na popoldanski seji ie bdi svet obveščen, da je zvezni izvršni svet privolil, da se iz predloženega zakona do načinu kritja obveznosti koristnikov družbenih sredstev izbriše klavzula o možnosti reskonta obveznic.
V nadaljevanju popoldanske seje .ie svet narodov sorejel predloge za imenovanje nekaterih zveznih funkcionarjev in med drugim, da se za zveznega tajnika za pravosodje in splošne glavne posle imenu je član zveznega izvršnega sveta Boris Žnuderl. za namestnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič, dosedanji pomočnik zveznega tajnika, za tajnika zveznega izvršnega sveta pa Ivan Franko, dosedanji predsednik komisije skupščine Slovenije za družbeno nadzorstvo.
B. B.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB BRŽAVNEM PRAZNIKU 4. NOVEMBRA V TRSTU
Predsednik vlade Colombo na križarki «Vittorio Veneto»
tmšh&m
■MH
•
*■■■ f
J*«*’
v^-

i
blpffl
N'

#r .	— -e,- -
—'■j' *a»*w*^_	./
.	^;*;. ,23 * %>■ ** j^al* =
%
v. Mrs^-Wi
: * '«v
'L^"	■ ■ / j3F»'o:v'*
r'
,ri	i
POKOJNEMU PROF. DR. MSGR. JAKOBU UKMARJU V SPOMIN
«Assiduamente vigilato come p altri...»
Ko smo Dredsinočnjim zelo pozno brazložiti našo zaskrbljenost in na-
t»
Včeraj dopoldne ob 8.30 je priplula v tržaški zaliv in se zasidrala v bazenu nasproti Trga Unita eskadra italijanskih vojnih ladij na čelu z admiralsko ladjo križarko «Vitto-rio Veneto*, ki nosi znake komandanta eskadre admirala Eugenia Henkeja. Eskadra je prišla v Trst — kot vsako leto — za praznovanje 4. novembra.
Poleg križarke »Vittorio Veneto», ki se je zasidrala ob pomolu Pomorske postaje, so v eskadri šolska ladja pomorske akademije «San Giorgio*, raketna lovca »Intrepido* in »Impavido*, torpedni lovec »Gerbere*, podmorski fregati »Carabi-niere* in »Fasan* ter topničarki »Spinone U» in «Bracco». Takoj po pristanku se je odmiral Henke podal na vljudnostni obisk k predstavnikom oblasti, kateri so mu kasneje vrnili obisk na krovu «Vittorio Venetom. Ob 18.30 je admiral Spigaj priredil za višje častnike ladij sprejem na sedežu Tržaškega Lloyda.
Ob 13. uri bo prišel v Trst predsednik vlade Colombo, ki se bo podal na krov križarke »Vittorio Veneta*, kjer mu bo odmiral Henke priredil častno kosilo, predsednik vlade bo prišel iz Redipuglie, kjer se bo udeležil vsakoletne svečanosti ob državnem prazniku pri tamkajšnji kostnici. Svečanosti se bodo udeležili tudi najvišji predstavniki deželnih, pokrajinskih, občinskih, vojaških in drugih oblasti ter organizacij. Prisoten bo tudi tržaški župan z občinskim praporom.
Kolikor je znano se bo predsednik vlade Colombo mudil samo na bojni ladji in se bo že danes vrnil v Rim. Tokrat bo pa prvič, ko prihaja vladni predsednik neposredno iz Redipuglie v naše


1 §&?$
mesto.
Ob 17. uri bo na Trgu Unita dTtalia slavnostno snemanje zastave.
Ob priliki praznika oboroženih sil je KPI izdala letak, ki ga bodo delili med proslavami. V njem je poudarjena nujna vez med o-
jo krši militaristični in avtoritarni sistem. Komunisti obsojajo zapostavljanje in izigravanje državljanov v uniformah, ki bi morali uživati vse svoje ustavne svoboščine in pravice. Končno pa poziva prebivalstvo, naj se pridruži zahtevi po skrčenju vojaškega roka na 12 mesecev.
v noči prejeli vest o smrti prof. dr. msgr. Jakoba Ukmarja nismo utegnili sestaviti članka, v katerem smo dolžni povedati vse. kar ie potrebno ob smrti tako ugledneaa tržaškega Slovenca, katerega ime je bilo v našem dnevniku od kar izhaja tolikokrat omenjeno.
Že 6. septembra leta 1946 so naši bralci lahko opazili podpis pok. msgr. Ukmarja pod precej dolgim v latinščini napisanim besedilom z naslovom: »Gravamina cleri slavi (linguae Slovenae et croatae) circa regimen diocesis tergestinae et ju-stinopolitanae». V znani knjigi iz leta 1951. ki je izšla pod naslovom «0 vescovo Antonio Santin e gli sioveni e croati delle diocesi di Fiume, Trieste e Capodistria*. ie tisto besedilo ponatisnjeno v slovenščini in v italijanščini. Glasi se: «Mi slovenski in hrvaški duhovniki, zbrani na duhovniškem sestanku v Trstu dne 2. julija 1946 izjavljamo, da smo in hočemo biti vedno vdani sinovi sv. katoliške cerkve in ;yesti obljubi pokorščine in spoštovanja do škofa «pro temoore* ne glede na njegovo narodnost ali politične težnje*. Obžalujemo in obsojamo, da so bili v časopisih objavljeni cianid proti cerkvenim predstojnikom. kajti na ta način se rahlja dolžno spoštovanje do oblasti in ljudstvu se jemlje zaupanje v sv. cerkev. Iz istega razloga obsojamo tudi vsa nasilna dejanja, ki so se pripetila proti cerkvenim hierar-hom. S tem pa nočemo reči. da odobravamo vse. kar se ie storilo v naši škofiji, temveč hočemo o-
boroženimi silami in ustavo, ki
............... n m m imiiiii m'1111111*111 iiiiiiniii milil iiiiiiiiiii n.Hilli............................................................Hlinili
POPIS PREBIVALSTVA V TRŽAŠKI OBČINI
Poskus ustrahovanja odraža zadrego občinskih oblasti
S trmastim odklanjanjem slovenskih popisnic ovirajo reden potek popisa in kršijo navodila ISTAT
Ko smo te dni spremljali zadržanje pristojnih oblasti v tržaški občini ob ljudskem štetju je bilo očitno, da to zadržanje spremljajo poskusi ustrahovanja Slovencev, da se pa tudi zavedajo, da svojega zadržanja ne morejo o-pravičiti z zakonskimi ali drugačnimi normami ali navodili. Res je pač le eno, da bi morala občinska popisovalna komisija izdati popisovalcem navodila, naj sprejemajo tako slovenske, kakor italijanske popisne pole brez kakršnega koli pogoja. Državljan mora nuditi ustrezne informacije, to pa so naši ljudje na slovenskih polah tudi storili. In ker drugače ne moreja proti njim ukrepati, se poslužujejo edinega orožja, ki jim preostaja, to pa je »politični* pri-
_ I
BESEDILO ČL. 5 POSEB. STATUTA L. M.
Odreži in pokaži popisovalcu, če noče sprejeti slov. popisnice
Objavljamo — v slovenščini, italijanščini in angleščini originalno besedilo, kot je bilo podpisano v Londonu leta 1954, člena 5 Posebnega statuta Londonskega memoranduma, ki nam daje pravico, da izpolnimo lahko slovensko popisnico■ Ce popisovalec slovenske popisnice ne bi hotel sprejeti, svetujemo čitar Uljem, da to besedilo izrežejo in ga popisovalcu pokažejo, alt pa mu ga kar skupaj z v slovenščini izpolnjeno popisnico izročijo
s prošnjo, naj jo odnese svojemu predstojniku.
• * *
Besedilo člena 5 se glasi —
V slovenščini:
5. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku: pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po tolmaču: v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora.
Javnim dokumentom nanašajočim se na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije.
V italijanščini:
5. Gli appartenenti
al gruppo etnico jugoslavo nella zona amministrata dallTtalia e gli appartenenti al gruppo etnico italiano nella zona amministrata dalla Jugoslavia saranno liberi di usare la loro lingua nei loro rapporti personali ed uffidali con le AutoritA amministrative e giudiziarie delle due zone. Essi avranno il diritto di ricevere risposta nella loro stessa tingua da parte delle AutoritA; nelle risposte verbali. direttamente o per tramite di un interprete: nella comspondenza, almeno una tra-duzione delle risposte dovr& essere fomita dalle Autorita.
Gli atti pubblici concementi gli appartenenti ai due gruppi etnid, comprese le sentenze dei Tribunali, saranno accompagnati da una traduzione nella rispettiva lingua. Lo stesso principio si applicherš agli avvisi uffidali. alle pubbliche ordinanze ed alle pubblicazioni uffidali.	» » #
V angleščini:
5. Members of the Yugoslav ethnic group in the area administe-red by Italy and members of the Italian ethnic by Yugoslavia shall be free to use their language in their personal and official relations with the administrative and judidal authorities of the two areas. They shall have the right to receive from the authorities a reply in the same language: in verbal replis, either directly or trough an interpreter; in correspondence, a translation of the replies at least is to be provided by the authorities.
Public documents conceming members of these ethnic groups, including court sentences, shall be accompanied by a translatdor in the appropriate language. The same shall apply to official announcements, public proclamations and publications.
• • •
Posebni statut sta podpisala
v Londonu 5. oktobra 1954
ta vlado Italije:
MANLIO BROStO
(Objavljeno v glasilu vlade Republike Italije tDocumenti di vita italiana* št. XXXVII, dec. 1954 in v Službenem listu FNRJ 27. okt. 1954.).
za vlado Jugoslavije:
dr. VLADO VELEBIT
tisk na državljana v upanju, da se bo čutil osamljenega in da bo klonil.
K temu, da bi klonili, bi nas radi spravili na več načinov. Predvsem skušajo v nas vzbuditi skrb, češ »kaj bo zdaj, ko mi niso vzeli popisnice*? Nič se nam ne more zgoditi. Nihče ni nikoli nameraval zadržati popisnic doma. Res je le, da jih oni niso hoteli sprejeti, ko smo jim ponudili slovensko polo. Za to pa nosijo sami odgovornost, saj smo zapisali in ponavljamo, da s tem dejansko o-virajo reden potek ljudskega štetja.
Znano nam je, da so nekaterim popisovalcem naročili, naj si zapišejo imena tistih, ki so izpolnili samo slovensko popisnico. To jim končno niti ni potrebno, saj so ta imena imeli že prej. Sicer pa bi bilo dovolj pobrati slovenske pole. Na vsaki izmed njih je naslov in ime pripadnikov cele družine. Nihče jim ne more nič. ISTAT pa je že tolikokrat opozoril, da so podatki na polah (tudi imena in naslovi) stroga tajnost.
Slovenci nismo kršili zakona, čakamo pa še vedno, da nam povedo, na osnovi katerih navodil delajo. Zakaj ne objavijo brzojavke ISTAT iz Rima? Mar zato, ker v njej piše, da so naše — slovenske pole uradne, prav tako kakor italijanske? Zato, ker se boje, da bi javnost izvedela, da ravnajo nezakonito? In mar izjave vodilnih predstavnikov političnih strank, ki smo jih objavili, nič ne veljajo?
ruda. kamor se je gostilničar takoj podal, še prej pa je našel Lotov avto nasproti sedeža ACI. Ferrari je Pressija res našel doma in zahteval od njega ključe avta, kar si je tudi izposloval. Tako je Ferrari pripeljal presenečenemu Lotu avto in mu ga izročil. Seveda so med tem obvestili o tatvini tudi kvesturo, ki je poslala na kraj izvidnico. Ta se je prav tako podala v Pressijevo stanovanje in ker jim je mož priznal dejanje, so ga povabili na zasliševanje. Po podpisu zapisnika so Pressija, ki je agentom še kar znan, spravili v celico in ga prijavili sodišču ne samo zaradi tatvine, temveč tudi zaradi vožnje brez šoferske izkaznice, katero mu j« prefektura pred nedavnim odvzela.
še pritožbe mons. škofu zato. da bi jih pravilno upošteval.*
»Pritožili so se zaradi mnogih stvari*, nadaljuje v svojem pismu pok. msgr. Ukmar, ki prosi svojega škofa, nai spreime obrazložitev slovenskih in hrvaških duhovnikov kot iskreno dejanje. Na tiste pritožbe ie škof poslal več kot dvakrat daljši odgovor in slovenski duhovniki so na ta odgovor sestavili načrt novega odgovora, ki so ga poslali pok. Ukmarju in ki ie objavljen v že omenjeni knjigi.
Pokojnikovo ime se ie vnovič pojavilo na straneh našega dnevnika tistega leta. ko ie nadomestil svojega škofa pri birmi v nekaterih krajih Istre, kier so ga zamenjali z njim in ie žal moral pretrpeti tiste fizične muke, ki niso bile namenjene njemu in zaradi katerih je moral več dni ležati v reški bolnišnici, nato Da še prisostvovati sodni razpravi, ki jo je isti neljubi dogodek povzročil. Takrat ie podpisanega uredništvo poslalo na Reko. nai ga v bolnišnici obišče kar ie tudi storil. Toda dogodek ie šel že zdavnaj v pozabo in v našem dnevniku smo večkrat ponatisnili iz njegovih govorov iz znanstvenih razprav, ki so izšle v Trstu v posebni knjigi leta 1954, tiste čudovite dokaze, kako ie vsaka oblast dolžna spoštovati pravico slehernega naroda do rabe njegovega materinega jezika.
Naj še navedemo njegove avtobiografske podatke, ki jih ie leta 1968 sam sestavil in ki se dobesedno glasijo:
»Ukmar msgr. Jakob — že mnogo let upokojen kot gimnazijski profesor. pomagam nekoliko v dušnem pastirstvu škedenjske župnije. — Rojstni datum: 13. jul. 1878. rojstni
>.
kraj: Opčine. — Starši: oče Simon,
železniški čuvaj: mati Mariia roj. Šušteršič, oba iz Sežane. — Študije: osnovna šola na Opčinah od 1884 do 1890; nemška državna gimnazija v Trstu od 1890 do 1898: bogoslovno semenišče v Gorici od 1898 do 1902. — Duhovnik od 14.7. 1901. — Univerza na Dunaju od 1915 do 1917. — Promoviran za dokt. bogosl. 24.5.1917. — Službovanje: kaplan v Rojanu od 1902 do 1906: ustanovil Marijino družbo: župni u-pravitelj Ricmani od 1906 do 1907; kaplan pri Starem sv. Antonu v Trstu od 1907 do 1970; ravnatelj konvikta v Trstu od 1911 do 1913, profesor verstva državne gimnazije v Trstu od 1913 do 1918; ravnatelj bogoslovja v Skednju od 1919 do 1922 leta.
Upokojen in bivajoč v Skednju od 1919 do zdaj. — Sodnik v zakonskih pravdali pri regionalni cerkveni sodniji v Benetkah od 1940 do 1960. leta.
Rižarna bo odprta za občinstvo še danes, in sicer od 8. do 17. ure.
miiiiiiiiiiinimiiiiimiiiHimimummmmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiii
PRED VSEDRŽAVNIM XIII KONGRESOM PARTIJE
Januarja redni kongres tržaške federacije KPI
Kongresi posameznih sekcij bodo v decembru - Tržaška KPI ima letos 416 članov več
Ukraden in najden avto s tatom vred
Mario Lot iz Sacila je imel včeraj precej sreče. Medtem ko je kot predstavnik neke vinarske zadruge ponujal sladko kapljico najemniku gostilne »Al Moro* v Ul. del Destriero,
Arduinu Ferrariju, mu je nekdo ukradel avto lancia fulvia 2000 pordenon-ske registracije, ki ga je bil pustil partikanega. Ko je premišljeval kaj storiti, ga je neko dekle opozorilo, da je avto odpeljal mož, ki je malo pred njim prišel iz gostilne. Tega je Ferrari takoj identificiral za stalnega klienta Maria Pressija iz Ul. Ve-
.....................................
SPOROČILO MLADINSKEGA KROŽKA
Nova pobuda za združevanje slovenske tržaške mladine
Pobudniki želijo poleg študentske mladine pritegniti zlasti delavsko, ki živi v italijanskem okolju
Komunistična partija se pripravlja na svoj redni vsedržavni kongres, ki bo prihodnje leto spomladi. Pred tem se bodo zbrali na svojih predkongresnih zborovanjih člani celic in sekcij in na rednih kongresih za izvolitev delegatov ter obnovitev vodstvenih organov pa pokrajinske federacije. Tržaška federacija KPI je sklicala svoj kongres v januarju, in sicer v dneh od 21. do 23. januarja 1972. Do konca decembra pa se bodo na predkongresnih zborovanjih zbrali člani sekcij. Tako sta sporočila vodilna organa federacije, pokrajinski komite in kontrolna komisija, ki sta tudi pozvala člane, naj se pripravijo na razpravo in stvarno pripomorejo k čimbolj dinamični in demokratični diskusiji. Glede letošnjega kongresa velja poudariti tudi novost, da CK KPI, ki se bo sestal prihodnji teden, ne bo pripravil običajnih političnih tez, o katerih se je moralo članstvo partije opredeljevati, temveč bo pred-
Slovenska mladina v Trstu že dolgo čuti potrebo po nekem kraju, kjer bi se lahko zbirala in preživela prijeten večer ob zabavi in konstruktivnem pogovoru s prijatelji. Vemo pa, da ni vseeno kje, kako in s kom se družimo in zabavamo. Slovenci čutimo predvsem potrebo, da se naša etnična skupnost ne zrahlja bolj kot je sicer In ne zgublja vedno novih članov, predvsem mladih. Pri tem pa ima nedvomno veliko vlogo dejstvo, da se slovenska mladina vključuje v italijanske krožke, to pa zaradi pomanjkanja neke vezi, ki bi jo družila. Tako vez bi lahko predstavljal krožek, ki bi s svojo dejavnostjo vabil bodisi študente, katerim je zaradi svojega stalnega stika s slovensko kulturo lažje ohraniti narodno zavest, kakor tudi delavsko mladino, ki živi v italijanskem delovnem okolju.
Novi krožek, ki ga skušamo ustanoviti, bi imel predvsem nalogo, dati vsem mladim Slovencem priložnost, da se redno shajajo, zabavajo in po-
govarjajo v svojem jeziku. Seveda bi morala biti dejavnost krožka takšna, da bi res privabila mlade, zato smo mislili, da bi morali vse to zasnovati, organizirati in speljati sami. Organizacija Je zato odprta vsakemu, ki misli, da bi lahko doprinesel svoj prispevek in tudi tistim, ki hočejo kritizirati našo dejavnost.
Prejšnji teden je mladinski krožek priredil prvi sobotni večer, ki je bil poskus tega, kar naj bi bila naša srečanja. Iz tehničnih razlogov se nam ni bilo mogoče držati napovedanega programa.
V začetku naj bi večeri služili za to, da združijo čim več mladih ljudi, od katerih si potem pričakujemo iniciativo in največje sodelovanje, kajti samo mladi vedo, česa si sami želijo in so tudi edini zmožni to speljati po svojem načrtu, četudi zaradi svoje neizkušenosti lahko marsikje zrešijo in ne dosežejo zaželenega cilja.
Mladinski krožek Trst
kongresna razprava potekala zgolj na osnovi osnutka poročila namestnika tajnika KPI Enrica Berlin-guerja in iz praktične ocene opravljenega dela.
Pokrajinski federalni komite in kontrolna komisija sta na zadnji seji ugotovila, da se je tržaška federacija KPI ponovno okrepila v svoji organizacijski strukturi. Na dan 16. oktobra so namreč obnovili izkaznico vsi člani stranke, novih članov pa je 416. Tudi poletna kampanja zbiranja sredstev za partijski tisk je uspela preko pričakovanj. V Trstu so v ta namen zbrali doslej naj višjo vsoto: 19 milijonov in 200 tisoč Ur.
Politični urad KPI je v zvezi z včlanjevanjem izdal smernico, naj večina članov obnovi letošnje izkaznice v prvih novembrskih dneh. Prve rezultate te kampanje bodo objavili že na proslavi oktobrske revolucije, 7. novembra v kinu »Grattacielo*. kjer bodo spregovo-riU tajnik stranke Cuffaro, v slovenščini posl. Marija Bernetič, in član vodstva KPI Giuliano Pajetta. Tržaška federacija KPI vabi zato vse svoje člane, naj gredo v sekcije ali k članom sekcijskih odborov in pri njih obnovijo izkaznice za leto 1972.
V Kopru je umrl dr. Luciano Ferfoglia
Včeraj zjutraj je umrl v Kopru, zadet od srčne kapi, dr. Luciano Ferfoglia, primarij internega oddelka ankaranske bolnišnice. Pokojnik je vsa leta po osvoboditvi z vso vnemo in nesebičnostjo deloval med prebivalstvom slovenske obale in je bil visoko cenjen, zaradi svojih strokovnih sposobnosti. Njegova nenadna smrt, saj je komaj dopolnil 50 let, je boleče odjeknila tako med prebivalstvom, kakor tudi med zdravstvenimi delavci, ki bodo težko našU nadomestilo za nastalo vrzel.
Čeprav je bil pokojnik vsestransko angažiran v zdravstvenem delovanju, pa je zmeraj našel čas tudi za družbeno politično udejstvovanje. Med drugim je bU tudi poslanec v republiški skupščini, odbornik v koprski občinski skupščini, aktivno pa je deloval tudi v organizacijah ItaUjanske unije za Istro in Reko. Pogreb bo predvidoma v petek.
Pokojnik je bil zelo znan in oe-njen kot odličen zdravnik tudi v Tretu.
Dela po časovni zapovrstnosti:
1.	Urednik 14-dnevne revije »Družinski prijatelj* — od 1904 do 1906.
2.	Urednik tednika »Zarja* od 1906 do 1910.
3.	«Naša daritev*. Petinštirideset govorov o mašnih obredih. Izdala in založila kniigama Fortunato, Trst 1951.
4.	»Zadnja večerja*. Govori in znanstvene razprave o zadnji večerji našega Gospoda. Založila knjigama Fortunato. Trst 1954.
5.	»Vesoljni cerkveni zbori* Zgodovina vesoljnih cerkv. zborov. Izdala Mohorjeva družba v Gorici.
Pripomba: Moj na.iobšimeiši rokopis »Marijologija*. teološka znanstvena razprava o božii materi, leži že pol leta v nadškofijskem ordinariatu Ljubljana in čaka na tisk. (Kasneje je rokopis izšel op. ur.).
Kot so bralci ugotovili iz tega njegovega lastnega življenjepisa, ie bil pok. msgr. Ukmar strašno nevaren človek, tako da ie 16. maja 1928 (anno VI.) tedanji tržaški prefekt Fornaziari z dopisom Gab. P. S. 4462-28 takole poročal v Rim ministrstvu za notranje zadeve (Mi-nistero deil'Interno): «11 sacerdote Ukmar Giacomo di Simeone e di Snidersich Maria, nato a Trieste il 1878 e anch’egli noto per i suoi sentimenti nazionalisti sloveni e co-di cui soora (poročilo piše najprej me tale viene. cotne gli altri due o dveh duhovnikih pri sv Ivanu), assiduamente vigilato.*
Za vse svoje velike teološke zasluge je pok. msgr. Ukmar prejel 29. februarja lani častni doktorat, ki mu ga je podelila ljubljanska teološka fakulteta ob proslavi svoie 70-letnice. Iz srca smo mu čestitali k visokemu priznanju, v katerem se odseva tudi njegova zvestoba svojemu rodu.
Našim tržaškim bralcem pač ni potrebno posebej razlagati, kako zelo priljubljen ie bil pokojnik v Trstu, zlasti pa v Skednju. kjer je živel več kot 50 let. Zlasti v času fašizma so njegove pridige hodili poslušati tudi mnogi. Id sicer ni koli niso prihajali v cerkev Zelo logično ie. da ie bil tak človek zelo velik prijatelj pokojnega škofa Fogarja. Prav zaradi tega torej se nam je zdelo zelo logično, da smo prav pokojnega profesorja naprosili. nai za naš dnevnik napiše nekaj vrstic o svojem velikem prijatelju. Pok. msgr. se ie vabilu zelo rad odzval in nam članek tudi poslal in ko smo mu za zahvalo poslali v dar tudi najnovejšo knjigo. ki je takrat izšla v Trstu s prošnjo, naj nam bo tudi v prihodnosti naklonjen, nam ie odgovoril med drugim:
»Če bd vam mogel storiti kako uslugo, bom rad storil. Žal ne zmorem veliko, ker sem vsled starosti (čez 93) precej opešal*.
No. predvčerajšnjim ie blagi in pošteni slovenski duhovnik. Jakob Ukmar, kot se ie vedno podpisoval, opešal do konca.
S. R.
Urnik trgovin danes
Slovensko gospodarsko združenje Javlja urnik trgovin za praznik. DANES, 4. 11. 1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8, • 13., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. • 21.30.
V miljski »Lo squero*
Predavanje prof. Poldinija o zaščiti narave
»Ne delajmo si utvar! Mi ne bomo rešili narave! Lahko pa pripomoremo k temu, da bodo naši sinovi vdihavali bolj svež zrak, pili bolj zdravo vodo in se kopali v bolj čistem morju*. Nekako tako bi lahko strnili predavanje tržaškega univerzitetnega profesorja Poldinija o »zaščiti narave* na sinočnji konferenci - debati v miljski galeriji »Lo squero», ki jo je v okviru prve omitološke razstave priredil mednarodni sklad za zaščito narave World Wildlife Fund.
Prof. Poldini je uvodoma zelo nazorno prikazal geografsko in sploh geološko sliko naše dežele, nato pa se s posebnim poudarkom zaustavil pri znanem zakonu Belci, ki predvideva sedem kraških rezervatov, segajo'" n k< *	...
doline Glinščice pa vse tja do Grmade. Po mnenju predavatelja pa se ti rezervati predstavljajo z vrsto pomanjkljivosti, saj se po e-ni strani hoče ohraniti in zaščititi naprava, po drugi strani pa je že razmišlja o tehnoloških udobnostih, ki jih državljan, suženj avtomobila, zahteva. Najbolj značilen primer je prav barkovljan-ska vpadnica, ki predvideva samo pri Bazovici, eni od kraških rezervatov, kar enajst manjših vpadnic. Gre torej za očitna nasprot-stva, vsako prizadevanje za zaščito narave pa postaja s tem ničevo!
V zaključku svojega izredno zanimivega, čeprav zelo posplošenega predavanja, je prof. Poldini o-menil še vrsto nevarnosti, ki prežijo nad nekaterimi predeli naše dežele kot Doberdobsko jezero, izliv Soče, del padske nižine, predalpski predeli in karnijska gorska veriga.
Na vprašanje nekega poslušalca, kako se navaden državljan lahko upre vsemu temu oziroma, kaj naj napravi, da se bo narava spet vrnila v svojo prvotno platformo, je prof. Poldini odgovoril, da, žal nič. Edino kar lahko storimo je to, da preko raznih združenj, ki se zanimajo za ta vprašanja (kot na priliko zadruga »Naš Kras*, op. ur.) vzpodbudimo in prisilimo odgovorne oblasti, da se pričnejo mnogo bolj načrtno in sistematično ukvarjati a temi vprašanji, ki so končno vprašanja vseh nas, našega zdravega življenja in bdtnosti!
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 6. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
II. abonmajski koncert
Slovenski
oktet
Jože Kores	Andrej štrukelj
Danilo Čadež	Tone Kozlevčar
Peter Ambrož Marjan Štefančič Božo Grošelj	Peter čare
Umetniški vodja
dr. VALENS VODUŠEK
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779), od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom BERTOLT BRECHT
Bobni v noti
drama in komedija
DANES, 4. novembra ob 16. uri (Abonma red F — okoliški)
Vozni red avtobusa za okoliški abonma:
Veliki Repen 14.20, Mali Repen 14.25. Zgonik 14.30, Koludrovca 14.30, Salež 14.35, Prečnik 14.45. Cerovlje 14.55, Vižovlje 15. (železniška postaja), Sesljan 15.05 križišče Sesljan - Vižovlje). Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20.
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
Abonmaji so še na razpolago!
SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA
Jutri, 5. novembra ob 18. uri se bo sestal na sedežu sindikata slovenske šole šolski odbor.
Razpravljal bo o združenih zakonskih osnutkih poslancev Bel-clja in škerka.
MLADINSKI KROŽEK TRST
bo predvajal v soboto, 6. novembra ob 18. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, že napovedani film:
ttANATOMIA
Dl UN RAPIMENTOn
Sledila bo kratka debata o filmu, nato pa ples.
Prijatelje, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji Mladinskega krožka vabimo, da se udeležijo sestankov, ki so vsak torek ob 18. uri vedno v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «BARKOVUE > bo v nedeljo, 14. novembra t. 1. ob 17. uri v društvenih prostorih v Ul. Ceretto 12.
Dnevni red bomo objavili pravočasno.
Nadzorni odbor
Odbor GOSPODARSKEGA DRUŠTVA na KONTOVELU obvešča vse člane, da bo dne 6. novembra 1971 ob 20. uri sestanek vseh članov v prostorih društva.
Odbor
• KPI prireja jutri zvečer svečanosti ob razdelitvi članskih izkaznic v sekcijah »Vostok* pri Sv. Ivanu in »Pratolongo* (Ul. dello Scoglio). Pri Sv. Ivanu bo zbranim spregovoril deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi, pri bivši gostilni »Miniussi* pa senator Paola Šema.
Včeraj-danes
Danes, četrtek, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49. — Dolžina dneva 10.01. — Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 9.00. Jutri, petek, 5. novembra ZAHAR
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Busolinl, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zul-Cignola, Corso Italia 14, Prendini, UL T. Vecellio 24. Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculapio, UL Roma 15, INAM, Al Camello, Drev. XX. septembra 4, Alla Maddalena, UL Istria 35, Chiari-Crotti. UL Tor S. Piero 2.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
i K ST Vtalo XX
TEL 96-301 Hrttemhrr IK'III
Gledališča /
GLEDALIŠČE VERDI
Blagajna gledališča Verdi je zaprta. Od jutri lahko abonenti da A, B in C prevzamejo s’, je abonmajske izkaznice. Blagaj®^ na razpolago za sprejemanje 110 in potrjevanje starih abonmajev sezono 1971/72, ki se bo z gala P stavo začela 11. t.m. z Verdijevo «* ro «Simon Boccanegra* pod vodstv dirigenta Gavazzenija.
POL1TEAMA ROSSETT1
Danes popoldne ob 16.30 »Don Juan*. Zadnjima večerja predstavama jutri in v soboto, . nedeljo popoldne sledila zadnja P stava.
že v torek, 9. t. m. bo na mu Pirandellova komedija »H "f g to a sonagli* (Čepica z zvon_, L*, bo veljala za reden abonma. W jal jo bo Teatro Stabile iz
Razstave
V	umetniški galeriji Barisi * _ Rossetti 9 osebna razstava slikarke Radenke. Razstavlja pino slik s kraško motiviko. __
V	umetniški galeriji »La ta”*' j Ul. S. Nicolo 6 a, je odprta » novembra, razstava del Oresta quela.
V	Tržaški knjigarni je
razstava nagrajenih del na e* re KASTA pri Piščancih.	.
V	galeriji Rossoni razstavijo ^ dela tržaški slikar in kipar En1 « možic - Primosi, ki je za s'^j| samostojno razstavo pripravil 23, pretežno novih del.
V	občinski galeriji bo do 6-bra razstava del tržaškega s Santa Bidolija, ki je začel svj> stvarjalno delo v Trstu, odkod ^ je izselil v Vicenzo, kjer je leta tudi umrl.
V	razstavnem prostoru KrašM
še v Repnu razstavlja svoja skupina šestih tržaški slikarjev ^ pe U». Razstava bo odprta do in jo bralcem priporočamo. ,
V	tržaški galeriji «Russo» v Rossoni razstavlja svoja dela slikar Robert Faganel.
V	galeriji Tergeste bo od 6- ^ t. m. razstavljal Armando Cuca^
Nazionale 14.00 »Le 24 ore ^ Mans*. Steve McQueen. Elg8 dersen. Barvni film .	j.
Penice 14.30, 17.00, 19.30, zadnja stava ob 22.10. »Sole rosso** ^ Bronson, Uršula Andress, _ostejii.
Mifune in Alain Delon
_ *es»
Bab1
Eden 15.30 «11 Decamerone*. ^ film. Strogo prepovedan
ni pod 18. letom.	tjCus>*
Grattacielo 14.00 »Homo er.,:c4rb Producent in režiser Mario . p, Lando Buzzanca, S. Koše ' ^ Podestš, L. Salce, L Eurste n#) B. Blier. Barvni film. PreP°v mladini pod 14. letom. [(jut Excelsior 14.00 «Roma bene»j Manfredi, Vima Lisi, Senta ~ pf Franco Fabrizi. Barvni povedan mladini pod 14- ‘e « giit Ritz 14.30 »Detenuto in attesa ^ dizio*. Alberto Sordi. Barv® p Alabarda 14.30 »Sei gendarr® ^ ga*. Barvni film. Louis P® j»t# Filodrammatico 14.30 »La cltta acquanauti». Barvni film* (e^ Aurora 15.00 «11 grande Jake** nicolor.	. 0>.
Impero 15.00 «Anonimo Venezi® ^ Bolkan, T. Musante. Barv® ^ Prepovedano mladini pod ji Cristallo 15.00 »n furto č >'a®n commercio*. Barvni film. jJ Capitol 14.00 «11 vichingo v®n%c»' sud*. Barvni film. Lando ”Ll ,e jt| Moderno 14.30 »La spina d°rs diavolo*. Bekim Fehmiu. film.
Vittorio Vencto 15.00 «11 giar(*’D
Finzi Contini*. Barvni f’*®* Ideale 14.00 «11 corsaro nero»* ^|jtv ce Hill, Silvia Monti. BarV® ^ Astra 15.00 «A1 soldo di tutte • g,:-diere*. T. Curtis, C. Bronso® vni film.	^ -
Abbazia 15.00 »Nini Tirabusc®’ j|j-donna che invento la m°sS8f niča Vitti. Barvni film.
KINO «|RIS
predvaja danes ob 16- ur* vni film:
LA B E L V A
Igra Klaus Kinsld
Razna obvestila
j/*
KASTA organizira tečaj g, ^ ščine. Vpisovanje v UL GepP* nadstr.
PD »S. Škamperle* prirecU„efiibr®tfr ni jesenski izlet dne 21. [1°'	V*
Vipavo, Ajdovščino. Cm) f J ^ tec in Postojno. Kdor se m® fej ^ žiti izleta, naj se javi	0
tel. 70-834 od 9. do 13. * do 20. ure.
• • •
SPDT priredi v nedeljo* J-bra Izlet v Glinščico s P“ spomina padlih planincev spominski plošči in z vzl’kofl) Mali Kras. Sestanek preo muda ob 9. uri.
Darovi in prispevk
A
V počastitev spomina 31 Ukmarja daruje Drago l>a 10 za prosvetno društvo »Ivah Skednju.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA
pomočnico od 9. do 13- ut ' jipi I se med 14. in 16. uro pri d , nuzarič, Trst, Ul. Giulia
GORIŠKI DNEVNIK
V OKVIRU PRISTOJNE DEŽELNE KOMISIJE
Sprejeti trije novi zakoni za kmetijstvo in živinorejo
Prizadevanja za razvoj gozdarstva - Podpora sodelovanju na zadružni osnovi . Nova stanovanja za kmetijske delavce
nflc^°r smo ze kratko poročali v lu 7™ ilstu’ **> deželni svet kma-skihSC"^ razPravljati o treh zakon-^načrtih, ki vnašajo določene
llPrvln i. ’	^ vuaaaju uuiuctriie
,v kmetijstvo Furlanije -
nih je
^JJijske krajine. O novih zako-PosvetovaL rTPraVljala, .prist°jna
_^vdina komična. ki rp ip
sestal —a komisija, ki se je a Prejšnji teden pod predivom svetovalca Dal Masa (P ja 1 “L.v Prisotnosti odbornika je (vSk • st'v° Comellija. Komisija cer^bn a vse ^ zakone, in si-tretu?rva dva z večino glasov, Pa soglasno.
komisii-23^0”’ 111 ga ->e kolegom v nis onsa| svetovalec Martinov h Uy Predvideva vrsto poseda ra -6 uPrave v obrambo in Pod|.„.VOJ gozdarstva v deželi. Na Uprav nPvega zakona bo deželna a .okrepila redno in izredno !*®*evanj tla
Sehnn~ ‘n,semen za javne in za-diia gozdove. Dežela bo tudi nu-ttoviK V0J0 Porooč za nakupovanje terih zan^i^kih površin, na ka-
Podn,vVfn;'e obstoječih gozdov ter tniadi^ j^ goienie in nabavljanje
jenip a j..,bl Pripravili tla za go-Ua4i]iSa<^5' ^ deželno pomočjo bo ljiVr,J® Pospešen boj proti škod-kr proti fizični in biološki tudi	gozdov. Zakon določa
8tr0^lnanona sredstva za kritje
»■*ua n • z.vezi s prizadevanji Wo ^kjanju požarov in za nji-bo/L gu^enje. Iz javnih sredstev .tr-^alje finansirali pripravo Vodenih študijev za racionalno Bo , Je,gozdov in pašnikov. Konč-izva;3 . ežeta še naprej podpirala y Je poskusov v gozdarstvu, pojjf^avo o novem zakonu so steviinj svetovalci. Di Čase a,.0. (MF) je zahteval, naj bi slej Mela v veoji meri kakor do-v Et»aVZ-a za boj proti požarom je nToi^?’ svetovalec Cogo (KD) kiškeiraas-j. Pomen gozdov z eko-(PSDn Vlca^a’ svetovalec Dal Mas pravo' Pa ie Povabil deželno u-je v', n.aj bi se zavzela za več-ki Se kovanje med ustanovami, UkvariL Furlaniji - Julijski krajini sebnji; , z gozdarstvom, in za-iin. v tastniki gozdnatih povr-Scbioni °?Unistišni svetovalec Motoma .■j® zavzel do novega za-#e utms* 'ondno stališče, češ da hribovit uVa dovo,j posebnih potreb gOjdarsh, tx??ročij tu* v pogledu bife , Va- V tej zvezi je odbor-da n. kmetijstvo Comelli dejal, Mlneiti ra7a dežela sprejeti po-kor hib-Zaa°n 0 gozdarstvu, ka-Jtttefuj-*0 bodo znane osnovne Ja Po katerih se bo odvija-tarripHj arska politika. Rimski par-fe s . ?e„ »jamreč pravkar ukvar-•t*	zakonom o gozdar-
ju* ttakji, po katerem si bo krajin- Ž? Furlanija - Julijska uala ustrezno ureditev. Ob
koncu razprave je bil novi deželni zakon sprejet z večino glasov. Proti so glasovali pripadniki svetovalske skupine KPI.
Drugi zakon o kmetijstvu, o katerem je razpravljala pristojna posvetovalna komisija, določa nove deželne posege za razvoj zadružnega sodelovanja v kmetijstvu in za razvoj živinoreje. Zakon sta kolegom obrazložila svetovalec Bian-chini (KD) in odbornik za kmetijstvo Comelli. V razpravo so posegli svetovalci Moschioni (KPI), De Biasio (KD), Pittoni (PSI), Dal Mas (PSDI) in nekateri drugi. Moschioni je kritiziral delovanje deželnega centra za umetno osemenjevanje ter zahteval, naj bi v odbor, ki ga vodi, imenovali tudi predstavnike živinorejcev. Odbornik Comelli je dejal, da namerava dežela v kratkem sprejeti tudi na tem področju popolnejši zakon, ter da predstavlja nova norma nekakšen predujem na splošnejšo ureditev teh vprašanj. Komisija je pri glasovanju sprejela načrt z večino glasov: proti so glasovali pripadniki KPI in MSI.
Tretji zakon pa predvideva ponovno finansiranje člena 5 deželnega zakona štev. 49 iz lanskega leta, ki se nanaša na gradnjo stanovanj za kmetijske delavce. Komisija je hkrati z novim zakonom vzela v pretres tudi podobno normo, ki so jo predlagali komunistični svetovalci in prošnjo, ki so o istem vprašanju pred časom vložili kmetijski delavci iz okolice
šiinim avtom Rdečega križa, 68-let-nega upokojenca Gilberta Colauttija. Priletnemu možu, ki je predvčerajšnjim padel v kuhinji stanovanja v Ul. Commerciale, so ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa leve noge in kolka, zaradi česar so zdravniki mnenja, da bo moral Colautti ostati najmanj tri mesece v njihovi oskrbi.
Ogleja. Po daljšem poročilu svetovalca Del Gobba (GD) je komisija sprejela tudi tretji zakonski načrt in pristala na predlog samega Del Gobba, da bi prvotno predvidena vsoto RO rrvlijonov lir za ponovno finansiranje člena 5 zakona štev. 49 povečali na 100 milijonov. V tej zvezi je svetovalec Moschioni (KPI) nariasil, da bi morala dežela pospešiti gradnjo stanovanjskih hiš za odvisne delavce v kmetijstvu, ter da bi torej morala nameniti tej dejavnosti več sredstev. Skupna vrednost stanovanjskih hiš za kmetijske delavce, po katerih se danes v Furlaniji - Julijski krajini čuti neodložljive nujnosti, je dejal Moschioni, se suče na višini 3 milijard lir. Podobno mnenje sta izrekla tudi svetovalca Di Caporiac-eo (MF) in Pittoni (PSI). Zakon je bil sprejet soglasno.
Smrt tržaškega letalskega pionirja Giannija VVidmerja
V našem mestu je včeraj umrl v starosti 79 let pionir civilnega letalstva Gianni Widmer. Že kot otrok je Kazal veliko zanimanje za letala in 30. maja 1911 je kot prvi v Milanu dosegel patent za letenje. Kmalu nato so se začeli njegovi zgodovinski poleti. 23. julija 1911 je prvi preletel Tržaški zaliv, marca 1913 je poletel od Benetk v Raven-no, Posaro, Fano in Ancono, mesec dni kasneje pa je prvi pristal v San Marinu, kjer mu je tainAUjsnja republika tudi postavila spomenik. V istem letu je Gianni Widmer opravil se dva poleta na Dunaj in Dunajsko Novo mesto «Wiener Neu-stadt) ter na Cetinje, kjer ga je črnogorski kralj Nikita osebno odlikoval z redom viteza Danila L Končno je 29. marca 1914 poletel iz Trsta v Rim s samo dvema vmesnima postankoma v Ravenni in v Perugii.
Na začetku prve svetovne vojne so mu avstroogrske oblasti letalo zaplenile. Widmer je nato ostal v Italiji, kjer je bil najprej kolav-dator v Šesto Calende in nato v Perugii.
PO POSVETU STROKOVNJAKOV V RIMU
Kako je s problemom blagovnega prometa po železnici v Gorici?
Nujno je potrebna ureditev prometa z živino preko goriške postaje
Neroden padec priletnega moža
Včeraj dopoldne so morali sprejeti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga pripeljali z re-
lUlIliuillin
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinmiuiiiiiiiiiiii
Na Repentabru grob padlega *0mandanta Bazoviške brigade
- ««*• v J»
Kartografski pregled Furlanije-Jul. krajine
Deželno ravnateljstvo za načrtovanje, študij in statistiko pri predsedstvu deželnega odbora je v sodelovanju z uradom za tisk in za stike z občinstvom izdalo zbirko kartografskih pregledov o upravni razdelitvi in socialnogospodarskem razvoju Furlani je-Julijske krajine. Zbirko je pripravil strokovnjak C. Spizzamiglio pri deželnem odbomištvu za javna dela, tiskali pa so pri Del Biancu v Vidmu. Zbirko dopolnjujejo trije zvezki z opisom 8 socialno gospodarskih področij, v katere je bilo pred časom razdeljeno deželno ozemlje, z opisom upravne razdelitve področja (pokrajine, okoliši, občinska združenja) in s statističnim pregledom. Podatki, ki jih objavlja pregled, sežejo do leta 1969.
Pred dvema tednoma je bil v časopisju najavljen posvet predstavnikov na najvišjr ravni v Rimu, na katerem so funkcionarji železnic iz Italije in Jugoslavije obravnavali problem odprtja železniške ga prehoda za blagovno izmenjavo s tretjimi državami preko železniškega mejnega prehoda in železniške postaje v Gorici. Pri tem gre predvsem za uvoz živine.
Pred tem je bila v Gorici posebna konferenca, ki ji je meseca junija predsedoval goriški poslanec Marocco in na kateri so izmenjali svoja mnenja v zadevi predstavniki trgovinskih zbornic iz Nove Gorice in Ljubljane ter železniški strokovnjaki obeh sosednjih držav. Že takrat so priporočali nujno in pozitivno rešitev tega problema v obojestransko korist.
Poslanec Marocco je ta problem obravnaval tudi v svojem posegu v poslanski zbornici dne 1. aprila letos, ko je govoril o potrebi modeme politike v prevozništvu. Ko je ugotovil, da imamo samo na dveh mejah železnico z dvojnim tirom, se pravi pri Modani in pri Trstu, in ugotovil ozko grlo za blagovni promet po železnici v inozemstvo ali iz njega, je poudaril, da se še vedno odlaša s priprava-
ne w- da
Mt0m pokopališču pokopan J1* h».- ehgar, komandant Bazovl-
ki je padel med Rc-Ihs ■ Nn ln Opčinami 2. maja * bn grobu je skromen lesen »Franc Mengar -»J v. 9 ^ 18. Bazoviške brigade 1945».
k jiten.,!T,Ka hta. so predstavni-^^k^tova-nskega generalnega P°iežiii te dni venec tu-
di na ta grob, domačini pa so prinesli šope cvetja.
Domačini želijo, da bi se grob padlega komandanta Bazoviške brigade ohranil in da ne bi posmrtne ostanke prekopali ter jih položili v skupno grobnico. Vse kaže, da se bo sestavil pripravljalni odbor in da bodo s prispevki občanov ter občinske uprave postavili Francu Mengarju primeren nagroben spomenik.
Za kontejnersko zvezo z Izraelom
Ladja «Pinguin» danes prvič v Trstu
Danes zvečer ob 20. uri bo v tržaško novo prosto luko priplula nemška motoma ladja «Pinguin», katero je najela za daljšo dobo izraelska družba Zim Navigation LTD iz Haife. Ladja je bila zgrajena letos in je opremljena samo za prevoz kontajnerjev. Zato predstavlja pravzaprav novost za tržaško pristanišče, ki se kot središče tega novega prometa zaradi pomanjkljivih naprav še ni uveljavilo. Dober promet s kontajner-ji obstoja trenutno predvsem z izraelskimi pristanišči Ashdod in Haifa. Ker je družba ZIM z navadnimi ladjami le s težavo zadoščala vse večjemu povpraševanju po prostoru za kontejnerje, je najela ladjo «Pinguin», ki bi morala ustrezati trenutnim zahtevam.
cPinguin* je dolga nekaj nad 95 metrov in ima 2U.50 bruto-ton. S polnim tovorom lahko doseže brzi-no 15 morskih milj na uro (27 km), sprejme pa lahko največ 182 con-tejnerjev po 30 kubičnih metrov. V trup ladje lahko natovorijo 109 kontejnerjev, na krov pa v prvi vrstj 43, v drugi pa nadaljnjih 30. Trup je nalašč opremljen za pritrditev kontejnerjev in pristaniško delo bi morala zato potekati zelo hitro.
Brodarji računajo, da bodo lahko iz 'Brsta odpluli vsakih 10, v primeru praznikov ali drugih ne-prilik pa največ vsakih 12 dni. En dan naj bi ladja porabila za natovarjanje v Trstu, 4 dni za pot v Izrael, v enem dnevu naj bi raztovorila in natovorila v Ash-dodu (Tel Aviv) in v Haifi, v nadaljnjih 4 dneh pa bi bila ponovno v Trstu.
Praktično delo bo cPinguin* začela jutri zjutraj.
Bruno Križman
Obilen plen neznanih vlomilcev
Predvčerajšnjim Je solastnik tvrdke »Iniziativa Immobiliare», 36-letnl Giorgio Franceschinel iz Ul. Chiadini. prijavil policijskim organom, da so neznanci nekako v obdobju od 29. prejšnjega do 2. tega meseca vlomili v urade podjetja v Ul. Palestrina in ukradli pisalni stroj, razmnoževalno nanravo in uro, vse skupaj v vrednosti 400 000 lir. Zelo verjetno so zlikovci prišli v pisarne s pomočjo ponarejenih ključev.
Prejeli smo: »Bollettino sulla con-giuntura economica del Friuli - Ve-nezia Giulia», štev. 18, september 1971. Trimesečna publikacija finančnega in študijskega tajništva Tržaške hranilnice.
Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici
Abonmaji za gledališko sezono v Gorici so na razpolago v
Gorici pri A. Košuti, Ul. Ma meli 8; tel. 52 65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih:	Rupa trgovina
Krajnik; Peč - trgovina Kovic: Gabrje - trgovina Tomšič:	So-
vodnje - pekama Janko Cotič; Doberdob - Zadruga Janko Ger-golet; Dol-Poljane - Jordan Vižintin, pri Devetakih št 1; Vrh * «Danica» Leopold Devetak: šte-verjan - »Briški grič* (Ivan Hu-mer) in Marijan Terpin «Sedej»; Doberdob - »Hrast* (Lovrenčič Roman) in pri g. župniku.
mi za usposobitev železniškega mejnega prehoda v Gorici za tak blagovni promet, ki naj bi razbremenil prehod pri Trstu in zlasti pa preko Trbiža. S tem samo favorizirajo, pravi Marocco v omenjenem posegu, jugoslovenske železnice in pristanišče na Reki, ki skušajo pritegniti čim večji delež avstrijske trgovine in prometa.
Železniški obmejni prehod v Gorici je deloma že moderno urejen in pripravljen izvajati svojo vlogo mejnega posredovalca, ter bi lahko prevzel mnogo večji delež blagovnega prometa, kot pa mu ga sedaj prepušča železniško vodstvo.
Vse to in še kaj drugega je znano vsej javnosti, saj se je že tolikokrat govorilo o rešitvi tega po-blema. Zato so tudi prizadeti gospodarski operaterji pričakovali do-
problema prav na omenjenem se Stanku v Rimu. Ta je šel mimo, ne da bi se izvedelo kaj podrobnejšega o njegovem delu, in kar je še bolj važno, o njegovih rezultatih.
Napoved stavke v podjetju ADANI
V podjetju ADANI v Gorici so imeli včeraj zborovanje delavcev, na katerem so sklenili, da bodo začeli s stavkovnim gibanjem.
Delavci so že pred časom zahtevali od vodstva podjetja nekatere mezdne in druge izboljšave glede katerih naj bi se porazgovorili na posebnem sestanku. Ker se vodstvo podjetja na to povabilo ni odzvalo, so se odlo-
um	j/i luaKuvcui uu- 1 w i/v/vauiu/ 111 uutvcuu, a
končno in pozitivno rešitev tega | čili za odločnejše ukrepe.
VESTI IZ NAŠIH BRD
V števerjanski osnovni šoli bo kuhinja kmalu delovala
Celodnevna šola že posluje - Živahni sestanki med vzgojitelji in starši otrok - Domačini so z novo šolo zadovoljni
Najkasneje 20. novembra bodo tel ji sami pozanimali1, čeprav ni
nudili hrano otrokom v števerjanski osnovni šoli. To je zagotovil staršem prejšnji petek, na sestanku staršev otrok in učiteljev, didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan.
V Števerjanu so uvedli letos po skusno šolo s celodnevnim umikom. Otroci, ki jih je 43, obiskujejo zjutraj redni pouk, popoldne pa imajo na razpolago še dve učni nr>či, ki jim v duhu nove metode poučevanja dopolnjujeta dopoldanski pouk, istočasno pa jim omogočata celo vrsto drugih dejavnosti, od kulturnih do športnih.
Deželna uprava je namenila tej šoli in drugim podobnim dvajsetim v naši deželi, denar za nakup potrebne opreme za šolsko menzo. Denarja sicer ni še na razpolago, učitelji pa so se sami pozanimali, da bi se pouk po novem načinu začel čimprej. Že od prvega šolskega dne imajo popoldanski po-. ide Otroci gredo opoldne domov, večina se jih v šob popoldne vrne.
1 Kar se tiče šolske menze so se uči-

iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiD
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Šofer oproščen krivde za kolesarjevo smrt
Sodniki so upoštevali, da je kolesar-pešec sam zakrivil nesrečo
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je na zadnjem zasedanju moral zagovarjati 39-letni Alberto Bel-lemo iz Cerviignana, Ul. Cristoforo Colombo 3. Obtožen je bil, da je dne 18. oktobra lani v bližini Villes s svojim avtom flavia do smrti povozil kolesarja Riccarda Spontana ter da ni upošteval svarilnih znakov na cesti in vozil prenaglo na nevarni cestni ožini.
Tistega dne okrog 20. ure je Bel-lemo vozil na ravnem odseku ceste svoj popolnoma nov avto z brzino, po njegovi cenitvi okrog 80 km,’ ko se je kakih 15 metrov pred njim prikazal izza nekega drugega avta in prihajajoč s stranske poti, kolesar Sponton, ki je z roko peljal bicikelj. Ko ga je Bellemo opazil, je bilo že prepozno, da bi preprečil nesrečo ter je z vso silo podrl kolesarja - pešca, ki je podlegel poškodbam. Državni tožilec je zanj predlagal eno leto zanora, 15.000 lir kaznj in odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti. Po zaslišanju prič, med katerimi je bila tudi žena pokojnega Spontana Line Ma-
rinič, pa je sodni dvor oprostil obtoženca ker da ni zakrivil kaznivega dejanja. Zagovarjal ga je odv. Campeis iz Vidma.
Drž. tožilec dr. BaUarimi; predsednik sodišča dr. Cenisi; sodnika Mancuso in Marinelli.
Konferenca
o obmejnih problemih
Kulturni krožek »Srečanja ob odprti meji* v Gorici pripravlja v bližnjih dneh študijsko konferenco, na kateri bodo razpravljali o krajevnih, državnih in mednarodnih problemih s posebnim ozirom na vojaške služnosti ki tako zelo 0-bremenjuj^jo področje naše dežele in zlasti Goriško in Furlanijo na obmejnih področjih. O temi »Deželni razvoj in državna obramba* bo govoril dr. Raimondo Strassol-do, član Zavoda za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG). Njegovemu poročilu bo sledila diskusija.
to njihova naloga, da bi pristojna oblast čimprej nabavila potrebni pribor.
Prav tako so uvedli nov način razgovora s starši. Imeli so že dva sestanka, na katerih je bila debata zelo živahna. Tako je tudi prav, saj se moramo vsi zavedati, da je za uspeh v šoJd zelo potreben dialog med učitelji in starši. To ve Ija še posebno za slovensko zamejsko šolo.
Starši v Števerjanu so zadovoljni zaradi novega in tudi šolski otroci se zanimajo za nove stvari, ki jih bodo še bolj vezaile na šolo.
OB DNEVU VSEH MRTVIH
Župani iz Beneške Slovenije obiskali kostnico v Kobaridu
V Čedadu so odkrili spomenik - kostnico padlim avstrijskim vojakom
V okviru tradicionalne počastitve padlih je šla tudi letos na včerajšnji dan 3. novembra delegacija županov iz Beneške Slovenije, ki jo je vodil čedadski župan sen. Pe-lizzo, v Kobarid, kjer so položili venec pred kostnico italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni na tem področju. Po končanih obredih v tamkajšnji cerkvi so položili tudi lovorjev venec na grobove jugoslovanskih vojakov na tamkajšnjem pokopališču. Ob prihodu sta delegacijo sprejela tolminski župan inž. Papič in italijanski generalni konzul v Kopru Messina.
Dan poprej pa so v okviru proslav v počastitev padlih posvetili in odkrili spomenik - kostnico padlim avstrijskim vojakom iz prve svetovne vojne. V grobnici je našlo svoj zadnji dom 623 padlih borcev, med njimi tudi Slovencev, Srbov, Hrvatov ter Čehov, ki so se borili na tem področju. Imena 567 od njih so znana, 56 pa jih je neznanih. Vsi so bili1 že prej pokopani na ten pokopališču, pa so sedaj zbrali njihove ostanke v skupni grobnim. Ob otvoritvi je senator in župan Pelizzo imel govor, v katerem je poudaril moralni pomen dejstva, da je čedadska občinska u-prava s takim spomenikom dostojno počastila tudi spomin tistih, ki so padli kot sovražniki na tem področju, kar je dokaz novega vzdušja, ki se razvija na tej meji.
Danes v Gorici nogometna tekma z Novo Gorico
Na občinskem igrišču v Ul. Baia-monti v Gorici bo danes dopoldne ob 14.30 prijateljska nogometna tekma med ekipo N.K. iz Nove Gorice in domačo ekipo Pro Go-rizia. Obe ekipi vabita svoje navijače, naj pridejo na tekmo v čimvečjem številu.
šel iz nasprotne smeri, zadel v avto in padel. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju zaradi udarca v prsni koš z zlomom nekaj levih reber. Zapisnik je napravila cestna policija.
KLUB »SIMON GREGORČIČ.
priredi v soboto, 6. novembra ob 21. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu
GORIŠKO MARTINOVANJE
Igra ansambel Janeza Goršiča.
Vabila je moč dobiti na sedežu SPZ in pri vseh prosvetnih društvih.
Iz goriškrga matičnega urada
V dneh 2. in 3. novembra se je v goriški občini rodilo 14 otrok, sedem oseb pa je umrlo.
ROJSTVA:	Dana Cappellozza,
Massimo Caissut, Pierpaolo Mau-ri, Flavio Pibiri, Irina Zorzin, Silvano Humar, Andrea Olivieri, Lu-ca Dean, Daniele Beltrame, Fe-derica Monaco, Massimo Peteani, Debora Ferrazzo, Roberto Catta-rin, Daniela Zoli.
SMRTI: 89-letni upokojenec Erneste Bevilacqua, 68-letna Euge-nia Tonzar vd. Corva, 42-letni delavec Amedeo Marussi, 78-letni u-pokojenec Luigi Olivo, 56-letna gospodinja Imelda Bais, 71-letna gospodinja Giovnnna Doricich por. Ulianich, 71-letna gospodinja Giu-seppina Bastiani vd. Canzutti.
Nov urnik za stranke na šolskem skrbništvu
Šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da bodo s ponedeljkom 8. novembrom uvedli naslednji umik za stranke:
v ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 10.30 do 12.30;
v torkih in petkih od 16. do 17.30.
Šoferka iz Štandreža podrla kolesarj*a
Sinoči nekaj pred 19. uro je 18-letna Concettina Sindena doma iz Štandreža Ul. Tabaj 21, na križišču ulic Verdi in Petrarca v Gorici, podrla z avtom fiat 850 kolesarja 36-letnega Sergia Teresso-na iz Ulice Puccini 37, ki je pri-
S traktorjem se je ponesrečil
Včeraj nekaj po 17. uri so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 49-letnega poljedelca Jožefa Delpdna iz Gorice, Ulica Campa-gnabassa 57. Ugotovili so mu poškodbe na grlu in v križu ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Delpin je malo prej na svoji njivi blizu doma s traktorjem prevažal voz natovorjen s koruzo. Pri tem pa je padel na traktor ter se poškodoval. Na pomoč mu je priskočil Leonardo De Paoli iz Ločnika, ki ga je s svojim avtom odpeljal v bolnišnico.
Zaradi spanca z atvom v zid
Včeraj so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v tržiški bolnišnici 42-let-nega Adilla Zanutela iz Cervignana, ki so mu zdravniki ugotovili udarec in poškodbe na lobanji, rano na nosu in odrgnjenje po obrazu. Zanutel je povedal, da je trčil z avtom fiat 500 v obcestni zid. ko je zaradi zaspanca zavil na levo in se prevrnil z avtom.
Prejšnji dan okrog poldne se je mopedom ponesrečila v Kraški ulici v ŠtandreZu 52-letna Marija Sretnik iz Ul. Campagnuzza 21. V goriški bolnišnici so ji ugotovili rano na čelu. zlom leve roke in razne druge poškodbe ter so
jo pridržali za 15 dni na zdravljenju.
.............................................
Iz goriške popotne torbe
Spet špekulacije z mrtvimi! Goriški fašisti so v soboto z mašo .počastili junake iz Krmina. ki so jih «nasprotniki Italije umorili v letih 1943-45». Mašo so imeli v cerkvici v Garibaldijevi ulici (v isti, kjer vsako leto žalujejo za Mussolinijem) in prisostvovalo ti ie okrog trideset starih fašistov ter nekaj dolgolasih mladeničev. Prebivalstvo Gorice in Krmina pa je imelo tačas važnejše opravke in ie mašo kar ignoriralo kljub velikim plakatom. ki so bili nalepljeni v vsem mestu.
• * *
V Krminu ie bila na pokopališču postavljena spominska plošča z vklesanimi imeni padlih Krminčanov v prvi svetovni vojni. To so imena ljudi iz tega kraja, ki so se opredelili takrat za Italijo in so nato kot prostovoljci služili v italijanski armadi v vojni proti Avstro-Ogrski. Ko so ploščo postavili na to mesto pa so pod imeni zgoraj navedenih padlih dodali še ime padlega fašističneoa legionarja v španski vojni ter padlega domačim v abesinski vojni.
Krminski občinski svet je pred časom soglasno (svet sestavljajo krščanski demokrati, komunisti, socialisti in socialdemokrati) sklenil odstraniti omenjeno ploščo zaradi dveh dodanih imen. ki s padlimi v prvi svetovni vomi nimata nobe-
nega opravka. Proti temu sklepu ne Masti v Gorici preveč favori-
suverenega občinskeaa odbora so protestirale vse bojevniške organizacije in seveda tudi stranka MSI rta vseh ravneh krajevnih uprav in parlamenta. Protesti niso zalegli, zaradi teaa bodo danes bojevniške organizacije ploščo spet odkrile, toda ne v Krminu. marveč v kostnici na Oslavju.
Radovedni smo če. bodo voditelji goričkih <combattentov» p kostnici na Oslavju. v kostnici ki ie posvečena padlim iz prve svetovne vojne, odkrili ploščo, m kateri je tudi ime fašističnega prostovoljca. ki se je boril proti domoljubom v Španiji in vojaka, ki je padel v napadalni vojni proti Abesin-cem.
• • •
Prejšnji teden so se na sedežu Pro Loco na goričkem grajskem griču sestali, na povabilo omenjene ustanove, zastopniki nekaterih mestnih ustanov in društev, da bi razpravljali o turizmu. Takih sestankov je bilo že veliko in marsikaj koristneaa, je že iz njih izšlo. Vendar pa smo bili na zadnjem sestanku priča neljubemu doaodku. Drogerist Cocianni (trgovino ima v Ulici Oberdan), ki je na omenjenem sestanku zastopal baji furlansko folklorno skupino (v kateri nastopajo, če se ne motimo, tudi nekateri Slovenci) je dejal, da raz-
zirajo Slovence, da te oblasti dajejo podpore le Slovencem, da bo Gorica postala v kratkem čisto slovenska. Furlani in njihova društva pa nai bi bili zapostavljeni.
Cocianniiu so takoj in krepko odgovorili nekateri, med njimi tudi zastopniki krajevnih uprav ter nekaterih ustanov.
Furlani in Slovenci smo v Gorici, tudi v avstrijskih in fašističnih časih, živeli skupno in v medsebojnem razumevanju. Tega pa morda še danes nekateri nočejo Posebno še, če so iz Kocjančičev postali Cocianni.
• • •
Za zaključek še ena vest. Skupina slovenskih mladeničev se ie podala v nedeljo na večerjo v gostilno v bližnjo furlansko vas. Nekaterim gostom slovensko govorjenje ni bilo po godu. zaradi tega je takoj padla psovka eščavi». Tej prvi psovki so se pridružile Se druge, prišlo je do pretepa in ba-jč je kmalu bilo kot v kakem sa-loonu na Divjem zapadu. ko so leteli kozarci in stolice. Prišlo je precej policistov, vse udeležene v pretepu so peljali na policijo, tu pa so ugotovili, da so pretep začeli ljudje, ki so naše mladince psovali. Govor je. da bodo morali ti pretepači plačati vso škodo, ki jo je utrpel lastnik gostilne.
V soboto sta se v Mirnu poročila ZVONKA BEBNAR in RUDI KORŠIČ iz Jazbin, ženin je delovni član prosvetnega društva »Briški grič*, ki novoporočencema želi vso srečo na skupni življenjski poti.
Razna obvestila
Društvo zavarovancev goveje živine v Sovodnjah obvešča člane, da bo cepitev govedi prihodnjo nedeljo, 7. novembra.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se bo v torek, 9. novembra ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu pričela moška predsmučarska telovadba. Vabljeni vsi, ki jih to zanima.
Šolski patronat v Sovodnjah vabi učitelje, ki bi radi imeli popoldanski pošolski pouk na Vrhu. naj vložijo prošnjo do 20. novembra na patronatu v Sovodnjah.
MARTINOVANJE SPD iz Gorice bo v nedeljo 14. novembra v hotelu »Soča* v Mostu na Soči. Vpisova nje in pojasnila na sedežu v Go rici. Ul. Malta 2/1. tel 24 95 do 6. novembra za udeležence z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
V DOBERDOBU je na vpogled seznam družinskih davkov in sicer na tajništvu občine Prizadeti si ga lahko ogledajo do 15 t. m., da ugotovijo pravilnost vpisa
Športno združenje DOM priredi tudi letos telovadbo za otroke. Vpisujejo v prosvetni dvorani vsako sredo popoldne med treningom minibasketa. Letos bodo imeli tudi telovadbo za predšolske otroke. Tudi te je možno vpisati v sredo v prosvetni dvorani.
CORSO 15.00—22.00: »Roma bene*. N. Manfredi. V. Lisi in S. Berger; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISS1MO 15.00-22.00: »I tre avventurieri*. A. Delon in L. Ven-tura; italijanski kinemaskopški film v barvah.
VERDI 15.00—22.00: »La coda dello scorpione*, G. Hillton, A. Strindberg. Barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE 15.15—21.30: »Armiamocl e partite*. F. Franchi in C. Ingras-sia; kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 15.00-21.30: »The Scaven-gers», J. Blis in M. Lease: film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
Trii d
AZZURRO ob 14.00 »Comando dl spie». Barvni film.
EXCELSIOR ob 14.00:	»Supponiamo
che dichiarino la guerra e nessuno ci vada», Tony Curtis in S. Ple-schette.
PRINCIPE ob 14.00: »I corvi ti sca-veranno la fossa*. G. Hill in F. Sancho. Rarvni film.
S MICHELE ob 14.00: <11 giro del mondo in 80 giomi*. David Niven. Barvni film.
V orti (,or I en
SOČA (N. Gorica): »In ne vpelji me v skušnjavo*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA:	»Revoiveraši*. francoski
barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČ1NA: Prosto.
RENČE: »Izkoplji si grob*, italijanski barvni film — ob 20.
DFSKLE: »Dinamitar .Tre*, ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: 'Rekrut*, francoski film — ob 19.30.
KANAL: Prosto.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Danes bodo dežurni naslednji zdravniki INAM: za goriško in sovodenisko občino dr. Gaio Schirč, za števerjan-sko dr. Mario Fabbro, za krminsko dr. Galoppin.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in oonoči je v Gorici odprta lekarna KURNER, Korzo Italija 10, tel 2576
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike — tel 72-341.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN
PROSVETNI DRUŠTVI »HRAST* IN »JEZERO*
VABIJO NA PRVO PREMIERO LJUDSKEGA ODRA v soboto, 6. novembra 1971 ob 20.30 v DOBERDOBU; ponovitev v nedeljo, 7. novembra ob 16.30:
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Scena: Demetrij Cej	Kostumi: Marija Vidauova
Pesem: Miroslav Košuto	Godbo vodi: Svetko Grgič
Režija ADRIJAN RUSTJA
Osebe:
Jarm, gostilničar Spela, njegova žena Iglač, krojač
Jožko štrmencelj. piskrovez
Zajec, urar
Sodnik
Peter, sodni sluga
Stone Starešinič Zlato Rodoškova Livij Bogateč Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec Danilo Turk
Predprodaja vstopnic v Doberdobu:	Janka Gergolet,
Roža Ferletič, Jestvine in eno uro pred predstavo.
Agraria;

OB SPREJEMU KITAJSKE V ZDRUŽENE NARODE
Znak modrosti
V OZN so prišli pravi predstavniki Kitajske
Svet se ni spremenil na boljše samo zato, ker so bile naposled priznane pravice LR Kitajske v Združenih narodih, vendar se je s tem dejanjem zanesljivo povečala možnost, naj jo priznamo ali ne, toda spoznanje stvarnosti je znamenje modrosti tolikanj potrebne na našem nemirnem neuravnotež-nem in še ne posebno razumnem planetu.
To je zmaga pravice do svobodne izbire svoje ureditve in poti, Kitajske in vsakogar, pozen, vendar ne tudi zapoznel odmev velike revolucije, predvsem pa zmagoslavje režima. V nenehno naraščajočem številu držav, ki so glasovale »za*, so se znašli drug poleg drugega tisti, ki so v odrekanju zakonitih pravic novi Kitajski videli poosebljenje reakcionarnega odpora sleherni spremembi, in tisti, ki so kratkomalo spoznali, da miru pač ni mogoče ohraniti in graditi brez četrtine človeštva. Neobjektivno pa bi bilo, če bi zanemarili dejstvo, da je bil osip tabora »ne* posledica pospešenega spreminjanja ameriške politike do Kitajske, ki je dobilo pozornost vzbujajoče obeležje in razsežnosti, kakršnih si do nedavnega ni bilo mogoče niti zamisliti, s pripravljanjem Nixonovo-ga obiska v Pekingu. Nekaj ironičnega in simptomatičnega hkrati je v sočasnosti Kissingerjevega drugega izvidniškega obiska pri Čuenlaju in razpravo o Kitajski v generalni skupščini. Predstavniki Združenih držav Amerike izjavljajo, zaradi nadaljevanja svoje politike, da bi, če bi odslovili Formozo, povzročili veliko škodo. Od njih komajda lahko pričakujemo kaj drugega. Še težje pa bi si bilo zamisliti, da ni Nixonov odposlanec nastopal v Pekingu že na podlagi teh novih okoliščin in, očitno, konstant v ameriško - kitajskih in mednarodnih odnosih.
Monotono je že ponavljati, da nastaja v odnosih med velikani, ali točneje največjima silama, marsikaj novega, da se s soočanjem, ki je še do včeraj prevladovalo na mednarodnem prizorišču, močno prepletata pogajanja in sporazumevanje, da se v najnovejšem času tej vrsti stikov med Wa-shingtonom in Moskvo pridružuje zdaj še zveza med VVashingtonom in Pekingom, da se bodo v teh zapletenih odnosih, ki jih sestavljajo soočenje, tekmovanje in pogodbe verjetno pojavili tudi novi dejavniki, z eno besedo: da ima ravnotežje sil, na katerem temelji Je veckio nestabilni svetovni mir, vse več dejavnikov.
To je dobro, kajti nič ne bi bilo bolj nevarno kakor »čisto* razvrščanje okoli dveh polov. Tudi ob najboljši volji na obeh straneh bi spori nenehno viseli v zraku. Toda niti «večpolno» ravnotežje ne bi obljubljalo več kakor samo relativen, nestabilen mir, poln nevarnosti za manjše in šibkejše, če ga ne bi spremljala resna prizadevanja, da se demokratizirajo mednarodni odnosi, da bodo v teh odnosih upoštevani vsi interesi, ne glede na velikost ter gospodarsko in vojaško moč posamezne države.
Ali daje v tem pogledu prihod pravih predstavnikov Kitajske v Združene narode upanje tem po velikosti ali materialno manjšim državam, ki so se v veliki večini iskreno in vztrajno zavzemale za to spremembo? Združeni narodi so sami veliko trpeli zaradi hladne vojne, niso pa veliko bolje izhajali niti tedaj, ko se je začel tajati led v odnosih med velikimi silami. Velike probleme našega časa urejajo še vedno mimo organizacije, čeprav bi vsaj načelno lahko večina človeštva kar najbolj neposredno in učinkovito pomagala pri njihovem reševanju. Temu je bila poleg drugega kriva tudi odsotnost Kitajske. Utemeljeno bi lahko pričakovali, da bodo Združeni narodi zdaj, ko ni več hipoteke kitajskega predstavništva, o-živeli kot važen dejavnik pri demokratizaciji v mednarodnem življenju. S Kitajsko se morajo naposled vrniti v Združene narode tudi poglavitni problemi njihovega skupnega življenja.
GAVRO ALTMAN
(Iz «Komunista*)
Kljub
gradnjam
premalo
elektrike
Tudi letos je vprašanje električ-
- energije v Jugoslaviji pereče. Govori se že o omejitvah porabe. Razlogov za to je več, glavna pa sta naslednja: vedno večja poraba električne energije in dolga suša, ki je privedla do tega, da so zaloge vode v akumulacijskih jezerih hidrocentral malone že izčrpane. Pa ne samo to, v Jugoslaviji se napovedujejo težave zaradi nezadostne količine električnega toka tudi zato, ker predvidene gradnje ne bodo zadoščale velikemu naraščanju porabe. V krogih, ki jim je na skrbi proizvodnja električne energije, zatrjujejo, da bodo glede tega do leta 1973 razmere znosne, pozneje pa bi znalo priti do večjih težav. Kolikor bodo dokončali gradnje, ki so v teku, in sicer Djerdap, Mavrovo H., Or-lovac, Mratinje, Varaždin, Trebi-nje H., Tuzla m., Kosovo IV. in Šoštanj II., bodo do 1973. leta potrebe krite. Toda že 1974 bo primanjkovalo 2 milijardi in pol kWh električne energije. P0 načrtih elektrogospodarskih organizacij bo zato treba čimprej začeti z gradnjo novih zmogljivosti. S tem v zvezi se predvideva:
V	Bosni in Hercegovini načrtujejo gradnjo novih zmogljivosti, ki naj bi dobavljale tok aluminijskemu kombinatu v Mostarju. S tem v zvezi je govor o elektrarni Sa-lakovac, z 220 megavati zmogljivosti, in o elektrarni Grabovica z zmogljivostjo 76 megavatov. Za kritje drugih potreb se predvideva tudi gradnja termoelektrarne Kakanj IV. in elektrarne Gacko. Obe elektrarni bosta imeli zmogljivost 210 megavatov. V Črni gori načrtujejo gradnjo termoelektrarne Pljevlja, ki bo sama imela zmogljivost 210 megavatov. Ta elektrarna bo dobavljala tok aluminijskemu kombinatu v Titogradu, ki bo trošil tudi del elektrike iz hidro-centrale Peručiča H., ki jo bodo dogradili.
Do leta 1975 bd na Hrvaškem zgradili naslednje hidrocentrale: Zakučac II. s 130 megavati, Obrn-vac z 78 megavati in termoelektrarno na plinsko olje na Reki ali v Sisku z zmogljivostjo 250 megavatov. V programu pa je tudi plinska elektrarna z zmogljivostjo 70 megavatov. Vse te centrale pa bi ne mogle kriti vsega primanjkljaja, ki ga že danes predvidevajo za 1975. leto na Hrvaškem. Zato računajo, da bosta prišli v poštev še centrali Tuzla IV. in Obreno-vac, ki bosta skupno imeli 450 megavatov zmogljivosti.
Za kritje potreb v Makedoniji bodo poleg obstoječih elektrarn gradili še termoelektrarno Oslomej z zmogljivostjo 220 megavatov, Gradec z zmogljivostjo 54 megavatov, ter hidroelektrarno Kozjak L m zmogljivostjo 37,5 megavata. Pred časom se je govorilo tudi o atomski centrali, vendar so glasovi utihnili,
Kaj pa v Sloveniji? Tu predvidevajo gradnjo termoelektrarne Šoštanj IV. z zmogljivostjo 320 megavatov, hidroelektrarno pri Kobaridu z zmogljivostjo 45 ter posebno hidroelektrarno na Pohorju z zmogljivostjo 150 megavatov.
Srbija bo do 1975. leta zgradila termoelektrarno Obrenovac, ki smo jo že omenili, da bo namreč del svoje proizvodnje dovajala Hrvaški, ter hidrocentralo Vlasina II. z zmogljivostjo 70 megavatov.
V	skupnosti jugoslovanskega e-lektrogospodarstva pa poudarjajo, da tudi v primeru, če bi do leta 1975 izpeljali vse te velike načrte, bi komaj komaj dobro krili vse potrebe, oziroma bi ostalo za milijardo kWh električne energije, to se pravi toliko, kolikor je je v zadnjem letu Jugoslavija uvozila, če pa se hoče vse to izvesti, je treba imeti sredstva, ki pa jih ni. Iz tega izhaja, da bo prišlo do težav z dobavo pogonske sile.
Tf^JTr-TVr..
TOKE SVETINA.
227.
n; asa
I IZ UMETNOSTNIH GALEH1J |
G. F. Uselini v Cortesi us
Na svojo prvo razstavo v ga leriji Cartesius v Trstu 'Milančan Gianfilippo Uselini ni prišel. Umrl je mesec prej v Aroni. Znani mojster risbe, ki mu je beneški bienale že leta 1940 priredil samostojno razstam, je tu zastopan z nekaj kamenotiski in risbami, ki so večinoma akvareino ali pastelno obarvane. Je pa Uselini tudi znan freskant posvetnih in cerkvenih stavb, barvanih oken in sno-vatelj odrskih scen za milansko Scalo. Hranijo pa dela v oseminšestdesetem letu umrlega mojstra moderne galerije v Rimu, Firencah, Milanu, v Švici in Parizu. Bil je to vsekakor pomemben slikar, ki ga je njegov prijatelj veliki Giorgio de Chirico zadeto podal v kratkem uvodu kataloga, kjer piše:
rte dolgo poznam Uselinija in vedno sem cenil njegovo delo polno dobrohotne ironije in plastičnih ter slikarskih kakovosti. Če gledam njegov nenavaden, a blag in človečanski svet, mi prihajajo na misel slike Briigla. Vendar Uselini, ne glede na sorodnosti s flamskim mojstrom, ostaja vedno globoko
:- t italijanski, italijanski v prijazno
romantični ironiji, italijanski po ljubezni za izredno obliko, nje trdnost in življenjsko pravično ob-risnost.»
Celotno grafično delo pa je Uselini, kot v predslutnji smrti, sam zajel v odlični litografiji iSlikar-jeva prodajalna*, kjer na odprtem visi kopica njegovih slik in pod njimi napis: Hudobci in du-hovnički od G. F. Uselinija 1926 — 71. Plapolajoča črna oblačila italijanskih duhovnikov so pač privlačnost za slikarje čmo-bele risbe, ki jo pa Uselini poživlja še z rdečimi hudobci. Je pa ta nad-stvami vložek, ki se enako pojavlja v drugi obliki tudi v listih drugačne vsebine, pomešan z dobrohotnim posmehom in razumevanjem človeških slabosti in napačne romantike zaljubljencev ter podobnega. Značilne za to so ustm-ritve kakor «žena konj*, <sKardi-nah, »Večerni sprehod*, poslednji tudi po odličnih barvah in umetniški zasnovi, ki pa se kaže tudi v najpreprostejši risbi s svinčnikom.
MILKO BAMBIČ
V soboto zvečer nastopi v Kulturnem domu na II. abonmajskem koncertu Glasbene matice odlični Slovenski oktet
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniHiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
0B AGENCIJSKI NOTICI 0 »LOČENIH SOBAH* JACQUELINE IN ARIJA
Onassisov sin je rekel očetu ■ ne glede svojih nnčrtovzlepoFiono
Bivša manekenka in ločenka od barona von Thyssena Fiona Campbell je zelo lepa, vendar veliko starejša od Aleksandra Onassisa - Stari Ari hoče dediča, ki ga, kot kaže, ne bo
Pred dnevi so tiskovne agencije dale kratko vest z naslovom »Jac-queline in Arri še vedno vsak v svoji sobi*. Šlo je za vest, da je med vdovo bivšega ameriškega predsednika Kennedyja in gospo Jacqueline in njenim možem gr-
škim bogatašem Onassisem nekaj narobe, da sta namreč sprta. Toda sprta nista le Aristoteles Onas-sis in njegova žena, pač pa je Aristoteles Onassis sprt tudi s svojim sinom Aleksandrom in hčerko Cristine.
n
HI Hi
Da ne bo zadrege, ko bo pritisnil pni mraz, se pomenimo kar zdajle kako in kaj. Torej malo daljša jakna iz mehkega velurja v karo vzorcu. Karo je namreč zelo, zelo moderen. Naj ima šal ovratnik, kimono rokave ali pa raglan, če vam tako bolj ugaja. Oboje predlaga letošnja moda. In ne pozabite, zraven se imenitno podajo hlače!
MARTA HROVATIN
Razlog?
Velikansko bogastvo, s katerim razpolaga stari Onassis, dejansko nima dediča. Res je sicer, da ima stari Onassis sina Aleksandra, toda od Aleksandra, kaže, ne bo dediča. To pa zaradi tega, ker se je mladi Onassis, ki je danes star 23 let, zaljubil v 40-letno Fiono Campbell, ki je zelo lepa, ki pa mu baje ne more dati sina. Stari Arri, kot tudi pravijo Aristotelesu Onas-sisu, pa bi rad imel vnuka, kateremu bi nekoč mogel zapustiti bogastvo, ki ga je ustvaril.
Kdo je Fiona Campbell, ki moti odnose v družini najbolj bogatega Grka?
Fiona Campbell je hči nekega škotskega admirala. Je resnično zelo lepa. Nekateri trdijo, da je ena od treh najlepših žensk v Evropi. Kot dekle je bila en.a najbolj znanih manekenk. Kot takšno jo je spoznal nemški baron von Thys-sen, znani nemški proizvajalec jekla, ki se je z njo tudi oženil. Baron jekla Thyssen je zaradi nje pustil na cedilu svojo prvo ženo in v septembru 1956 je Fiona Campbell zagospodarila v čudoviti vili v Luganu, v vili, ki je bila vsa opremljena z dragocenim pohištvom, polna slik velikih mojstrov in obdana s čudovitim parkom, po katerem se je včasih sprehajal tudi udomačeni gepard.
Fiona Campbell je v »Villi Fiori-ti» v Luganu živela resnično kot v pravljici, pa čeprav je med njo in možem prihajalo do sporadičnih sporov in nesoglasij. Iz tega zakona sta gospe Campbell-Thys-sen ostali dve hčerki, Francesca, ki je sedaj stara 13 let, in Lome, ki ima 8 let. Po osmih letih kar znosnega zakonskega življenja pa sta se zakonca Thyssen razšla. Seveda si je hotela gospa Campbell zagotoviti varno bodočnost in baron von Thyssen ji je to varnost zagotovil s 630 milijoni lir in čudovito vilo v Saint Moritzu. Tu je mlada in lepa ločenka često prirejala sprejeme in se z marsikom spoznala. Med drugimi je tu spoznala tudi mladega grškega bogataša Aleksandra Onassisa.
Aleksander je bil tedaj komaj odrasel. To pa mu ni preprečevalo, da bi ne bil vedno poln denarja, kar mu je vlivalo samoza-
vest, da je nastopal, kot bi bil že zrel človek. Hkrati pa je bil Aleksander vendarle zelo vljuden, dober, v trenutkih celo nekoliko zadržan, kar je padlo mladi ločenki v oči. Ker je sama bila bogata in ker je vedela, kako so bogati ljudje često nasilni, medtem ko je bil bogati Aleksander vendarle vljuden, rekli smo celo boječ, se je začela zanimati zanj. Od tedaj se je mladenič tudi poslovno uveljavil, ker mu je pred nekaj leti oče poveril vodenje letalske družbe «01ympic Airway».
Onassis mlajši živi 'često na otoku Spetzes v vili, ki je precej podobna vili na otoku Skorpios, v kateri živita njegov oče in mačeha Jacqueline. O otoKu Skorpiosu in vili je bilo že toliko napisanega, da nima smisla tega ponavljati. Baje je otok Spetzes veliko manj »pomemben* kot Skorpios. Sicer pa je Aleksander v tej vili v glavnem čez poletje. In vsako poletje ga o' 'šče na otoku lepa Fiona. Kakor pravijo zlobni jeziki, živita Aleksander in Fiona na svojem Spetzesu nekako tako kot Adam in Eva v biblijskem raju, daleč od mondenskih prireditev in daleč tudi od radovednih oči.
Seveda Aleksander Onassis kot posloven človek ne more biti vedno na svojem otoku. Često sede v helikopter in »skoči* malo v Atene, da poopravi kak svoj posel. Toda brž ko je spet svoboden, ga pot vodi na otok.
(Nadaljevanje na 6. strani)
PONOVNO 0 UGANKAH VESOLJSKIH PROSTRANSTEV
So pulzarji zares nevtronske zvezde.
Izredna rotacija zvezd pritlikavk - Neizmerno gravitacijsko polje - Prostornina enaka ničli, gostota zato neskončna - Kaj so nevtrini
Zaradi majhnih razsežnosti in izredne strnjenosti je vrtilni moment nevtronskih zvezd izredno velik. Poprečni nihajni čas ene sekunde še dopušča možnost, da bi ti zagonetni objekti lahko bili zvezde pritlikavke, nikakor pa ne planeti, saj potrebujejo ti za rotacijo okoli svoje osi navadno več ur. Vendar je 1 sekunda že mejni čas za rotacijo zvezd pritlikavk, najkrajši nihajni čas pulzarja v Rakovi meglici pa je 33 milisekund, se pravi skoraj stokrat manjši. Največja hitrost, s katero se more vrteti nebesno telo, je odvisna od njegove razsežnosti in gostote. Od prve je odvisna centrifugalna sila, ki bi pri vrtenju razkrojila telo, če se ji ne bi upirala gravitacijska sila, ta pa je odvisna od mase telesa. Ogromna gravitacijska sila, ki ima izvor v neverjetni masa nevtronske zvezde, dopušča, da se ta zavrti okoli lastne osi tudi 10.000-krat v sekundi, kar je več kot dovolj za pojasnitev tudi najkrajših nihajnih časov. Poleg tega ne more imeti telo, ki oddaja zelo kratke impulze, ki trajajo recimo 1 milisekundo, več kot 300 km v premeru. Tudi to naj bi potrjevalo, da so pulzarji zares nevtronske zvezde. Te so za več kot 25 let imeli le za teoretsko radovednost, odkritje pulzarjev pa je močno povečalo verjetnost njihovega obstoja.
Te zvezde naj bi spadale med redka astrofizikalna telesa, ki so res stalna. Skupno s planeti in z zvezdami pritlikavkami so nevtronske zvezde najbrž edini objekti, ki se lahko v nedogled upirajo lastni gravitacijski sili. Splošna teorija relativnosti prerokuje vsem ostalim objektom, da bodo prej ali slej podlegli strašnim silam, ki izvirajo iz lastne mase. Ta katastrofalni propad zvezde — gravitacijski kolaps — ne pomeni, da se zvezda razsuje in eksplodira, ampak da se pod vplivom lastne gravitacijske sile kar naprej krči, dokler ne postane njena prostornina enaka ničli, gostota pa neskončna. To čudo povzroči neizmerno gravitacijsko polje, ki preprečuje oddajanje kakršnihkoli signalov, zato so ti predmeti za nas nezaznavni in so jih imenovali vesoljske »črne odprtine*. Tak konec napovedujejo astrofiziki vsem zvezdam, katerih masa je veliko večja od mase našega Sonca. Zvezde s približno dvakratno sončno maso pa čaka drugačen konec.
Ko po milijardah in milijardah let svetenja te zvezde končno izčrpajo gorivo, ki je omogočalo verižne jedrske reakcije na njihovi površini, začnejo umirati, se pravi temneti. Gibanje atomov, ki sestavljajo zunanje plasti te zvezde, pojema, saj njihova energija izvira iz toplote, ki se sprošča pri jedrskih reakcijah. Ti atomi se tedaj ne morejo več upirati gravitacijski sili, ki jih neizogibno potiska proti jedru zvezde. Krčenje umrajoče zvezde povzroči še večji gravitacijski pritisk, ker se istočasno zmanjša prostornina. Zato se zvezda zaradi tega ponavljajočega se procesa kar naprej krči... vendar ne do neskončnosti. V določenem trenutku postane do-
atomd začnejo rušiti, saj F tisk že tako kritičen, da so P
elektroni v zunanjih lupinah F tisnjeni v samo jedro, ... združijo s protoni in tako
naknadne nevtrone. Ta katerem se nevtroni tvorijo v ^ no večjem številu, imenujejo ‘ ^ »obratni razpad beta*, da 8« ^ čijo od bolj poznanega f beta*, kadar se nevtron razcep* proton in elektron. Od nutka se proces nadaljuje s ,e strofalno naglico. V delcu se& _ se vsi elektroni in protoni V tvorijo v nevtrone, zvezda pade sama vase*, dokler o* ^ ne jedrske odbojne sile .me'naj0 kopičenimi nevtroni ne izr«* * * * v. * gravitacijskega pritiska. Teda) krčenja konec.
Ogromna energija, ki se sp ^ med gravitacijskim kolapsom, tedaj v trenutku pretvori v ^ to. Temperatura preko 10 stopinj sproži v jedru zvezd ^ vrsto pretvorb med osnovi® ci, tako da se vsa toplota Pf1 ^ v. spremeni v visoko energetske
trine.	-uli
Nevtrinov ne smemo zaIT ^ z nevtroni. So sicer PraJ električno nevtralni, ven mnogo manjši in lažji. PraVZ f # so tako lahki, da jim s*corjj'aSfc moremo pripisati nobene ^ Ker pa potujejo vedno s sve ^ hitrostjo, se v resnici i?ka ’ve(f morajo le imeti majhno dar je njihov vpliv pri nieZ7aSoV-nih trkih s sovpadajočimi J" ^ nejšimi delci zanemarljivo m in težko zaznaven. Trki me ^ trmi in drugimi oblikami sn w med najšibkejšimi v vesolj"* ^ so v medzvezdnem Pr?sv>^jalje hovi poprečni prosti tiri (ra tejt med dvema zaporednima, ^ primeru neprožnima trkom« ^ gi nekaj tisoč svetlobnih le ■ jj dar pa vladajo v umirajoči ^ posebni pogoji zaradi hm«1 ^ stote. Ta je prvi vzrok, dastLjra sfci tir nevtrinov, ki letijo 12 zvezde navzven, skrajša na sto metrov. To neverjetno ^ nje prostega tira nam tudi « ^ ga razumeti, kakšna mora stota v jedru zvezde. Bez« sVojo trini morajo tako °dloZ'“,aj jv energijo v zunanjih, do lativno hladnih zvezdinih P t# ki se pri priči segrejejo ^ milijard stopinj. Tedaj se nov eksploziven proces j pt reakcij v površinskih p'a, J omogoča, da ionizirani a ..ne tli' sežejo dovolj visoke term* jMi« trosti, da izravnajo graV’ |a &' silo. Zvezda je končno doses^ jj namično ravnovesje — P°sw^
P"k"'	I.«. ŽARKO 0»**
(Konec)
PKKJKIJ SM1'
USTAV Socijalističke federah^jj) publike Jugoslavije sa amandmanima i ustavnim
ma. Izd. Službeni list Sf
Cassa di Risparmio Triestin«1^ LETTINO SULLA CONGRJ«' \\ ECONOMICA DEL FRlU^L^ NEZIA GIULIA n. 18, se 1971,
sežena gostota tako visoka, da se
nosti. Delali boste načrte 28

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samo z dobro voljo in s požrtvovalnostjo se boste uveljavili. Preveč ste zahtevni, kar nekoga odbija.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Branite svojo samostojnost, vendar pazite na tujo občutljivost. Majhna fenja v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pre več se zanašate na druge in to bo imelo slabe posledice. Večer prihranite izključno zase.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte premostiti trenutne težave. Branite svoj mir in se raje umaknite v ozadje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V splošnem bo dan pozitiven, vendar pa
HOROSKOP
prihodnost.	onl2-)|
STRELEC (od 23.11. do z"g ^ rinite slepo v neznano, ho P jeH> že utrto pot. Preveč enostajev«, ,) vas ne bo navdušil. Temne sence v I ^OZOROG*
vaših novih čustvenih odnosih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lotite se dela z vnemo, kajti sicer ne boste prišli nikamor. Ponovno poživite staro ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neki ljudje se vam bodo skušali prilizovati. Ne nasedajte. Srečanje s staro ljubeznijo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Več gospodarskega čuta in smotr-
Kot pomirjevalec boste P05 JjSP v nekem sporu. Razum m
v dokajšnjem soglasju. ,) VODNAR (od 21.1. do n*-**! P* ljavili boste svoje ideje, v 1 z določenimi napori. Srečen zvesta srca.	,	cltlm"
RIBI (od 20.2. do 20.3 J' ^ N nje novih pogodb, morda , 'M slovnih zvez. Preveč ste 8 in s tem si zapirate vrata-
0RUGA KNJIGA
Sam veš, kako smo se grizli, dokler nismo razkrili Hra-ita. Prav tako je nevarno verjeti preveč kot verjeti premalo. !n še to — kar nekoga veseli, je drugemu zoprno. Kar ne-toga zabava, drugega dolgočasi. Kar nekoga navdušuje, drugi obsojajo. Vojak sem in ostanem.«
Blisk je pritrdil.
Zvečerilo se je. Odšla sta v gozd in legla kar pod grmovje. Zagrnila ju je topla avgustovska noč, polna tišine, ki so jo rezljali samo glasovi čričkov po nepokošenih tratah. Pogovarjala sta se še pozno v noč.
Sele naslednjega dne popoldne Je prišel Maks. Takoj je sprejel Bliska. Vest o poboju brigade ga je osupila. Moral mu je pripovedovati še enkrat o vsem do potankosti.
«Vidiš, kaj se dogaja z ljudmi, ko nismo dorasli posebnim pogojem boja in ko nismo dovolj budni... Toda, zaklel sem se, da jih bom poiskal in iztrebil«.
Pogled mu je postal hladen kot ledeniški izvir in glas oster kakor nož: ((Tistega, ki je izdal brigado, boš ti, Blisk, poiskal in uničil. Ti nosiš v duši dovolj srda, da ne boš odnehal. Dal bi bom vse možnosti in pooblastila, da ga najdeš. Tako bo, kot je dejal Perne: zdaj ga bodo uporabili kot vodnika policijskih enot v boju z nami. Prepričan sem, da ga boš staknil, tako kot Obada. Na svetu slej ali prej pride vse na dan in vsak dobi, kar išče.«
Potem sta spet prešla na agenta Alfo ter nalogo, ki jo
je z njim v zvezi imela Ana in skupina okoli nje. Niso še imeli poročil, kaj se je dogodilo na pohodu divizije z ranjenci. Maks je bil vse bolj prepričan, da Wolf za zadovoljitev osebnega maščevanja ne bo izpostavil svojega najvažnejšega agenta. Preveč so mu raztrgali mrežo. Opazili so, da je napravil že nekaj napak.
Maks je menil, da se je Alfa potuhnil in da čaka, da bd se spet uspavali. Domenila sta se, da se bodo takoj, ko bo vojska opravila z belogardističnimi postojankami za hrbtom, spet usmerili nanj in na majorja Wolfa.
Zdaj, ko je Blisk dobil nove naloge, ga je minila želja, da bi prosil Maksa, naj ga pošljejo nazaj v brigado. Maks ga je vedno navdušil. Do njega je čutil slepo privrženost, v njem pa neomajno trdnost in nenavadno ostrino, čeprav je znal biti prijazen, skromen in skoraj neopazen med drugimi poveljniki, je skrival v sebi nenavadno moč, ki je ni nikjer in nikomur razkazoval brez potrebe. Blisk je slutil, da je to človek smelih in velikih potez, ki gre k svojim ciljem naproti brez predsodkov.
Preden sta se poslovila, mu je Maks dejal:
((Odločil sem se, da ubijemo Wolfa. Dovolj je izigravanja in slepomišenja! Dal bom nalog vsem, da ga ubije prvi, ki ga sreča. Razmišljaj o tem tudi ti. On si zdaj prizadeva, da bi ustvaril lažne predstave, kako bi nam padel živ v roke.«
Pod hruško Je Blisk našel Duleta. Komaj sta se pričela pogovarjati, je prihajal funkcionar Iz centrale, oblečen v modro prikrojeno angleško uniformo, zlikan in neoporečen. Kakor da predstavlja svetlo bodočnost, ki jo bo prinesla svoboda, si je mislil Blisk, ko ga je zvedavo ogledoval. Tudi njegov ostri, gladki obraz se je skladal z obleko. V nasprotju z Maksom, ki je bU neverjetno preprost, Je že na zunaj kazal odločnost in moč, ki hoče imeti ljudi pod sabo.
Pozdravil se je z Duletom, Bliska in stražarjev pa ni imel dosti za mar. Dule Je odšel z njim, Blisku pa Je nar rodil, naj ga počaka pod hruško.
Mračilo se je že skoraj, ko se Je v vratih pojavil Dule,
nasmejan kot po navadi.
«Kako je bilo, Dule?«
«Tako, kot sem rekel.«
«Ali greva nazaj na korpus? Perne me bo preklinjal zavoljo konja.«
«Jaz še ne. Zate pa je najbolje, da greš. Vztrajamo vsak pri svojem. Počakati bom moral tu, da bodo odločili drugi. Prekleto ostro me Je prijemal. Vem, da mi je prilepil etiketo oportunista in kdo ve kaj še, toda moj ne je bil tako odločen, da je omajal njegovo predstavo o meni, tako da zdaj nemara že ve, da nisem iz takega testa, kot si je želel. Se dobro, da se poznamo,« se Je zarežal Dule.
«Skoda,» je dejal Blisk in se zavihtel na konja.
V koritu reke ga je dohitela noč. Naslonil se je konju na vrat in prebredel šumeče valove. Bil je nekako omotičen. Toliko novih vtisov se je nabralo v njem, da jih ni znal razvrstiti. S te strani Duleta še ni poznal... Vedel je, da bo odslej občudoval tiste redke ljudi, ki znajo o pravem času reči NE in ki so prepričani, da ni nikogar, ki bi jih lahko premaknil. Zaslutil je, da mora biti to za posameznika nekaj usodno pomembnega. Sklenil je, da bo o tem še razmišljal.
OSMI DEL
PEPEL NEBA
Izroči brezbožne meču!
(Sveto pismo Stare zavezeJ
Poročnik Valjhun se Je z rokami na hrbtu sprehajal po vasi in ogledoval utrdbe. Ob njegovi desni strani je hodil poveljnik postojanke poročnik Jakoš in mu razlagal zami-
sel, kako naj bi branili to oporišče. Sonce se Je 46	^.
za hribovje, vendar pa je bila med hišami soparna Vojaki, ki so hiteli sem in tja,	so ju spoštljivo P°	j!
Stopila sta v cerkev, da bi se	povzpela v zvonik,	i*
noč in dan bedela izvidnica. V	veliki obokani cer	^^1»
objel hladen mir vijoličastega mraka. Oba sta POkle' se pokrižala. Sele potem sta se napotila v zvonik- 'gje stopnice so škripale pod njunimi škornji in se vi^u|sof vrtoglavo višino. Preden sta prišla do zvonov, sta se 2 Pri linah ob zvonovih, kjer je prijetno pihalo, ju Je g vila straža, ki Je dan za dnem preiskovala okolico ^ kim artilerijskim daljnogledom. Line so bile založene ^ čarni peska, ob katerih sta stali dve težki in en® ž jfl1 strojnica. Po podu okoli zvonov so se kopičili zaboji ničijo in ročnimi bombami.
S ptičje perspektive je bil obrambni sistem vaS)e nenadkriljivo smiseln. Poveljnik	se je potrudil, da	J	^
ložil Valjhunu pomen bunkerjev, razporejenih po
vs«J jv
žičnih ovir, podzemskih Jarkov in drugih pasti ter stojanko je utrjevalo mesec dni tristo ljudi, ki so Jutra do noči.	^ -
Valjhun Je odsotno poslušal poveljnika. Po glavi rojile druge misli. Njegov pogled Je zaplaval prQtl p r natim Dolomitom, valoviti gozdni planoti Zadloga, k1 ^ prevešala v idrijske grape, in se ustavil v strminah ^ Tja se je vila avtomobilska cesta, ki je bila zdaj zaf mrtva — ogrožal Jo Je partizanski korpus. Prosil J jjp žarja za daljnogled in ga usmeril na gozdnato Pob jJgalj
jtiiaJ d
jo ito utujiivsicvi	cuiiivi ii im gučuimiu H'-'
je saipevala Zadlogarjeva domačija. Ko Je bila stična posadka zagospodarila nad okolico, sta se obe vrnili domov, brata pa sta bila v postojanki. Od p -Je zvedel, da dekleti prihajata spat v postojanko le ^1 bodo videli še ta večer. Ob spominu na dekleti in njihovi hiši ga Je spreletela iskra ponosa. Takrat J® gal strah pred spopadom iz bližine in odpor pr0® jd | To dejanje Je bilo vstopnica v veliko areno, v ne veš konca. Odkar je postal generalov zasebni °b
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ZA UVRSTITEV V ČETRTFINALE POKALA EVROPSKIH PRVAKOV
Bosta dva gola prednosti ekipi In ter ja zadostovala?
4. novembra 1971
TEDENSKI PREGLED
V nedeljo vse po pričakovanju
Zarja in Primorje na prvem mestu svojih lestvic
Inter fe danes pre-russjT ^ednonemško moštvo Božanju t.ilT v D.rvem uradnem sre-skih n« , van'a za 1501131 evrop-spe6anin	V deiansko ur vem
lu v Moenchengladbachu ie
bi pred 10.000 gledalci premagala ] v 37. in Antonijevid 81. minuti, gol rotterdamsko Sparto z 2:1 (1:0) in za goste, ki so igrali zelo borbeno se ]e uvrstila v četrtfinale. Gola ter požrtvovalno, ie dal v 81. miza Crveno zvezdo sta dala Filipovič I nuti Boscveld.
sicer
^tt^Kala Borussia kar s 7:1,
h i :i
Vendar wT-^'^IjaviU K znano- 50 10 tekmo
tokrat zaigral dokai do-Italii»n; kak°r pa kolje od Nemcev, beni tor S° bdl Predvsem boli bor-nost 7„f so, pokazali večjo prodor-la niihZ ahko rečemo- da ie bi-tat a zmasa zaslužena, rezul-°<iraža 03 ali mani vemo steric a2merie moči obeh enai-Inter im
tako Dred povratnim to za.],,dva gola prednosti. Bo finatiTrValf> za uvrstitev v četrtka to vprašanje je
dati
težko
zanesljiv odgovor. Kajpak,
l.
i
b Haskok^S*"?' Vsekakor i tratnem* ^ak- ^ ko dopuščal
Sh*. 7511 Srecanill na itali
Dtsdnf»t j ,v odgovor. Kaip ■te laj^ <?vo1?. golov ni taka. da bi 81» n kaliiansko moštve a varnem. Vsekakor
oa le v po-
, . —na italijanski taktiziranje, na nem-
^enem	man^- To oa v no-
“ Brimeni	__
^niem rv«;	——m. W Ud v Iiu-
^ Ar***™ že obenem ne do-šem na n1e k^ter bistveno na boljši bi 7„7°:rPasae- Po današnji tekla Dovratnnlahk? rekIi- da startata P s . srecanje obe enaisteri-03 bo imff1 enakik Dozicii. Inter yeč 1 un tem morda nekoliko
SfVhA*'
tia
nastopili z naslednji-
ClTpRavama:
8, Be]i„'. °rd°n. Oriali, Facchet-V&ndpha t (kskbian), Giubertoni, tinsc„ ' d.air (Ghio). Bedin. Bo-BORngefl322013' Frustalupi.
Sieloff PIA: .Kleff. Vogts. Miiller, Vner pte^kck. Bonhof. Kulik. ^	■ Heynckes. Netzer. Le Fe-
VeiWn-Ct0Se!?li: v P D. Bellugi 9, vre (Rt 02113 13- min.. Le Fe-tiin. vi.m, min.; v d.p. Jair 4. min.’ lttkamp 44. min.. Ghio 45.
ie Švicar Scheurer. v j.	* * *
tja 'ognj je v okviru tekmova-frala 7	UEFA Bologna i-
z Zeljezničarjem 2:2.
ie i!?®- 3- — Crvena zvezda v Beogradu v povratni
Vižintin (levo) in Race, stebra enajsterice iz dolinske občine
2. AMATERSKA LIGA
Kot smo predvidevali, ni v 5. kolu 2. amaterske nogometne lige prišlo do nobene večje spremembe na lestvici. S. Michele in Zarja sta nekoliko povečala svojo prednost pred tremi zasledovalci (Breg, Fla-minio, Vesna), ki so se morali zadovoljiti z remiji, medtem ko sta obe vodeči enajsterici zmagali1 že petič zaporedoma.
Juventlna
Tudi druga domača tekma je Štandrežcem prinesla poraz, vendar jim ne moremo očitati slabe igre. Fantje so se namreč zelo potrudili, a so bili v zaključevanju akoi.i preveč nespretni. Nasprotno pa je S. Michele prikazal solidno igro in je dobro izkoriščal priložnosti. Po tem porazu položaj Juventine na lestvici ni preveč rožnat in bo morala v prihodnje vsekakor igrati uspešneje.
Vesna — Breg
V tekmi brez golov ekipi nista zadovoljili številnih gledalcev. Obe moštvi! sta se predvsem varovali poraza, zato se je igra odvijala pretežno le na sredini igrišča, vratarja pa nista bila resneje zaposlena. Le proti koncu srečanja so Brežani pritisnili nekoliko ostreje.
Sicer pa je bila tekma izenačena in j odločil gol Živca pet minut pred je izid zadovoliil obe enajsterici. / zaključkom.
......................................
TEDENSKI KOMENTAR
KOŠARKA
Sestava letošnje moške D lige Tudi naraščajniki kmalu pod koši
Prvi nastop Poleta je pokazal, da ekipa še ni uigrana
Dpv^*3 Dokaj evropskih pokalnih """un	00	enakovredni bor


JAHAČI ŠPORT
JA L>‘J 1
danes
*8T*TEK- 4. NOVEMBRA,. 1071
ODBOJKA
moška b liga
tj le
Bor v Trstu, Ul. della Valle
’ SPEM Faenza * * *
NOGOMET
io3o mladinci
14.30 \. t * * *
Edor. 'r$tu, stadion «1. maj»
Gaja
B^ DonnV ‘
5. Anna
*	* A
n On ZAČETN'KI
Muggesana
*	* *
14 tnIJATELJSKO SREČANJE
B,,a° v Dolini
Tabor (Sežana)
* * *
JUTRI
EK' 5. NOVEMBRA 1971
KOŠARKA
150qRIJateljska tekma
B«r v 1rstu, stadion «1. maj»
^ n'®r 1904 (naraščajniki)
Z nedeljskim nastopom Poleta v prvenstvu »Pomlad* se je začela za naše peterke prvenstvena sezona. Novosti pa so že tudi glede D lige.
D LIGA
V	pogovoru s predsednikom tržaške cone za D ligo dr. Enricom Alfonsijem smo zvedeli za več novosti.
D liga, vsaj za tržaško cono, se bo začela 21. novembra in ne 7. novembra, kot so predvidevali. V tržaški skupini bo 10 ali celo 12 ekip in ne osem, kot so pisali razni časopisi. Vse to so določili na zadnji seji predsednikov raznih skupin D lige, ki je bila v Rimu, v nedeljo 31. oktobra.
V	tržaški skupini pa bodo nastopile te ekipe:
—	dve moštvi iz Trsta: Cianoco-lori in Bor;
—	tri moštva iz Padove: Pro Pace in 2 novi ekipi, ki sta bili lani v promocijskem prvenstvu;
— Castelfranco Veneto, lani v D ligi;
—	ena ekipa iz Benetk, ki je lani nastopala v promocijskem prvenstvu;
— Friulana Nastro Azzurro iz Vidma, ki je lani bila v D ligi;
—	ena ekipa iz Gorice, bivši Duk-cevich (lani v D ligi).
'torej zanesljivo lu ekip.
Obstajajo odprta vprašanja peter-iz Tržiča. V Rimu še nič na vedo glede združitve med GD Bologna in Gira Bologna. V tem primeru bi ostalo eno prosto mesto v C ligi. To bi omogočilo, da bi Italcantieri iz Tržiča nadomestil v C ligi eno bolonjsko ekipo. Sicer pa so to le govorice. Trenutno velja, da bo Italcantieri nastopal v D ligi. Tudi glede nastopa Hannibala v D ligi trenutno dejansko še ni nič.
Borovci bodo torej imeli na razpolago še dobra dva tedna do začetka prvenstva, kar jim bo gotovo koristilo, saj bo morala ekipa še krepko trenirati, da doseže zadovoljivo formo.
V	sredo so namreč v Tržiču igrali borovci zelo slabo. Izid.
Hannibal — Bor 74:60 (31:27)
Borova postava: Ambrožič 2; Ru-des 5, Lakovič 10, Zavadlai 6, Martin Kralj 6, Fabjan 2, Starc 28, Kajmud Kralj, Škerlj, Pertot.
Prosti meti 8:26.
Borovci so proti Hanmibalu, ki naj bi letos nastopil v D ligi, igrali svojo do sedaj najsiabšo predprven-stveno tekmo. Začeli so v izrednem slogu, vodili so namreč v 10. minuti kar s 25:12, nato pa so nerazumljivo popustili, kar so izkoristili domačini, da so zasluženo zmagali. Zlasti je bila slaba Borova obramba, saj so domačini pobirali odbite žoge tako v obrambi kot v napadu. Skratka, slabo srečanje in vsi borovci so igrali izredno slabo.
Polet klonil
Polet je v nedeljo na domačem igrišču igral svoje prvo kolo prvenstva »Pomlad*. Poletovci so se spoprijeli z ekipo Ricreatori, ki sodi med slabša moštva tega prvenstva.
Kaj misli o Poletovem nastopu trener Tavčar?
»Nedeljska tekma je pokazala, da ekipa še ni uigrana. Dobremu prve mu polčasu je namreč sledil slab drugi polčas, kar je moštvo tudi drago stalo*.
»Zakaj moštvo še ni dovolj uigrano?*
»Predvsem nimamo možnosti za primeren trening. Trenutno treniramo le dvakrat tedensko, kajti imamo težave zaradi telovadnice in igrišča. Z dneva treningoma pa je uspeh nemogoč*.
»V nedeljo boste igrali proti Lloy-du. Boste nastopili z običajno postavo?*
»Mislim, da ne bo Sprememb v postavi. Nekoliko se je poškodoval Robert Gantar. Upajmo pa, da bo do nedelje okreval*.
Srečanje Polet — Lloyd bo v nedeljo, na Opčinah, ob 11. uri.
Naraiiajniki
Borovi naraščajniki bodo v nedeljo igrali svoje prvo srečanje v tem prvenstvu. Zaradi težav s telovadnicami, urniki itd., zveza še sedaj ne
more objaviti točnega sporeda. Verjetno bodo «plavi» igrali ob sobotah, in sicer ob 19.31) v telovadnici v Ulici Caravaggio, kajti ta telovadnica ob nedeljah ni na razpolago. Vprašamo se pa: ali ne bi lahko igrali borovci vsaj v telovadnici v Ul. della Valle, če že ne morejo trenirati? Bor bo letos nastopal kar s sedmimi ekipami v raznih prvenstvih, Zveza pa ni dala na razpolago našemu društvu niti ene ure za treninge v telovadnici v Ul. della Valle.
Tudi letos bodo torej razna naša moštva trenirala na enem igrišču, i igrala pa v drugi telovadnici. To tudi naraščajniki, ki trenirajo v telovadnici «1. maj*, igrali pa bodo (in še to ni gotovo) v telovadnici v Ul. Caravaggio ob sobotah zvečer.
Kot priprava na bližnje prvenstvo bodo «plavi» jutri v petek, ob 15. uri igrali trening tekmo proti močni ekipi Inter 1904, ki bo tudi nastopila v prvenstvu naraščajnikov. Tekma bo na igrišču »Prvi mai*.
b.l.
Na kongresu Mednarodne plavalne zveze, ki bo od 17. do 19. t.m. v Singapuru, bodo razpravljali tudi o predlogu, da bi v bodoče organizirali tudi svetovno plavalno prvenstvo. Kanadsko mesto Vancouver je že položilo kavcijo v višini dveh mili ionov lir za organizacijo te prireditve, vendar se zanio potegujejo tudi mnoga druga ameriška in evropska mesta.
KOŠARKA
V prvi tekmi prvega kola tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov je v Beogradu Crvena zvezda premagala finsko ekipo HT Helsinki s 95:62.
Bivšega svetovnega prvaka težke boksarske kategorije J. Walcotta so v grofiji Camden. v Nevv Jerseyu v ZDA, izvolili za šerifa.
Zarja
Serija uspešnih nastopov	Zarje
se nadaljuje, saj so Bazovci premagali tudi ekipo CRDA na njenem igrišču. Igra je bila počasna in uravnovešena. Prva je zaigrala živahneje Zarja, ki je izsilila enajstmetrovko, domačinom pa ni uspelo izenačiti. Dragoceni točki sta osta li Zarji.
IZIDI
S. Anna — Aurisina	2:1
Flaminio — CMM	1:1
Juventina — Libertas	0:2
Vesna — Breg	0:0
CRDA — Zair ja	0:1
Staranzano — Muggesana	1:2
S. Michele — Inter SS	2:0
LESTVICA
S. Michele in Zarja 10 Breg. Flaminio in Vesna 7 CMM in Muggesana 5 Aurisina 4
Libertas - Inter SS, Juventina in S. Anna 3 Staranzano 2 CRDA 1
PRIHODNJE KOLO Libertas — CRDA Zarja — S. Anna Muggesana — Juventina CMM — Staranzano Breg — S. Michele Aurisina — Vesna Int^r SS — Flaminio
3. AMATERfKA LIGA
Tudi v tej ligi ni prišlo do presenetljivih izidov. Vodeče ekipe so potrdile svoio dobro formo.
Skupina N
Primorec ie v preteklem kolu počival. Devin in Giarizzole sta si priborila prepričl iivo zmago.
IZIDI
Giarizzole — ACEGAT	2:0
Devin — Roianese	5:0
Cartimavo — CMM B	2:1
Portuale — Bar Veneto	1:0
Viani — lab. San Marco	0:2
Počitek: Primorec
LESTVICA
Giarizzole, Devin in Portuale 6 Cartimavo 5 Libertas S. Marco 3 Primorec in Bar Veneto 2 ACEGAT, Viani, CMM B in Roia-nese 0
PRIHODNJE KOLO ACEGAT — Cartimavo Primorec — Devin (14.30 Padriče) Portuale — Giarizzole CMM B - Viani Libertas S. Ma”co — Roianese Skupina O
Primorje je izkoristilo počitek barkovljanskega Libertasa in se je povzpelo na prvo mesto lestvice. Ima pa le točko prednosti pred ekipo De Mac^ri.
Union
Podlonjerci so imeli v nedeljo težkega nasprotnika, proseški Libertas. Domačinom ni uspelo ugnati Prosečanov, čeprav so igrali ostro. S Fontanotom so sicer dosegli gol (iz prostega strela), kar pa za zmago ni zadostovalo. Olimpija
Olimpija je prišla do prve zmage in to na račun solidnega Vir-tuša. Zmaga ekipe iz Gabrovca je bila zaslužena, saj se je nasprotnik pretežno le branil. Tekmo je
Primorje
Prosečani so se morali temeljito potruditi za osvojitev obeh točk zlasti ker so v p.p. povsem prepustili pobudo Esperii. Toda drugi polčas je bil dejansko samogovor Primorja, ki si je ustvarilo vrsto priložnosti za gol. Kljub temu je tudi v tem polčasu (enako, kot v prvem) padel le en zadetek, in še ta iz enajstmetrovke. Primorje je zdaj samo na vrtm lestvice.
IZIDI
COOP — Tndia	1:1
Union — Lih. Prosek	1:2
Olimpija — Virtus	2:1
Primorje — Esperia	2:0
De Macori — Lib. Roocvl	2:0
Počitek: I.ib^rtn^ Barkovlje LESTVICA
Primorje 6 De Macori 5
Lib. Pros°k in Lib. Barkovlje 4 Olimpija 3
Esperia, Virtus in India 2 Union in COOP 1 Libertas Rocol 0
PRIHODNJE KOLO India — Olimpija (9 00 Prosek) Libertas Rocol — Union Primorje - COOP (14.30 Prosek) Esperia — De Macori Lib. Barkovlje — Lib. Prosek B. R.
V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI
Težak nastop «plavih» drevi s SPEM v Trstu
V	tem tednu bosta A in B liga italijanskega odbojkarskega prvenstva odigral dve koli. Drevi bo na sporedu tretje kolo v soboto pa četrto.
V	današnjem kolu čaka Bor izredno pomembno in zahtevno srečanje. V goste mu prihaja trenutno vodeča šesterka A skupine v drugi ligi, SPEM iz Faenze. V dveh dosedanjih nastopih so Jankovič in tovariši zanesljivo odpravili dosedanja nasprotnika U-nipol v Modeni in doma Olimpijo iz Vercellia z gladkim 3:0. Zmagovite poti pa SPEM v Trstu gotovo ne želi prekiniti in njegov cilj je več kot jasen: ponoven povratek v A ligo. Že to dejstvo je več kot dobro zagotovilo, da bomo drevi gledali vrhunsko odbojko.
Dosedanja pot domače šesterke je bila tudi zmagovita, toda ne tako gladka in neoporečna. Vsaj na papirju lahka nasprotnika sta Boru res brez potrebe odvzela po dva seta. Delno podcenjevanje nasprotnika in temu primerna slaba koncentracija pred nastopom (poleg tega pa še statična igra in nezanesljiva obramba) je torej bilo več kot dovolj za izgubo štirih setov. Ko pa je pričela slovenskim odbojkarjem teči voda v so
napadalno, krili so blok in tolka-ča, zanesljivo branili, dobro spremljali in tako ustvarili najboljšo podlago za njihovo najmočnejše orožje - napad. Vsi ti dejavniki so pripomogli, da je Bor v odločilnih nizih zaigral zelo dobro in se pokazal v najboljši luči.
Fantje se dobro zavedajo pomembnosti drevišnjega nastopa ki ima lahko pozitivne in tudi negativne posledice za celotno letošnje prvenstvo. Glede na to so pripravljeni iztisniti iz sebe tudi zadnji atom moči, da bi točki o-stali v Trstu. Torej lahko jim verjamemo in upamo, da nas ne bodo razočarali.
Verjetno se nam bosta ekipi predstavili takole:
SPEM:	Mescoli, Jankovič, Ni-
colini. Babini, Rosetti, Montevec-chi G. in P. F., Celli, Rinaldi, Ceroni in Bentini.
BOR: Veljak S. in K., Plesničar, Orel, Fučka, Grmek, Neubauer, Vodopivec, Starc in Može.
G. F.
NAMIZNI TENIS
Z izredno slikovito slovesnostjo se .je v Pekingu začel danes mednarodni afroazi.iski namiznoteniški turnir. Nastopalo tekmovalci iz 51
grlo, so zaigrali kot prerojeni, držav (celo iz 'Palestine) .
..........................mi.......................................................................-..............—.....—................
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Bor med vodečimi šesterkami
Obetajoč nastop borovk na nedeljskem turnirju v Trstu
Po drugem kolu odbojkarske B lige so samo še štiri nepremagane šesterice: SPEM, CUS Turin, Ales-sandria in Bor. Za prvi dve ekipi in Bor (glede na nasprotnike) je bilo njihovo zmago tudi pričakovati, presenetila pe je Alessandria. Ta je v drugem kolu odpravila nič manj kot La Torre, ki se poteguje za visoko uvrstitev. Gasilci Gritti iz Bergama so kar sredi Verone premagali stanovske tovariše ekipe Ferroni. Ostala srečanja so se končala po predvidevanjih.
Tudi v drugi tekmi letošnjega prvenstva in na prvem gostovanju je Bor začel slabo. Do preobrata pa je prišlo po dveh zgubljenih nizih, ko so Tržačani zaigrali kot prerojeni in so domačine »prega-1 žili*. S prikazano igro so navdušili tako v obrambi' (njihova dosedanja slabost) kot tudi v napadu, kan najlepše potrjuje dejstvo, da je Čelana zbrala v treh nizih komaj 21 točk.
IZIDI
LESTVICA SPEM, CUS Turin, Alessandria in Bor 4, Intrepida, La Torre, 0-limpia in Gritti 2, Čelana, Unipol,
Ferroni in Cuneo 0.
DANAŠNJE KOLO Olimpia — Intrepida Bor — SPEM Gritti — Alessandria Cuneo — Ferroni La Torre — CUS Turin Unipol — Čelana * * *
Tržaški prvoligaš ARC-Linea je izbojeval letošnji prvi' par točk. Tržačani so doma povsem zasluženo premagali Lubjam Virtus iz Bologne, toda njihova igra za sedaj še ni na primerni višini glede na cilj, ki so si ga zadali' — četrto mesto na končni lestvici. Poleg tega pa šesterka Lubjam ni več tista, ki smo jo občudovali v preteklih prvenstvih "•-< "
CUS Parma, Penini in Ruini ter presenetljivi Minelli, ki je spet zmagal $• 3:2, in to v gosteh, so še nepremagani. Novinec v A ligi Pe-trarca iz Padove je dosegel prvo zmago v tej ligi.
IZIDI
I
Casadio, CUS Milan in Baby Brum-mel 0.
Danes bo ARC-Linea igrala z Rui-nijem na njegovem igrišču.
* * *
Preteklo nedeljo je ŠZ Bor organiziralo mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki je prinesel zasluženo in pomembno zmago ekipi organizatorja. Če bo tržaški drugoligaš zaigral tudi v letošnjem prvenstvu v taki zasedbi, lahko goji povsem upravičene upe na visoko uvrstitev, pa tudi napredovanje v italijansko A ligo ne bi bilo neutemeljeno in nerealno.
G. F.
Čelana — Brr	2:3	Panini —	Baby Brummel	3:0
Intrepida — Unipol	3:1	Petrarca	- CUS Milan	3:1
CUS Turin — Cuneo	3:0	CUS Parma — CUS Catania 3:0		
Alessandria — La Tome	3:1	Casadio -	- Ruini	1:3
Ferroni — Gritti	1:3	Gargano	— Minelli1	2:3
SPEM — Olimpia	3:0	ARC Linea — Lubjam Virtus 3:1		
LESTVICA CUS Parma, Panini, Ruini in Minelli 4, ARC Linea, CUS Catania, Lubjam in Petrarca 2, Gargano,
Nedeljskemu derbiju med nogometnima enajstericama Vesne in Brega jc prisostvovalo številno občinstvo
BOKS
Združitev WBC in WDB?
v V Nevv Orleansu se bosta srečala decembra predsednika obeh največjih mednarodnih boksarskih organizacih ki urejujeta ta šport, t.j. WBC (World Boxing Couneil) in WBA (VVorid Boxing Assoeia-teon). Na tem sestanku bodo položili temelje za bodočo združitev obeh organizacij.
OLIMPIJSKE VESTI
V	mednarodnih športnih krogih so se razširile vesti, da ie onšlo v Denverju, v ZDA. pri pripravah za zimske olimpijske iere za leto 1976 do velikih težav. Zato nai bi — tako je bilo slišati — nameravali Amerikand organizacijo iger odnovedati. in io prepustiti švicarskemu mestu Sionu.
V	Denverju pa so zdaj te govorice zanikali. Potrdili so. da ie res prišlo do precejšnjih organizacijskih težav, vendar nai bi te ne bile nepremagljive.
Vodstvo športne stave TOTOCAL-CIO je sporočilo dokončne in uradne kvote natečaja št. 9, z dne 24. oktobra 1971. Kvote so take:
13 — 5.688.635 lir 12 — 144.545 lir
'te.
—
so
^ mu odpirala vsa vrata. Njegova moč je nenehno Tskali in cenili so ga celo tisti, ki so ga včasih pre-v 8. ko° mU godil0- izrabijo Je srečo, ki mu jo Je dal 1 mu je zatrjevala mati, in igral z vsemi na vse NtvJ^lu je dajal podatke, ki jih je dobival od ta-dJslcjh ega duhovnika. Vedel je, da je mož eden izmed ško i Vahe Stebrov> in se ni čudil, da hoče ostati prikrit. Za dej0	so	dvomljivce, ki niso verovali v veliko
v61ik0 serncem so izdajali tiste, ki so čakali na kralja 1 tej st-rblj°- z geslom, da cilj posvečuje sredstvo, je miril *i°Vthskii svoJ° zavest, zakaj šlo Je za vero, za Boga, za Ob nar°d in evropsko civilizacijo.
2 vodilnimi ljudmi štaba bele vojske in pre-
te Sv, ni ter
d*
q-.,	se majali. Na vseh frontah umikanje in pora-
bi So ^ se 111 nihče več zanašal na tajno orožje. Zavez-Pafiz (J^zeli Gotsko linijo v Italiji, v Franclji pa je padel *	se Je izkrcanje v Istri in skorajšnje srečanje
je bil seznanjen z načrtom o ((Svobodni Slo-j^ih ’ ki ga je v Imenu Narodnega odbora predal Angle-Vauhnik in je pomenil državno tvorbo brez Nh j6t°v> na strani Zahoda in s krščanskim vodstvom. iL&tev PrtSel z dvojno nalogo. Po generalovih željah naj roju1^1 lojalnost belih in četniških enot, ki Jih Je nem-p	zalagal	z opremo, orožjem	ln	hrano Njegova dru-
zaiSa pa Je	blla> da kot	tajni	sel	svojega vodstva raz-
^0,°VaUPnim ljudem v najbolj izpostavljenih postojankah pi^t	uavodlla	lu navodila	vojaškega	vodstva V boju za
ptj g 8 komunisti so sklenili hitro in neusmiljeno obraču-s °dila°1Vilno komunistično oblastjo in terenci. Prinesel je 5y°Jo „1 ,kako naj sprejmejo Angleže in naglo vzpostavijo „v°t>last.
^?»	kakšna	se vam zdi	naša	obramba, gospod poroč-
j6 zdramil iz razmišljanja poveljnik.
vem. Poročal bom, da ste odlično pripravi j e-
predstavniki tajnega vodstva Je zaslutil in tudi se usodno bliža ura obračuna. Stebri Velike

nd. Tu sl bodo polomili zobe. Dvomim, da bi se drznili napasti.«
«Tudi jaz dvomim. Toda za vsak primer smo se temeljito pripravili. Mi smo konica meča, ki smo jim ga zadrli v trebuh. Ta sunek bodo težko »reboleli.«
((Preboleli ga bodo, toda preden se bodo zavedali, jih bomo predrli z novim. In tako naprej, dokler jih ne bomo dotolkli.«
Z dolomitske strani zvonika sta se vrnila k izvidniku.
«No, kaj Je novega danes?«
«Nič posebnega, gospod poveljnik. Sem in tja se prikazujejo v varnih daljavah. Menda ogledujejo naše utrdbe.«
«Kar ogledujejo naj Jih. Kakšne so, bodo spoznali od blizu. Ob njih si bodo razbili butice.«
Iz zvonika sta se vrnila v vas in začela pregledovati rove, ki so povezovali bunkerje in hiše s postojankami v enoten sistem. Na dvorišče za šolo se je vrnila s pohoda močnejša skupina domobrancev. Strnili so se v gručo in po vsej vasi se Je razlegla bojna pesem:
Pest jeklena, srce vroče,
•,narod naš umreti noče...
«Dobra vojska,« je dejal poveljnik.
«Všeč so md,» je rekel Valjhun.
«Zbral sem najboljše. Sicer je vmes precej takšnih, ki so bili semkaj premeščeni po kazni, ker so ga drugod malce preveč lomili — bili so namreč preostri z ljudmi. Pri nas pa jih potrebujemo.«
Pri vhodu v župnišče, kjer so imeli v kleteh zaprte civiliste, člane OF In sorodnike partizanov, jima je prišel naproti narednik Grm, močan dečko svetlih las In ostrih potez, ki se je naučil vojne obrti na Dolenjskem in po zaselkih okoli Sv. Urha. Poročal jima je, da niso od jetnikov izvedeli ničesar, kar bi bilo zvezano z ogleduštvom.
Po betonskih stopnicah so se spustili v mračne kleti. V vsakem vlažnem prostoru se Je gnetlo nekaj zapornikov.
Zaprtih so Imeli tudi nekaj deklet, starejših mož in mladeničev, ki so Jih aretirali po pobočjih okrog postojanke. Ležali so na tleh, ker so bili pretepeni in zmrcvarjeni. Nad zaporniki je peševal bogoslovec Trčuh, sin gostilničarja — Valjhun ga je poznal iz ljubljanske Katoliške akcije. Dobili so ga pri delu: v prostorni kleti je zasliševal sekretarko Skoja, privezano na klop, vtem ko ji Je eden izmed njegovih pomagačev z bičem delil udarce. Bogoslovec se ga Je razveselil in ga objel.
«Kar nadaljujte,« je dejal Valjhun. Spomnil se je Melite, ki je bila prav tako trmasta kot to dekle. Z bičem so jo tolkli po nagi zadnjici, pa še ni govorila.
«Le kaj je v tem nespametnem komunizmu, da tako zakrkne duše?«
Poveljnik Jakoš, verjetno sit te vrste zaslišanj, Je dregnil bogoslovca in nestrpno dejal:
«Pusti te nore babe, saj nič pametnega ne vedo. Ne izgubljajmo časa z njimi. Pojdimo nad Cvetka.«
Odvezali so dekle in jo peljali k vratom v sosednji prostor. To so bila močna, težka	vrata.	Zaradi	starosti	so se
slabo zapirala in Je bila, če sl Jih zaprl, vrzel med njimi in podboji ravno pravšna, da so lahko z njimi pripLrali prste zapornikov. Prisilili so	dekle,	da je	pokleknila ln
vtaknila prste obeh rok med	vrata,	ki jih	Je nato	bogo-
slovec sunkovito zapahnil.
Njen krik je zamrl med umazanimi, vlažnimi stenami. Valjhun Je doumel, zakaj Ima večina zapornikov, ki jih je videl, prste tako otekle ln pomečkane. Bogoslovec se je obrnil k dekletu, rekoč: «Kar tuli!... Ko boš povedala vse, bomo odprli. Zdaj pa pojdimo.« Zavili so proti samici. Iz njo so pripeljali na hodnik močnega	tršatega fanta,	doma-
čina, komandirja partizanske kurirske karavle, ld so ga bili ujeli, ko je vodil na oglede divizijske obveščevalce. Na vse načine so ga mučili, da Je otrdel od udarcev, pa niso mogli nič spraviti Iz njega. Fant Je sovražno strmel v druščino, ki ga je obstopila.
«No, ali boš danes govoril?« ga Je vprašal bogoslovec.
((Nimam vam kaj povedati.«
«Bomo videli.«
Peljali so ga v tisti del kleti, kjer je stal v kotu mizarski primež, ki so ga nabavili kot pomagalo pri zaslišanjih.
Medtem ko so vtaknili fantu roko v čeljust, je dejal bogoslovec Valjhunu:
«Kaj hočemo, gospod poročnik! Ta je edini, ki res kaj ve, pa nič ne pove. Če bomo sentimentalni, nas bo to stalo glave.«
Na znak bogoslovca, ki je imel v postojanki nalogo glavnega zasliševalca, je ječar začel privijati. Fant se je nekaj časa trudil in	stiskal	zobe,	da	se ne bi s kričanjem pred
njimi ponižal.	Dovolj	so ga	sramotili že nekaj dni. Ko	pa
je kri udarila izza nohtov, se mu je obraz oznojil od bolečin.
«Še pri vi j,	da mu	zmeljemo	trmo,« je jedko ukazal	bogoslovec. Fant	ni več	zdržal	—	iz prsi se mu je utrgal	ži-
valski krik. Že nekaj dni si je bolj želel smrti kot sramoti
nega življenja.
«0, svinje bele,« Je zarjul. «če je kje bog, vas bo vrgel na dno pekla. Preklinjam vam vse. kar vas spremlja od rojstva! Pljuvam vam v obraz, naj se posuši vaše hudičevo seme!... o, švabsld hlapci. Obljubljate nebesa, prinašate pa pekel na zemljo. Izvržld človeštva... Hudiči vseh hudičev... Ni plamenov, ki bi dovolj žgali, da bi požgali vašo kužno zlobo.«
«Znorel Je,» Je dejal poveljnik.
«Ni znorel. Obseden je, satan Je v njegovem srcu,« Je dejal bogoslovec, ki je bil prsteno bled — jetnikova kletev ga je spravila Iz tira. Fantovo zmerjanje je presekal Jakoš, ki ga je z lopatasto roko usekal po ustih.
«Odvij!» Je naročil ječarju.
Ko so čeljusti popustile, ga je poveljnik pahnil, da je zletel po tleh. Bogoslovec pa je pristopil k njemu ta ga brcnil v obraz, da Je izpljunil nekaj zob. Kričati pa le ni 1161181:	(Nadaljevanje sledil
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun	ZaTbžništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
! račun pri Narodni banki v Ljubljani
T» . DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon ZZ<v
Za SFRJ Tekoč račun
»ADIT.	.	.	.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f.i.n®^,u,|i
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaj upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliclti
Stran 6
4. novembra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
ZTT-Trtl
ŠTIRI DNI PO RAZDEJANJU V DRŽAVI ORISA
Koliko je mrtvih v Indiji? Tudi kolera zahteva žrtve
Polovica pakistanskih beguncev na otoku Jambu naj bi bila ob življenje
KALKUTA, 3. — štiri d«, po strahovitem ciklonu, ki je razdejal indijsko zvezno državo Orisa, še niso ugotovili točnega števila žrtev, ki se po uradnih podatkih suče okoli 4.000 do 6.000 oseb. Neki državni funkcionar je govoril celo o 4.148 mrtvih, kar je očitno le sad domišljije, ker je za sedaj popolnoma nemogoče reči karkoli točnega. Po drugih virih pa kaže, da je žrtev nekaj desetin tisoče v.
Neki prebivalec otoka Jambu, ki leži pred izlivom reke Baita-rani je povedal, da je od 30.000 pakistanskih beguncev, kolikor jih je bilo na otoku, zgubilo življenje vsaj polovica. Po pričevanjih tega človeka, naj bi bile reke na tistem področju polne trupel, katerih pa je ogromno tudi v notranjosti dežele. Povsod so same ruševine, nekaj naselij je sploh zginilo, odpihal jih je veter, ki je divjal s hitrostjo več kot 200 km na uro. Poleg tega pa jih je odnesla tudi plima.
Obširna področja so še pod vodo. Indijski vojaški oddelki se trudijo, da bi dosegli stotisoče oseb, ki so ostale osamljene na področjih, ki jih do sedaj niso mogli doseči. Primanjkuje jim pitne vode ter obstaja velika nevarnost, da umrejo od žeje in zaradi raznih bolezni. Kaže da so v pokrajini Jaipur zabeležili tudi 60 primerov kolere. Indijski finančni minister Chavan, ki je danes preletel razdejano področje, da bi o-sebno ugotovil kakšen je položaj, je dejal, da je 12.500 kv. km o-pustošenih. Po prvih ugotovitvah ministra za finance indijske države Orisa Mohatyja, naj bi ciklon povzročil škode za več kot 250 milijonov dolarjev kar znaša približno 1X5 milijard lir.
Eksplozija v Rimu
RIM, . — Šipe številnih stavb, ki se nahajajo v mestni četrti Colli Portensi so se razbile, ko je eksplodiral primitiven peklenski stroj, ki so ga neznanci postavili' na zid, ki obdaja eno izmed vil. Kaže, da je bilo v peklenskem stroju pol kilograma smodnika, ki so ga postavili tja, ker bi po ugotovitvah policije morala biti v bližini ilegalna igralnica.
V soboto, 6. novembra eksplozija na Aleutih
soboto točno ob 17. po newyorškem skus zaradi sneženja in silnih ne-
času. Jedrski naboj ima jakost 5 megatonov in je torej 250-krat močnejši od atomske bombe, ki je eksplodirala nad Hirošimo. Zakopan je poldrugi kilometer pod zemljo.
Poskus je sprožil ostro nasprotovanje nekaterih skupin ljubiteljev narave in pacifistov, ki zatrjujejo, da bo eksplozija povzročila uničenje mnogih bioloških ravnovesij pri Aleutskih otokih, kjer živi nekaj vrst živali, ki so se ohranile le na tem skrajnem severnem delu Amerike.
Anapurna je odbila japonske gornike
KATMANDU, 3. — Sedem članov japonske odprave, ki se je skušala povzpeti na južni vrh Anapurne (7.219 m), je moralo opustiti po-
viht.
Vest je sporočil nepalski zunanji minister, ki je pripomnil, da so se vsi gorniki vrnili v bazno taborišče 19. oktobra. Odprava je postavila taborišče št. 4 v višini 6.300 metrov. Dne 14. oktobra so gorniki dosegli 6.500 m višine. Prav tedaj so začeli razsajati snežni viharji.
Južni vrh Anapurne v Himalaji so prvii osvojili člani neke francoske odprave spomladi lani.
Hašiš v Bruslju
BRUSELJ, 3. - Na bruseljski postaji «Gane du Nord» je belgijska policija zaplenila 22 kg hašiša. Aretirali so tudi iranskega tihotapca, medtem ko je hotel dvigniti mamilo iz ene številnih omaric, ki so na postaji.
NADALJUJE SE PREISKAVA 0 ZLOČINU V MARŠALI
Po dveh tednih še nobene sledi za morilcem Antonelle
Mati nesrečne deklice meni, da gre za spolnega izprijenca Preiskovalci iščejo premožnejše ljudi brez družine in zaposlitve
MARŠALA (Trapani), 3. — Dr-1 stva, spravila preiskovalne organe
žavni pravdniik dr. Terranova je v sinočnjih poznih urah nehal zasliševati neko osebo, ki so jo sumili, da je zagrešila protizakonito dejanje. Gre konkretno za človeka, za katerega so sumili, da je bil morda na kakršenkoli način povezan z ugrabitvijo in poznejšim umorom 9-letne Antonelle Valenti in z ugrabitvijo sestric Nimfe in Virginie Marchesi. Kot predvideva novi kazenski postopek, pritiče osumljencu pravica, da ga zaslišujejo v navzočnosti branilca. Po sinočnjem zaslišanju so osumljenca izpustili na svobodo ter se je lahko vrnil domov. Dr. Terranova je nadalje zaslišal, kot priče, številne druge osebe.
Kot smo že pisali včeraj, je ugotovitev zdravniških izvedencev, da mala Antoneila ni bila žrtev posil-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiii"‘Miimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODGOVORI UDELEŽENCEV ŠKOFOVSKE SINODE V RIMU
Številne zahteve po popravkih pri glasovanju o vlogi duhovnika
«Amandmaji» zadevajo tudi dve vprašanji glede celibata, čeprav bo ta ostal splošno pravilo rimske cerkve
VATIKAN, 3. — Danes so sporočili rezultate o glasovanju glede 19 vprašanj, ki so jih predložili udeležencem škofovske sinode o vprašanju vloge duhovništva v sodobni družbi. Sinodski očetje so odgovorili z dvetretjinskim «placet* (da) na 14 vprašanj. Pri drugih petih Pa se je zadeva zataknila, ker je bilo število pritrdilnih glasov nižje od dvetretjin-ske večine.
NEW YORK, 3. — Jedrski poskus »Cannikin*. ki ga bodo ZDA izvedle v okviru svojega programa jedr-1 želo tega uspeha. Prav tako je pro-skega raziskovanja se bo začel v I padlo tudi naslednje vprašanje, ki
Toda poglejmo najprej, kaj se je zgodilo z vprašanji, ki so morda v največji meri povzročila zanimanje javnosti. Gre, kot je znano, za vprašanja celibata. No, v tem pogledu je škofovska sinoda vsaj na eno vprašanje izrekla svoje jasno mnenje. Vprašanje se je praktično glasilo tako: Ali naj ostane celibat splošno pravilo za duhovniško službo v latinski (rimski) cerkvi? Na to vprašanje so sinodski očetje odgovorili pritrdilno z dvetretjinsko večino. Že naslednje vprašanje pa, ki je nekoliko nasplošno formulirano in ki zadeva tesno povezanost celibata z duhovništvom in pogoje za njegovo pospeševanje, pa ni več
MiiimfiiiiikiiiHMiiilillitiiiiiiiliiiHiiiiimiiiiiimiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiillifiilllliilliUiiiniiHfniiiiiiilliili
VČERAJ V TURINU
Posl. Colombo odprl 53. avtomobilski salon
TURIN, 3. — Predsednik vlade poslanec Emilio Colombo je danes zjutraj odprl 53. mednarodni avtomobilski salon. Spremljal ga je njegov svetovalec za gospodarske zadeve Ventriglia, sprejeli pa so ga ob vhodu na razstavišče predsednik salona dr. Biscaretti ter predstavniki 11 tujih držav, katerih proizvajalci so prisotni na turinski razstavi.
Kek je to na avtomobilskem salonu v Turinu že navada, ni bilo nobene posebne slovesnosti, Colombo je kar začel svoj obisk v raznih paviljonih. Najprej se je ustavil pri paviljonu IIEC, ustanove, katere namen je projektirati vozila, ki ne kužijo ozračje. V tej mednarodni ustanovi sodelujejo tudi Fiat, Ford ter številne hiše,' ki proizvajajo gorivo. Vprašanje onesnaženja in okuženja okolja, še zlasti ozračja, je že nekaj let v ospredju prizadevanj skoraj vseh avtomobilskih hiš, problem pa je v tem, da potrebujejo sodobni avtomobili gorivo z visokim oktanskim številom. Taka goriva vsebujejo mnogo svinca, ki pa je tako za rastlinstvo, kot za živalstvo, posebno pa za človeka zelo strupen. Colombo je izrazil svoje zanimanje za tovrstne pobude in se temeljito pozanimal o stopnji razvoja, ki so ga dosegle.
Obisk v paviljonih je trajal več
kot eno uro. Predstavniki raznih hiš so mu razložili, katere so najvažnejše značilnosti posameznih avtomobilskih modelov, ki so razstavljeni v Turinu. Colombo se je dalj časa u-stavil pri avtih, ki so jih letos prvič pokazali. Gre za novo alfasud, za štiri modele fiata 128 kupe, za kupe lancia 2000 HF z elektronskim vbrizgom itd. Na področju prototipov si je predsednik vlade ogledal Pininfa-rinovo limuzino ferrari BB, lancio stratos, ki je delo znanega stilista Bertoneja ter številne inačice, ki so jih na podvozje in motor fiata 127 zasnovali razni italijanski, še zlasti pa turinski stilisti.
Policija zaplenila 2,3 kg heroina
ALBUQUERQUE (Nova Mehika), 3. — Policija je zaplenila dva kilograma in tristo gramov heroina, ki je bil v prikolici zasebnega avta ter aretirala obe osebi, ki sta bili v avtu. Zaplenjeni heroin bi veljal na ilegalnem trgu približno milijon dolarjev. Kaže, da je aretirano dvojico policija iskala že tri leta. V prikolici so policaji našli, poleg mamila, tudi 19.000 dolarjev v gotovini.
se je glasilo: «Ne sme se prepustiti k vršenju duhovniške službe poročenih moških, niti v posebnih primerih, razen, če bi papež, zaradi splošne blaginje cerkev, menil, da bi se to vprašanje preučevalo*. Prvo vprašanje (ki izključuje med drugim hipotezo, da bi se dopustilo poročenim duhovnikom izvrševanje duhovniške službe) je doseglo le 115 pritrdilnih glasov. En član sinode je glasoval proti, 84 sinodskih očetov je odgovorilo z »placet juxta modum* (s popravki), dva pa sta se vzdržala. Zahtevana večina je znašala 134 glasov. Drugo vprašanje pa, ki je bilo še bolj v duhu cerkvene tradicije, je želo še manj glasov: komaj 95 glasov v prid, 10 proti, 91 predlogov popravkov in 6 vzdržanih glasov.
Kot smo že omenili, je od 19 vprašanj bilo odobrenih 14. Dve vprašanji smo že omenili, treba pa je še povedati, da tudi uvod nj dosegel potrebne večine. V u-vodu se govori o sedanji krizi duhovništva ter o poteh, ki bi jih bilo treba ubrati, da bi se kriza prebrodila. Dvetretjinsko o-dobravanje pa je žel zaključni del dokumenta, kjer se govori zelo nasplošno o krizi duhovništva ter se izraža upanje, da se bo ta premostila na duševni ravni. Kazno je, da je za ta del glasovalo 178 sinodskih očetov, ker pač ne predstavlja nikakršnega konkretnega pomena.
Glede ostalih dveh vprašanj, o katerih bodo morali naknadno
sklepat; moramo še omeniti, da
prvo zadeva duhovniško hierarhijo, drugo pa »poslanstvo cerkve*. S precejšnjo večino glasov so bila odobrena prav vprašanja, ki zadevajo duhovnikovo delo, njegovo politično udejstvovanje, odnose med duhovniki in škofi ter z verniki, kakor tudi »gospodarsko življenje* duhovnika.
Vse te sporne točke bodo morali, spričo številnih predlogov «a-mandmajev* ponovno izdelati. Šele potem bodo lahko poslali dokument papežu, ki bo dokončno sklepal o vseh teh perečih vprašanjih katoliške cerkve.
Iz navedenega lahko sklepamo, da je večina odgovornih čdniteliev katoliške cerkve še vedno naklonjena ohranitvi celibata kot ustanove. ki ie tesno povezana z njeno zgodovino in z vsem sodobnim delovanjem. Na drugi strani pa se vedno bdi širi prepričanje, da ie treba vsa.i v nekaterih razmerah omogočiti duhovniško službo tudi poročenim moškim. To velja posebno za nekatere države, kjer je občutiti hudo pomanjkanje duhovnikov. Pri tem gre posebno za industri jsko zelo razvite države v zahodni Evropi, v Severni Ameriki pa tudi v Afriki in Latinski Ameriki. Poglavje zase so že posvečeni duhovniki, ki pa so v rastočem številu, posebno v zadnjih letih, zahtevali, naj jih škofi razrešijo obveze celibata in ki so se potem poročili. Eno od vprašan.), ki smo jih zgoraj omenili.
je namreč zelo negativno do teh duhovnikov. Zdi se. da ie prav ta negativna formulacija izzvala negodovanje številnih sinodskih očetov ter se je tako zgodilo, da ie na glasovanju propodla z najvičjim številom nasprotnih glasov, ali r>a glasov, ki so zahtevali pomembne popravke.
Danes se je nadaljevalo zasedanje škofovske sinode. Papež ni bil navzoč. Na zasedanju so obravnavali besedilo dokumenta o »pravičnosti v svetu*, o katerem bodo glasovali jutri zjutraj. Davi je kardinal Felici prečital sporočilo komisije za revizijo kanonskega prava glede novega cerkvenega zakona «lex fundamenta-lis ecclesiae*. Zdi se, da tudi glede tega vprašanja vlada v cerkvi precejšnja negotovost. Na vprašanje, če je potreben cerkvi temeljni zakon, je na 1313 odgovorilo pritrdilno 593 škofov, 462 jih je zahtevalo popravke osnutka, 251 pa je nasprotnih. Na predloženi osnutek jih je odgovorilo pritrdilno samo 61, pritrdilnih z zahtevki popravkov je bilo 748, nasprotnih pa 422. Zanimivo je, da je danes kardinal Suenens pojasnil, kaj pravzaprav pomenijo pritrdilni glasovi s popravki. Po njegovem, naj bi šlo praktično za negativne glasove, ki so ozraženi z dola,eno vljudnostjo.
Na kraju naj še omenimo, da se sinodskim očetom ni posrečilo izvoliti 12 očetov, ki bodo sestavljali tajniški svet. Nobeden od predloženih ni namreč prejel absolutne večine glasov. Največ glasov so prejeli nekateri kardinali iz Nemčije, Afrike in Azije. Razmeroma malo glasov so prejeli kardinal Suenens, kardinal Alfrink ter jezuitski general o. Ar-rupe.
Megla v Parizu
PARIZ, 3. — Zaradi goste megle je bilo danes na pariškem letališču zelo malo prometa. Priletelo ni nobeno letalo, vzletelo pa jih je le nekaj. Vodoravna vidljivost je 100 metrov, horizontalna pa 20.
Američanov je več kot lani
WASHINGTON, 3. - Po podatkih, ki jih je objavil zvezni urad za sta-stistiko kaže, da je znašalo število prebivalcev v Združenih državah A-merike 1. septembra 207.372.000 ljudi. To število, ki vsebuje tudi vojake, ki so trenutno zunaj meja ZDA kaže, da je prebivalstvo od prejšnjega leta naraslo za 1,1 od sto.
WASHINGTON. 3. — Proti koncu tega tedna bodo dali v promet v Združenih državah Amerike nov kovanec po 1 dolar. Kovanec bo iz zlitine bakra in niklja ter bo na eni plati imel podobo predsednika Eisenhowerja. na drugi na grb vesoljcev apolla 11. se pravi orla na Luni.
De TqwaWV»
kilt Imenu Je ta aerodinamični kupe, ]e le za petičneže, ua iuriuskem salonu pa sl (a lahko od blliu oglodamo vsi
v hudo zagato. Po tej ugotovitvi bi se lalhko iskalo morilca ne samo v krogih spolnih izprijencev, temveč tudi v vrstah ljudi, ki so imeli opravka s prizadetima družinama.
Antonellina mati, 30-letna Maria Valenti, odločno zanika možnost, da bi šlo za maščevanje. »Če bo še nadalje vztrajal na tezi maščevanja — je izjavila ženska — ne bo dr. Terranova nikoli izsledil morilca moje hčerke. Nasprotno, vso svojo skrb mora posvetiti1 iskanju nekega spolno neuravnovešenega moškega.
Maria Valenti je podala te izjave časnikarjem, čeprav ji je njen mož Leonardo svetovali naj molči.
Dr. Terranova je, upoštevajoč njeno duševno razklanost po strahovitem dogodku, zaslišal žensko dalj časa. Zanimal se je za vse podrobnosti, hotel je zvedeti kakšno je bilo življenje v družini, kako sta z možem živela v Nemčiji itd. Kot je znano, so se bili Va-lentijevi pred časom izselili v Zahodno Nemčijo, mala Antoneila pa je ostala pri ženinih starših.
Ali je kdo sovražil družino Valenti? Maria izključuje to možnost. Res, pravi, se za njih pred odhodom v Zahodno Nemčijo ni nihče zanimal: ne sorodniki’ in ne občinske oblasti, katere so zaprosili za stanovanje. No, sedaj se je to stanje popolnoma spremenilo. Sorodniki so jim blizu, se zanimajo za njih, občina pa je celo obljubila službo njenemu možu, toda ženska ne pozna nikogar, ki bi jih sovražil v tolikšni meri, da bi jim ubil hčerko. Morda Valentijeva sklepa prav zato, da gre za maničnega bolnika.
je neka ženska izjavila, da še v ponedeljek zjutraj ni našla v nedograjeni šoli nobenega trupla. To pomeni’, da je morilec prinesel An-tonello tja šele pozneje. Domnevajo pa, da je morilec dobro poznal tisto področje ter je torej domačin. Ker pa je bil skupaj z Anto-nello več dni, verjetno gre za človeka, ki ni v kakem delovnem razmerju. Zato so preiskovalci’ usmerili svoje delo na iskanje ljudi, ki živijo sami ter so razmeroma premožni. Zato se na tistem področju vrstijo druga za drugo hišne preiskave. Pravijo, da ljudje radi pomagajo preiskovalcem pri tem delu.
PRVIČ JE VOLILO NEKAJ MILIJONOV MLADIH
VrsLa krajevnih voliLev v Združenih državah
V New Jerseyju so obnovili ves parlament - Zavrnili o prepovedi zidanja nebotičnikov v San Franciscu
WASHINGTON. 3. — V nekaterih mestih Združenih držav Amerike so bile danes krajevne volitve za obnovitev občinskih funkcij in izvolitev dveh guvernerjev ter nekaj državnih poslanec. Prvič je volilo nekaj milijonov mladih ljudi med 18. in 21. letom starosti.
V zvezni državi Pennsylvania so morali izvoliti poslanca, ki bo nadomestil preminulega republikanca Jamesa Fultona. Sedež v parlamentu je šel drugemu republikancu Johnu Heinzu HI. V eni najbolj reakcionarnih držav, v Mississippiju, so izvolili za guvernerja predstavnika demokratske stranke Williama Wallerja,
Vse te ugotovitve pa preiskovalcem ne pomagajo. Ti so se znašli v hudem precepu. Do sedaj so napeli vse svoje sile, da bi z udeležbo številnih karabinjerskih in policijskih agentov raziskali bližnja in bolj oddaljena področja v okolju nedograjene šole. kjer so našli truplo male Antonelle. To metodo preiskave so izbrali1, ker so domnevali, da gre pač za kakega spolnega izprijenca. Zdravniške ugotovitve so jih seveda napotile v drugačno smer. Zato so poklicali iz vseh krajev Italije večje število karabinjerskih in policijskih podčastnikov, ki naj bi s svojo strokovno kvalifikacijo mogli pomagati pri drugačnem načinu preiskovanja. Zato skušajo sedaj sklepati na podlagi malenkostnih dejstev, ki so jih že ugotovili, kakšna naj bi bila osebnost neznanega zločinca.
V tej zvezi je treba omeniti, da
Prizor iz filma »Balada Cable Hague»

ČETRTEK, 4. NOVEMBRA 1971
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi;
8.30	Pihalne godbe; 9.00 Pesmi prve svetovne vojne; 9.20 Folklora z vsega sveta; 10.00 Ca-sella: Missa solennis; 11.10 Orkester The Hollyridge Strings ;
11.30	Popevke za vas; 12.10 Pod farnim zvonom cerkve v Mač-kovljah; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
14.30	Kitarist Lavrenčič; 14.45
Glasba z vsega sveta ;	15.55
Glasba iz filmov in revij; 16.30 Recital pianista Krpana; 16.50 Robbian; in njegovi solisti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Ple-šite z nami; 18.45 Glasbeni cock-tail; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Vam ugaja jazz; 19.40 Zbor Verdi iz Ronk; 20.30 Slataper: Moj Kras: 21.45 Skladbe davnih dob.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Naši pevci;
8.30	Baročna glasba; 9.00 Mj in
naši otroci; 9.10 Juke box; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Glasbena medigra; 10.15 Z nami je...; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.45 Plošče; 11.15 Iz melodije v melodijo; 11.30 Vrtiljak ritmov in popevk; 12.00, 12.45, 13.07 in 15.30 Glasba po željah; 14.15 Ansambli lahke glasbe ;	16.00 Primorski dnevnik ;
16.20 Glasbeni vrtiljak ;	16.40
»Skopuh ali Kir Janja* v izvedbi SNG v Trstu; 17.10 Radijska igra; 18.00 Klasična glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz;
nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.0 Plošče; 13.15 Vesele popevke; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za o-troke; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Poker asov; 18.45 Prva svetovna vojna v književnosti; 19.30 Nove italijanske poDevke: 20.20 Gledališče in leposlovje;	20.50
Simfonični koncert, dirigira R. Kubelik; 22.45 Folklorna glasba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30,	13.30,
18.30 19.30, 22.30, 24.00 Poročila;
7.40	Pojejo Simon in Garfunkel ter T. Del Monaco; 8.40 Orkestri ; .9.50 Radijska priredba ; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 »Alto gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.35 Popoldanska oddaja; 19.02 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Superso-nic; 21.00 Novi pevci; 22.15 Nove italijanske popevke; 22.40 La-gerkvist; Barabba, 9. nad.; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Glasba za klavir; 11.30 Polifonija; 12.20 Pianista J. Demus in P. Badura Škoda; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna italijanska glasba; 18.00 Bachova glasba; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Beckett : »Čakajoč na Godota* ter Jonesco: »Plešasta pevka*;
21.40	Opera.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Sodobna italijanska glasba; 10.20 Scenska glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Ha-endlove sonate; 12.50 De Falla; 13.15 Malipiero: Santa Eufrosi-na; 14.00 Brahmsov koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00.
23.00,	24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz slovenske operne literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Češkoslovaške pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.45 »Enajsta šola*; 15.30 Glasbeni in termezzo; 15.40 F. Chopin: Štirje impromptuji za klavir; 16.00 »Vr tiljak*; 16.40 S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 17.10 Kon cert po željah poslušalcev; 18.15 Z ansamblom Francija Puharja; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki
pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z Ljubljan skim jazz ansamblom; 20.00 Četrt kov večer domačih pesmi in na pevov; 21.00 Literarni tokovi sed mih desetletij — X., 21.40 Glas beni nokturno; 22.15 Med novimi posnetki Slovenske filharmonije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Po pevke slovenskih avtorjev.
ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Predsednik republike na grobu neznanega vojaka; 12.30 Kulturna oddaja — Narava in človek; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 16.00 Nepo sreden prenos kolesarske dirke za trofejo Baracchi; 17.00 Spored za najm.ajše — »Fotostorie*; 17.15 Dogodivščine pujska in kozlička; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke — «11 principe del cir-18.25 Steza za Philmont,
co»;
dokumentarec; 18.45 Oddaja o gorah; 19.15 Kulturna oddaja — Zgodovina grafičnega humoriz-ma; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Marty, TV igra: 22.15 Novi pevci; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
18.00	Na mejah Arizone, TV film; 18.50 Koncert godbe na pihala upokojenih bersaljerjev iz Rima; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ri-schiatutto; 22.20 Kitsch: Prekrški zoper okus.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli: Jelka in hrast. Kaj je film, Železo; 10.30 Nem ščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.40 Nemščina — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe : šole ; 17.45 Veseli tobogan — Anhovo Svet, v katerem živimo; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnev nik; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.25 Maupassantove novele; 21.50 Apo-teoza stila, oddaja o Igorju Stra-vinskem; 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček ;	20.15
Dnevnik; 20.30 Planina sonca, TV film iz serije Bonanza; 21.20 Stockholm, glasbeni spored.
Lafaf^'
ki je potolkel župana iz---------.
črnca Charlesa Everta, prvega	^
američana, ki se je potegoval naslov v Mississippiju. V Kent je bil izvoljen za guvernerja	^
del Ford, ki je na tem mestu
podrinil republikanskega Prefl5 ruka.	.< - »j
V	San Franciscu je bil izv?« .z.
župana Joseph Alioto, ki ga J* g. no sodišče obtožilo	številnih	^
verb in ga trenutno	sodijo, v
nu se je za mesto	župana P°	^
vala Louise Day Hicks, ki P® ^ uspelo osvojiti zadostno število sov: izvoljen je bil	dosedanji	^
Kevin White. V Philadelphii je P°L„. župan bivši šef policije Fran zo. eden glavnih nasprotnikov y skega gibanja tornih panterjev ^ Clevelandu so zabeležili P°raz |d skega kandidata Arnolda Pinkeyj • ^ ga je podpiral dosedanji župan, tako afroameriškega	porekla.	^
V	zvezni državi New York 5 rali izvoliti ves parlament. Bep |j kanci so ohranili večino, denW . pa so se jim v številu sedežev
no približali. Proti vsem pn&rL, njem ni bil izvoljen repunn ^ Frank Farley, ki ima v roka
Potolkel V
last na atlantski obali.
je do sedaj še neznani ^oseI>^) pe
Gahn. Volitve v New Jerseyu navadi merodajne za ug°t0 fSe. kakšno je nagnjenje volivcev na državni ravni.	.. ^
V San Franciscu so se mora j^jti livci izreči tudi o drugem vpra ^ in sicer ali naj dovolijo zidanj® ^ botičnikov v središču mesta a ^ San Francisco je slovel kot eno ^ lepših mest v ZDA, prav zato k^ ^ bile vse hiše sorazmerno nizke f bilo velikih arhitektonskih raz zadnjih letih pa so sezidali v ^ it šču mesta nekaj ogromnih sta ^
1	n0*
stekla, jekla in cementa, ki so
polnoma spremenile značilnost ^ fomijske metropole. Volivci ^ predlog in tudi predlog, da ?'	^
jili število značilnih tramvajev.
vrnili.
Onassisov sin
(Nadaljevanje s 4. strari^*
Trdijo, da je Fiona, ki Je *!£• ara 40 let in ie torei 17 ^ u,*
stara 40 let in je torej t‘ *v' jju-rejša od njega, njegova Pobiti, bežen, še več, ne smemo P02" i? da Aleksandrovo življenje, Pgjj|i prav gre za sina enega^naJ ^
bogatašev na svetu, ni
prijetno. Njegov oče in mau ^ Livanos, hčerka znanega ^ ladjarja, sta se ločila Pr, anAet stimi leti, ko je bil Aleksej star komaj 12 let. Več ^ let je
Aleksander živeti bolj
sam po raznih francoskih * ^ carskih zavodih, kjer je <* pa terialno dobro preskrbljen, kJ. ^ ni užival ljubezni niti s str^Lu#r tere, niti s strani očeta. UjGjjjs
nlrnltn nlrnl In AlnlreanHPl*	Ul
skega okolja Aleksander u' bi praktično ni nikoli poznal,^8^
psiholog danes rekel, da ga ^cr težnja po toplem družinskem
lju sili k Fioni Campbell, . nyj8 Fiona, ki je zrela, inte*& m, in občutljiva ženska, je raz ^njo da njeni odnosi z mladim, Jj. premladim Aleksandrom sem ne bodo prijali mam ^ \fi Celo neki njeni prijatelji (eit očitali. Nekdo ji je v zvezi s ^ rekel: »V tvojem primeru n za ljubezen, pač pa bolj z nost do mladeniča, ki si
i.LlnAfi« 4	^	1-. .. n	/1	7 U , . ,/il
ublažiti tegobe samote z ^ ^ji
bogate in izkušene ženske. preživlja samoto.* Glede dra Onassisa pa ji pravijo. ^ ko se razume, da vidi on ^ edinole izkušeno žensko, ki ^g(jpo domešča mater,	ki	mu	je
manjkala.*	se	f
Stari Onassis, »oče Ari** sipa začel zanimati za svojega vj|i šele tedaj, ko mu	je	o	® eS9
odnosih s Fiono povedala ^ Jacqueline. Ker je hotela n‘Lgiiii* način ostati «kraljica» v . Onassis, bivša	žena	P°*	^ vi'
predsednika Kennedyja ni r „ dela vezi, ki so vezale Ale*B’' na Fiono.	.
Pravijo, da je stari An z ?e pe
sinu, da ga bo razdedini*. ^ )e
bo pustil Fione. Aleksander |\:0v«
»A	M« rfnnAnin in LU £0
je požvižgal na grožnjo i? .pjo vezi s Fiono se nadaljuj
vezi s Fiono se riai obilno četrto leto. ^
Vse kaže, da se bo m0'’0* jrfcf Ari* sprijazniti z dejstvom, ^jj' da pa bo to še huje za “ t s(fl° ne, za katero pravijo. omenili v začetku, da je P v sporu z možem Arije01’ piši, ki se ukvarjajo z m skim življenjem vidnej$“* jgč
pogosto pišejo, da videvaj0^ je
queline vedno bolj sam?LrM Jacqueline več v New i Parizu kot v Grčiji. PTrap Vo1^ so jo ponovno videli v Ne'v ctif1' Tudi Aleksandrova sestr stine, kakor kaže, je PrlPpoP 4 k temu. da Aleksander	oP
pred očetom in mačeho. 1	j#'
se je namreč uprla očetu	9*
Čehi. Bilo	1—”1"' 'eW' '* ’
je to lansko	{
je proti očetovi volji
Las Vegasu z 48-letnim
Bolterjem.
Iz vsega bi mogli
post*
starej
tedaj bi njena le dve le** * y f
ju. vsega ui iiiu£u
bi znala Fiona Campbell. ‘'ZpOP od barone von Thyssna« F »kraljica* v družini
M-UOj	njima	uw	| .
tašča Jacqueline šla km®* žabo ali vsaj v »zatišje*
l
f
V
p
lil
koi
!er
tl«
kf>i
P
He,
Ita
°bli
f*
in
fei
t
*«
Hm
9i^
tula
oh;
0
Bor
vd
s
J1
br6
fc
Jo. Vi '%
3
Mr
!*
f
h
!
"K
*o!
*