140 moreva, in ga oženila. Vendar tudi žena je bila preslaba, da popravi napake vzgoje in izkorenini stare razvade, vsa njena blagost in potrpežljivost nista nič izdali pri divji, zapravljivi naravi in ona se naposled po prestanih mnogih mukah zopet vrne v očetovo hišo. Velikih idej zastonj iščeš v teh črticah, vendar natančen odsvit narodnega življenja med mohamedanci v Bosni, ki ima mnogo zanimivosti. Z umetniške strani se ne da tem črticam nič oporekati, le Slovenca bodejo pri čitanju morda ovirale mnoge turške besede. Hrvatje so s Feridom Maglajličem dobili v krog svojih pisateljev mohamedanca z lepimi pisateljskimi zmožnostmi. Janko Barle. Od druge strani smo dobili sledečo oceno: To zbirko skoro izključno moslimskih novelet je Matica nagradila z ustanovo Dušana Kotura, in po zaslugi. Treba je brati to knjižico, da človek spozna, kako so čisti umetnosti škodljiva vsa vprašanja in vsi problemi, ako se ne tičejo neposredno njegovega srca, in da tudi izprevidi, kako smo se s svojo afektiranostjo v slogu in čuvstvu odtujili naravi, ki je pravo umetnost dojila pri prvem kriku in ki ji bo vrgla tudi zadnjo pest prsti na grob. Naša kritika je že do zoprnosti ponavljala, da je treba nazaj k ljudstvu in nazaj k življenju, a kaj hoče pravzaprav s tem reči, je vedela komaj ona sama. Ni ga pisatelja, tudi danes ne, ki bi mislil še tedaj, kadar mu je glava popolnoma mrzla — in to se zgodi včasi — da so res le mali literarni krožki poklicani leposlovje soditi in uživati ali da ne bo vedno zdravo in enakomerno-krepko utripanje velikega srca človeštva ostalo navekomaj edino pravi takt v himni lepote. Ne, temveč naši lite-ratje sami čutijo, da je marsikaj v našem slovstvenem zraku, kar ne diši, a manjka vzgoje in zgledov. Splošno so tuje literature razen nemške, ki jo pa zagreni šola, skoro neznane, naše slovstvo se je po-greznilo v samo sebe in se je vzkalilo, davnih tradicij, ki pri vsakem narodu čistijo in razkužujejo, kadar se splošni okus začne kvariti, pa pri nas sploh ni. Kdo je mar že bil v ljudstvu, ki bi bil vreden in sposoben, da se potomci šolajo ob njem? Ali Jurčič, ali Kersnik, ali Stritar, ali Tavčar? Pri Hrvatih je precej drugače. Njihovo slovstvo je staro ter preizkušeno v času, in ko so se koncem prejšnjega stoletja tudi pri nas na jugu začele križati razne slovstvene smeri, ki so pristrujile iz Evrope, so bile med Hrvati že izkopane dosti globoke struge, da se vode zopet mirno odtečejo, kadar se povodenj poleže. Tudi Ferid Maglajlič ni prvi, ki je popisoval bo-sensko moslimsko življenje, a s tolikim čuvstvom, ne vemo, da bi ga kdo pred njim. To so drobne povesti, spisane na dušek in s svežim čuvstvom, brez lepo-besedičenja, mikroskopične psihologije, čudnih zapletkov in celo brez duhovitosti, s katerimi nas včasi davijo obupani pisatelji, kadar hočejo nadmodriti svet in sebe. Zdi se, kakor bi Maglajlič ne bil pridejal niti ene besede iz sebe in niti enega dogodka — vsled česar je tudi kompozicija semintja manj zadovoljiva, kot n. pr. pri „Nišanu pokraj ograde" in „Puščenici" — ker vse teče tako naravno in resnično. Sam Bog vedi, kaj je v teh malih povesticah tako čudežnega! Ali tisti lepi bosenski jezik, ves prepleten z miloglasno turščino, ali skrivna ljubezen, ki pri Maglajliču še vedno ljubi mesečino in dobro besedo, ali družinska radost in žalost po visokih turških hišah, ali čar idealno na- dahnjene dobrote, s katero pisatelj gleda in popisuje življenje? Ali vse? To je gotovo, da je Maglajlič jako krepka osebnost, in jaz se ne bojim — na lastno odgovornost in kolikorkoli je drzna — postaviti njegov „Nišan kraj groba", „Bruka", „Inoča" in „Na selu" Turgenjevu in najboljšemu, kar je napisal Maupassant, ob bok. Ljudi, ki občutijo semintja potrebo ozreti se po lepi knjigi, opozarjam na Maglajliča; preko jezikovnih težav bo za silo pomogel mali slovarček turških besed, ki stoji ob koncu. Franc Bregar. Knjige društva sv. Jeronima za 1. 1909. 1. „Danica." Koledar i ljetopis društva sveto-jeronimskoga za god. 1910. O njej sem obširneje izpre-govoril v zadnji lanski številki. ; 2. „Kruh nebeški." Molitvena i poučna knjižica. Složio ju Josip Celinščak, svečenik družbe isu-sove. — 12°, str. 480. Društvo je izdalo že pred več leti prekrasni Kanižličev molitvenik: „Pobožnost molitvena", ki ga pa narod ni tako sprejel, kakor je odbor pričakoval. Molitvenik je preobširen, jezik morda za kaj-kovce malo pretežak, a kar je glavno, narod še vedno pričakuje, da mu daš v roke gotovo knjigo in tako si menda tudi molitvenika ne more misliti, da ne bi bil vezan. Tej njegovi želji bode ustregel molitvenik: „Kruh nebeški", ki ga sprejme vsak društveni člen v ličnem vezu. V molitveniku, okrašenem tudi z lepimi slikami, najdeš raznovrstne pobožnosti, katere bodo narodu v raznih prilikah dobro došle, kratek krščanski nauk in razne svete pesmi. Upam, da se bo ta molitvenik razširil in omilil med hrvaškim narodom. 3. Biblijska povjest. Knjiga I. Od stvorenja svi-jeta do Davida. Napisao dr. Dinko Gudek. — Vel. 8«, str. 220—390. — Pisatelj je pri sestavljanju biblijskih zgodb izbral zlato srednjo pot in je v drugem delu prve knjige obdelal zgodovino Izraelcev od Joz-veta do Davidove smrti. Pisatelj se kolikor mogoče naslanja na besedilo sv. pisma, pripovedovanje mu je zanimivo, jezik lep. Želel bi pa, da se malo več truda posveti slikam, ki so zelo meglene in nerazločne. 4. Poučni razgovori. IV, 8°, str. 94. — Na prvem mestu dokazuje urednik Ferdo Rožič v kratkih pogovorih bivanje božje, kakor je lani govoril o veri. Učitelj Kvirin Broz poučuje v kratkem članku kmeta, naj na polju ne dela preveč ozkih krajev. Pravna črtica Miroslava Danica: „Dosmrtno uzdržavanje" daje navodila onim, ki si žele, ko izročajo svoje premoženje drugemu, izgovoriti do smrti kake pravice. Prav zanimiv je članek našega rojaka Ed. Engelmana: „Bjes-noca" (steklina), ki daje potrebni pouk narodu o tej strašni in še vedno cesti bolezni. „Pčelarske mrvice" bodo razveselile umnega čebelarja, a članek „Naš ustav" bo poučil danes, ko se mora tudi kmet baviti kolikor toliko s politiko, o najvažnejših državnih uredbah. CSS690 Iz drugih književnosti. Dantes poetisehe Werke. Neu iibersetzt von Richard Zoozmann. I.—III. Band: Die Gottliche Ko-modie. IV. Das Neue Leben. — Dantes letzte Tage. Eine Dichtung von RichardZoozmann. Ker prina- 141 šamo ravnokar v „Dom in Svetu" prevod Dantejeve »Divine Commedie", se nam zdi umestno, da omenimo ta najnovejši prevod Dantejevih pesniških del v nemščini. Zoozmann je, kakor trdijo poznavalci Danteja, podal najtočnejši prevod v muzikalično krasnem jeziku, zvest ne le zmislu, ampak celo besedi originala. Na eni strani je italijanski original, na drugi nemški prevod. Zoozmann se je tako vglobil v duha in v dikcijo Dantejevo, da je izdal tudi posebno zbirko pesmi o Dantejevih zadnjih dneh. Pesnik se popolnoma zamisli v dušo svojega vzora in nam podaje poetično sliko čuvstev, idej, spominov in duševnih bojev velikega Florentinca. Med temi pesnimi je ena, ki se opira na dejstvo, da je Danteju bilo znano Cerkniško jezero. V pesmi „Dante se vrača v Ravenno" leži pesnik bolan na mrzlici. Glava mu je vroča, bolestne fantazije ga mučijo. Zdravilo ga nekoliko umiri, in tedaj premišljuje pesnik o svojem stanju: O Menschenleib, kann Menschenwitz belauschen Das ratselhafte Triebwerk deiner Rader, Die aus verborgnen Ouellen Krafte tauschen Und wunderseltsam iiberall verteilen? Du horst den Lebensstrom im Herzen rausdien, Du fuhlst den Kreislauf durch die Pulse eilen; Doch ach, was nutzen dieser Weisheit Brocken? Du kannst der Wunden Tor verschlieBend heilen, Doch wenn in sich die regen Safte stocken, Stehst du davor und horchst erschreckt und harrst; Und kein Atom kannst du ins Leben locken, Wenn seines Triebwerks kleinste Feder barst: Es folgt dir nicht, will keinen Dank dir schulden. — So sah ich einst in Krain, im rauhen Karst, Als ich das dritte Bannjahr muBte dulden, Im Herbst des Zirknitz VVasser aufwartsschieBen Aus trichterartig unterirdschen Mulden Und donnernd in sein Becken sich ergieBen. Doch kommt der Lenz, sinkts abermals nach unten, Und wo sonst See, beginnt ein iippig SprieBen. Und es bedeckt mit einem farbenbunten. Saftgriinen Teppich sich das ganze Land, Und friedlich schlaft das wilde Wasser drunten. — Als ich vor diesem Marchenwunder stand, Im Winter, glaubt ich, den Cocyt zu schauen, Und tiefes Staunen wars, das ich empfand. Der Javornik in seinem diistern, rauhen, Verschneiten Pelz bog sich mit droh'ndem Blick Zum See hinab — mich faBte schier ein Grauen, Als griff des Todes Hand mir ans Genick. Doch war der Berg auch auf dies Eis gefallen, Selbst nicht am Rand bekam es einen Knick . . . Wie dieses Wassers Auf- und Niederwallen — Wer weiB, woher es kommt? wohin es schwindet? Man hort nur tief im Grund sein Murmeln schallen — So auch das Biut sich durch den Korper windet Als die verborgne Quelle unsers Lebens, Als Ratsel, dessen Losung niemand findet. Ihr Arzte, muht euch nicht fruchtlosen Strebens, Dem Daseinswunder auf die Spur zu kommen; Und will es fliehn. ihr haltet es vergebens. Ob ihr Alixturen braut, was sol es frommen? Gott hat dies Raderwerk mit Aleisterhand Und hoher Kunst zu bauen unternommen, Und sein Geheimnis ist nur ihm bekannt: Will er des Herzens letzten Schlag beschlieBen, Halt es im Gang kein menschlicher Verstand: Wer hemmt die Wellen, die zum Meere flieBen? ; :; ¦:?,. .'..¦"•¦ ¦ ¦ ¦¦¦¦¦, , ¦¦¦i ::;^r: NESREČA V RABLJU Rudniška bolnica se je udrla v zemljo, sedem oseb je pokopanih