KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO Klic po glasilu Pod tem naslovom je objavil pisec —e— v 19. številki Učiteljskega tovariša članek, v katerem razlaga svoje posebno stališče do glasila, ki naj bi se izdajalo za kmečko nadaljevalno šolstvo v Sloveniji. V tem članku polemizira pisec z onimi, že prej objavljenimi članki o tem problemu, ki so postavili zahtevo po glasilu in sicer za mladino, ki obiskuje kmečko nadaljevalno šobtvo. Sam pa je načel in celo ostro poudarjal zahtevo, naj bi se izdajal tak list za učiteljstvo, da bi se ono z glasilom idejno usposobilo za pouk v teh šolah. Trdi celo, da bi bila podobna zahteva po glasilu za šoloobiskujočo mladino že v bi&tvu zgrešena. Učitelj, ki poučuje na kmečkih nadaljevalnih šolah, mora biti že idejno dovolj podkovan tako, da mu ta ne bo delala pri vzgoji kmečkega naraščaja nobenih preglavic. To idejno linijo, ki mora biti vodilna nit vsesplošne yzgoje našega kmečkega naraščaja, si mora učitelj pridobiti že sam in to s študijem kmečke psihe, študijem socialnih kmečkih problemov ter s poglobitvijo v vse najrazličnejše probleme kmečkega človeka in njegovega življenjskega občestva. Vsi ti problemi so nanizani na vasi, v sredini kmečkega dela in življenja, v vsem okolju in vseh činiteljih, ki vplivajo na ves razvoj kmečkega delovanja in življenja sploh. So pa ti problemi gonilna sila naše vasi in vzročna posledica vsega kmetovega udejstvovanja, ki je zakoreninjeno v starih tradicijah, folklori in običajih ter navadah. In kdaj mora učitelj vse to spoznati in proučiti? Prepozno bi bilo, če bi se lotil tega dela šele takrat, ko mu je dana možnost pouka v kmečkih nadaljevalnih šolah, ampak mora vse te probleme spoznati že prej, da bo rezultate svojega študija že uspešno uporabljal pri vzgoji kmečkega otroka v ljudski šoli. Že od tam mora teči prava idejna vzgoja kmečke mladine, kajti, če bo vzgoja zgrešena že na prvi stopnji priprave za življenje, bo potem ves trud zaman. Ravno zaradi tega mora učitelj najti pravo pot do vaškega občestva, katerega član mora biti tudj on, najti mora pot k spoznavanju najglobljih kmetovih čustev, in do razumevanja vsega, kar se dogaja na vasi bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem smislu. To spoznavati in proučevati pa ni mogoče po glasilu, ki naj bi bilo, p-o piščevem mišljenju, neko vodilno glasilo z« učitelje kmečkih nadaljevalnih šol, nek svetovalec ali kažipot pri spoznavanju vasi itd. Po pisanih člankih učitelj ne bo mogel spoznati našo vas kot življenjsko občestvo našega kmečkega delovnega človeka, ampak bo moral pač to spoznati na konkreten način v vasi sami. Spoznati življenje in na to življenje nar sloniti ves svoj postopek vzgoje, je pravi idejni smoter vsega, kar hočemo na vasi učitelji napraviti in popraviti. Ta smoter pa bomo dosegli le takrat, če bomo gledali z odprtimi očmi, če bomo gledali realno in sledili tudi duhu časa. Idejno smer vzgoje pa nam poileg realnega življenja kmeta na vasi in v njegovem občestvu narekuje tudi današnji čas sam. Učiteljstvo, ki deluje pri »Učiteljskem pokretu« dela to sistematično in izsledki tega študija nam dovolj nazorno pričajo, kje je treba in kako je treba usmeriti idejno vzgojo našega kmečkega naraščaja, ki mora biti v obmejnih krajih drugačna kakor pa kje v sredini domovine. Idejno linijo vzgoje v kmečkih nadaljevalnih šolah si mora torej učitelj že pridobiti prej, ne pa šele po glasilu, ki bi se v ta namen izdajalo. Podroben idejni načrt pa bi se lahko razvijal na pogostih sestankih učiteljev kmečkih nadaljevalnih šol in sicer o pokrajinah s skupno gospodarsko strukturo, ki imajo tudi skupno idejno linijo. Pač pa bi bil nujno potreben list za kmečko mladino, ki bi bil tudi neka vodima čitanka v kmečkih nadaljevalnih šolah. Po listu bi se lahko dobrine naše slovenske kulture poglobile in pokazale učencem na stvarnih primerih, kar bi vsekakor ta smoter bolj utrdilo, kakor pa samo živa beseda. Res je, da imamo dosti časopisov, dosti strokovnih knjig in da je smoter tudi, navajati mladino k čitanju strokovnih knjig, vendar mora imeti ta mladina tudi nekaj duhovne hrane. S takim listom bi zlasti v zimskih mescih odvrnili našo mladino od čitanja »šunda«, ki je že po podeželju razširjen in ki idejno zelo slabo vpliva. Kmečka mladina. ki je že mnogokje sama izrazila željo po takem listu, pa bi bila rudi ponosna na tak list, kajti vedela bi, da je list pisan prav za njo. Zato je problem lista za kmečko mladino, ki poseča kmečko nadaljevalno šolstvo, zelo aktualen in bi bilo treba ta problem čimprej realizirati. —1—