STAJERSKI
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark vierteliährlirh RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf ZeituMszustellqebühr __Postscheckkonto Wien Nr. 55030
in. Jahrgang

Marburg a. d. Drau, Samstag, 17. fipril 1943
Nr. IQ
Velik uspeh nemških podmorn
21 sovražnih ladij s skupno 138.503 brt potopljenih — Šest nadaljnih ladif torpediranih — Dve sovražni podmornici in 3000 tonska križarka potopljeni v Sredozemskem morju — Potek obrambnih operacij v Tuneziji

V torek je objavilo nemško vrhovno poveljstvo posebno vest, da so nemške podmornice v nadaljevanju svoje neprestane borbe napadle v Severnem Atlantiku neko težko na tovor j eno spremljavo, ki je bila namenjena v Anglijo. V tej borbi, nadalje v posameznem lovu v Karibijskem morju ter pred južnoafriško obalo so potopile 21 ladij s skupno 138.500 brt. Obenem so torpedirale šest nsdaljnih trgovskih ladij. Po poročilu istega dneva so nemški podmorniški lovci potopili v Sredozemskem morju dve sovražni podmornici.
Vojne operacij« v Severni Afriki ter na morjih proti Angliji in Zedinjenim državam so potekale v cstalem v času od preteklega četrtka, dne 8. t. m., kakor sledi: Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo 8. aprila, so se nemške in italijanske čete upirale žilavo sovražniku, ki je napadal z veliko premočjo. Kjer so sovražni tankovski odredi prodrli, se jih je ustavilo in so bili onemogočeni obkoljevalni poizkusi. Nemško-itali-•ineke čete so zavzele nove položaje. V srednjem in severnem odseku tuneške ronte se je izjalovilo več sovražnih sunkov ob velikih izgubah za sovražnika. — Hitra nemška letala so dan poprej bombardirala voino važne cilje na otoku W!^ht ter ob angleški jugovzhodni obali.
*V.e 9. aprila so javili, da se nadaljuje sovražni velenapad s številčno nadreie-r"-ni močmi. Na južni fronti so se izognili odredi v neprestanih težkih boiih na nove črte. Onemogočili so v srditih bo-'ih obkoljevalne poskuse. Na srednjem in severnem sektorju se je izjalovilo več močnih poskusov prodora s strani anglo-nmoriških čet. Pri tej priliki je bilo uničenih 33 sovražnih tankov. — Pri dnevnih nanadih na zasedeno sovražno obalo le izgubil sovražnik tri letala. — Angleški bombniki so v noči na 9. anril bombardirali zanadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izmibe. 15 napadalcev so zbMi na tla.
Na trneški fronti je po poročilu z dne 1§. aprila sovražnik nadaljeval svoie ve-'enapade z novimi močmi. Naše hrabre ?p?e so odbfp številne sovrnine nanade
Wenn dem Mensch nicht immer etwas teurer ist als das Leben, so ist das Leben nicht viel wert
Johann Gottfried Seume.
Boljševizem ni nikak političen sistem, namenjen življenju, temveč etiinole rušenju in pobijanju, zatajevanju življenja. Simbol Sovjetije bi moral biti pravzaprav mrtvaška glava, kajti v Sovjetiji ni nič tako poceni kakor človeška glava. Glave padajo v Sovjetiji dan za dnem, kajti boljševizem živi izključno od ubijanja svojih namišljenih in pravih nasprotnikov. Nad 10.000 grobov, v katere so pri Smoiensku zmetali trupla ustreljenih poljskih častnikov, nam prikazujejo z živo zgovornostjo smisel boljševiškega nauka, ki Je in ostane nauk smrti. Narodi Evrope pa nočejo umreti, zato se borijo oo zadnjega in vse dotlej, dokler hudičev nauk rušenja in ubijanja ne bo iz-trebljen skupno s svojimi znanilci in simpatizerji. To je smisel borbe, kateri je podrejeno vse ostalo. Boljševizem bi pomenil smrt Evrope, zato smrt boljševizmu!
tei so zapahnile več sovražnih vdorov. Na južni fronti so se načrtno nadaljevale iz-mikaine operacije. Nemšlio-italijansKi odredi so se vedno znova postavili proti sovražniku ter so se umikali pritisku sovražnika šele po trdih in srditih bojih. Letalstvo je pri tem neumorno podpiralo operacije na suhem. — V noči na 10. april so vrgli angleški bombniki bombe na več krajev zapadne Nemčije. Na. poslopjih je nastala škoda, prebivalstvo je imelo izgube. Najmanj osem večmotornih letal je bilo zbitih na tla. — Hitra nemška letala so povzročila znatna razdejanja v nekem južnoangleškem mestu.
11. aprila je bilo sporočeno, da so nemško-italijanske čete v trdih, Izmenja-jočih se bojih jugozapadno od Tunlsa in zapadno od Kajruana odbile sovražne poizkuse prodora, ki jih je sovražnik izvajal s številčno nadrejenimi četami in z močno podporo svojega letalstva. Sovražnik je bil odbit deloma v protišunklb ter je Izgubil 60 tankov. Na južnem sektorju so se naše čete gibko umaknile ter zavzele nove postojanke.— V noči na 11. april so sovražna letala zmetala na podeželske občine jugozanadne in severo~a-padne Nemčije b^ez načrta svoje b"mbe. Pri tem je izgubil sovražnik 13 letal. — V Kanalu je prišlo 10. asrila zjutraj do
lio p--.-V" mori »AsnSIrfmJ
čolni in tremi angleškimi topnlfarkami, od katerih sta bili dve težko poškodovani. Nemške ladje so se brez izgub vrnile.
V Tuneziji so se nemško-italijanske čete upirale pohodu sovražnika na žilav način ter so vedno znova zaustavljale tan-kovske kolone. V stalnih bojih so se nem-ško-italijanski odredi umaknili proti severu ter so po načrtnem uničenju vseh važnih naprav izpraznili Sfax in Kajruan. — V biskajskem zalivu je bilo pri brezuspešnem napadu na neko našo spremljavo zbitih pet bombnikov, med njimi dvoje torpednih letal. — V zapadnem Sredozemskem morju je neka nemš'ia podmornica potopila 8000tonsko križarko razreda »Fiji«, obenem pa je torpcdlrala nekega rušilca.
Dne 13. aprila je prispela vest, da se Je vršilo gibanje nemško-italijans!;:n čet severno od črte Kairuan—Suša po načrtu. Letalstvo je polagalo nemško-ita!i!=n»-"-J"i četem ter je mimo tega z uspehom ">-bardiralo ladje in dovozna skladi"; v luki Bone. — V noči na 13. april so sovražna letala naradla več krajev vzhodna Prusije, med drugim mesto Konigsbera. V stanovanjskih področjih, na bolnišnicah in na univerzi je bila povzročena škoda.
Po poročilu z dne 15. t. m. so nemško-italijanske čete odbile na zapadnem sektorju fronte več sovražn'h napadov de'o« ma v protisunku. Na južnem delu fronte se je Izjalovilo pred nemško-italijansko črto več sovražnih sunkov. — Pred nor* veško obalo so Nemci zbili pet argleš« kih bombnih in torpednih letal, dočim Je bilo nadaljnih pet sovražnih letal zbitih nad zasedeno zapadno obalo.
SPO^JSSTIU^C!
Če je Spodnještajerc nekoč živel v. Nemčiji, se je učil nemščine, da je *=m lažje živel in bolje izhaial. Da-r-s je tudi Spodnia Štajerska se-del Velike Nemčije. Zato «e r-i in poslužuj nemščine v govori, čitanju in mislih, da si svoj poTi-žaj še izboljšaš!
od 21.
rfo S. iT"» i
PK-Kriegsberichter Faßhauer (Atl — Sch)
Vor dem Sturm
Männer eines Stoßtrupps an der Murman-Front ruhen sich in ihren Bunkern kurze Zeit vor dem Unternehmen aus. Der Sturm in die feindlichen Stellungen fand In der Nacht
statt
'¿fadwiHski
AüfMkk
Tri dni so trajali razgovori, ki sta jih imela Führer in Duce v teku posvetovanj o političnem in vojaškem položaju sil osi. Po razgovorih Je bil obelodanjen komunike, ki v jasni in nedvoumni formulaciji postavlja vojni cilj sil osi. Iz tega komunikeja, ki ga objavljamo tudi mi na drugem mestu, je povsem razvidno, da hočeta Berlin in Rim dokončno pomirjeno F.vropo, v kateri bo vsak narod zavzemal odgovarjajoče mu mesto, Evropo, ki bo slonela na solidnem temelju mednarodne Dravičnosti. Uprav to pa je tisto, česar sovražniki osi ne marajo. Sovražniki hočejo poraz sil reda in odgovornosti, da bi tako vzpostavili kaos in neodgovornost. Zanimivo je, kako je reagiral evropski tisk na zgodovinski sestanek med Adolf Hitler-jem in Benito Mussolini-jem. Eno
Pretekli četrtek je vladal na vzhodni fronti v splošnem mir. Nemške in zavezniške čete so odbile posamezne sovražne napade na kubanskem mostišču ter na spodnjem Donecu.
Po petkovem poročilu so javili z vzhodne fronte zgolj boje lokalnega pomena. Na področju srednjega Doneča sta bila Uničena dva sovjetska bataljona «ter so Nemci zajeli večje število ujetnikov. Težka artilerija je z dobrim učinkom ob-'reljevala važne cilje v Leningradu.
Dne 12. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da sta bila pri očiščevanju področja severozapadno od Isjuma uničena dva sovražna bataljona. Z ostale vzhodne fronte so javili zgolj brezuspeš-
je izven dvoma: po veliki blamaži, ki sla jo povzročila Churchill in Roosevelt lastni vojni politiki s sestankom v Casa-blanci, je bila konferenca Fiihrer—Duce razveseljiv prispevek k pojasnitvi naših vojnih ciljev. Znani italijanski publicist Virginio Gayda je označil te cilje v svojem komentarju kakor sledi: »Sile osi stremijo po ustanovitvi dokončno pomirjene Evrope, ki ji je treba vrniti njene prvobitne nacionalne in mednarodne vrednote. To ni nikak sen, temveč v odgovornosti in realizmu spočeta volja. Evropa mora biti zopet last Evropejcev, zato jo je treba očistiti vseh izvenevropskih, to je ameriških, angleških in' sovjetskih uplivov. Po tolikih stoletjih borbe mora Evropa zopet najti zavest svojega edin-stva.«
Nič manj zanimiv je komentar, ki ga je napisala k sestanku med Fuhrer-jem in Duce-jem rimska »Tribuna«, ki pi5e: »V dvajsetih letih, ki leže med obema vojnama, ni storila Anglija ničesar, da bi ustanovila kak evropski ali sploh svetovni red. Anglija se pač ne more izkopati iz
ne sovražne lokalne napade ob kubanskem mostišču ter južno od Ladoškega Jezera.
Tudi po poročilu z dne 13. aprila je vladal na vzhodni fronti spričo zgolj lokalnih spopadov v splošnem mir. Močni odredi nemškega letalstva so bombardirali na mnogih mestih fronte sovražna zbirališča čet, ubikacije, dovozne kolone, železniške cilje in vzletišča.
Dne 14. aprila so javili, da je prišlo na vzhodni fronti zgolj na nekaterih mestih do spopadov lokalnega značaja. Nemško letalstvo je medtem nadaljevalo svoje napade na sovražne postojanke in dovozne zveze ter je potopilo v vodah Ribiškega polotoka neko 2000tonsko ladjo. Ob dveh lastnih izgubah so nemški letalci uničili 48 sovjetskih letal.
svoje imperialistične sebičnosti. Anglija je tudi že v tej vojni in pred svojo pričakovano zmago, pričela barantati za kožo malih narodov ter je pol Evrope na papirju prepustila boljševikom. Iz vsega tega je razvidno, da sovražniki lažejo, ako govorijo o pravičnosti in o sodelovanju. V sovražnem taboru ne morejo zajeziti svojega imperializma.«
»II Lavoro Fascista« podčrtava, da izven totalne in dokončne zmage sil osi sploh ni nikake rešitve. Pot te zmage določata pravičnost in zgodovinska logika. Ce pripovedujejo Angleži in Ameri-kanci, da hočejo »rešiti« Evropo na ta način, da bi jo zasedli in zasužnjili — predvsem seveda Nemčijo in Italijo — Je to žalitev za zgodovinsko dogajanje. Iz sestanka, ki sta ga imela Führer in Duce, Je zrasla za vse evropske narode zahteva, vpostavitve vse moči za popolno in dokončno zmago.
Slovaški list »Gardista« pripominja, da je sedaj po sestanku Führer—Duce znano vsakemu poštenemu Evropejcu, da gre za totalno vojskovanje in tudi za totalno zmago. Kdor je Evropejec, se postavi z vso svojo močjo ob stran sil osi. Evropa bo stopnjevala svoje sile vse dotlej, dokler ne bo izvojevana dokončna zmaga.
Zelo posrečeno je mnenje finskega lista »H a m e e n S a n o m a t«, ki piše med drugim: »Sile osi ne nameravajo samo zmagati, temveč hočejo zmagati in bodo zmagale. Nmečija in Italija se vojskujeta proti nevarnosti iz vzhoda in zapada takorekoč za bodočnost in želita svobodni razvoj vseh harodov, obenem pa tudi pravično razdelitev zemeljskega bogastva. Tako sla prišli sili osi v nasprotje z mo-nopolitističnimi težnjami sovražnikov osi. Tu gre za svetovno-zgodovinsko veledelo, ki nudi tudi Finski mirno bodočnost.
Portugalski list »D i a r i o de L i s b o a« ugotavlja, da Je razmerje med Nemčijo in Italijo vedno tesneje in prisrčneje. Iz osi je nastal močan pakt, ki je podlaga vojnemu zavezništvu na življenje in smrt. Nemško-italijanski odnošaji so postali že del zgodovine. Iz zgodovinskega sestanka je možno spoznati, da sta vladi in naroda Nemčije in Italije trdno odločena, iz-vojevati zmago za vsako ceno, da bi tako preprečila poznejše ogrožanje Evrope.
Zbrali smo nekaj komentarjev, ki kažejo smer vojne politike osi. faočim imata Führer in Duce jasen koncept povojne Evrope, se v sovražnem taboru poraja, intriga za intrigo. Amerikanci goljufajo Angleže, boljševiki pa Anglosase povprek. Če se kregajo že sedaj, kako bi bilo šele pri »delitvi plena«? Nemška vojska bo skupno z zavezniki poskrbela, da se bodo v bodoče izvajali samo Fflhrer-jevi in Duce-jevi sklepi. To je nauk, ki ga črpamo iz zadnjega zgodovinskega sestanka obeh velemož, ki danes s trdno roko krmilarita evropsko ladjo po razburkanih valovih vojnega dogajanja.
* Stalin poveljuje tudi sovjetski mornarici. Doslej je imel Stalin naslov vrhovnega poveljnika Rdeče armade. Kakor poročajo listi, je Stalin sedaj prevzel tudi poveljstvo nad sovjetsko vojno mornarico
Druck und Verlas: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. - Verlassleitnn«: Egon Baumsariner- Hauptschriflteiter Friedrich Oolob: alle in Marburg a d. Drau Badeasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr I vom I luli 1942 siiltig. Ausfall der Lieferune des Blattes bei höherer Qewalt oder BetnebsMnrun; gibt keinen Anspruch aul ROckzahlunj des bp/hf« gel-lev
Potek operacij na vzhodni fronti
V preteklem tednu na vzhodni fronti ni bilo ' večgih bojnih akcij

F tih
* Ipl
Popolno soglasje med Nemčijo v vse& vprašanji^ skupnega vojskovanja — S osi bodo vpostavile vse svoje moči za dosego končne zmage
Iz Führer-jevega glavnega stana so sporočili dne 11. aprila sledeče:
Duce in Führer sta imela v času od 7. do 10. aprila sestanek. Duceja so spremljali šel italijanskega generalnega štaba, armadni general Ambrosio, državni tajnik za zunanje zadeve Bastianini, uradniki italijanskega zunanjega ministrstva in oficirji italijanskega vrhovnega poveljstva. Führer-jevo spremstvo so tvorili: Reichsmarschall Hermann Göring, zunanji minister von Ribbentrop, šei vrhovnega poveljstva vojske Generalfeldmarschall Kei-tel, vrhovni poveljnik vojne mornarice Großadmiral Doenitz in šef generalnega Štaba vojske, general Zeitzler.
Sestanka sta se udeležila tudi nemški Veleposlanik v Rimu von Mackensen ter Italijanski veleposlanik v Berlinu, Dino Alfieri.
V obsežnih razgovorih so obravnavali tako splošen politični položaj, kakor tudi vprašanja skupnega vojskovanja. Glede ukrepov, ki naj se izvršijo na vseh področjih, je bilo doseženo popolno soglasje.
. Führer in Duce sta dala ponovno izraza tako lastni odločnosti kakor tudi odločnosti svojih narodov, da bosta vodila vojno s totalno vpostavo vseh moči do dokončne zmage in do popolne odstranitve vsake bodoče nevarnosti, ki bi ogrožala evropsko-afriški prostor od zapada ali vzhoda.
Na novo so bili potrjeni skupni cilji, ki jih zasledujejo sile osi v obrambi evropske civilizacije ter za pravice narodov do svobodnega razvoja in sodelovanja. Zmaga narodov, združenih v paktu Trojnih sil, naj zajamči Evropi mir, ki bo zavaroval sodelovanje vseh narodov na podlagi njihovih skupnih interesov, obenem pa naj omogoči pravično razdelitev - lodarskih dobrin na svetu.
Razgovori med Fiihrer-jem in Duce-jem ter med njunimi sodelavci so se vršili v
duhu velike prisrčnosti.
*
Italijanski tisk je v svojih zadnjih izdajah zelo krepko podčrtal silen vtis, ki ga je napravil sestanek Fiihrer-ja in Duceja na svetovno javnost. Tako piše »P o -p o 1 o d i Roma«, da so nastali neomajni sklepi Italije in Nemčije v tistem popolnem soglasju in v tistem vzglednem bratskem duhu, ki ni bil nikdar skaljen in tudi v bodoče ne bo skaljen. Bivši minister in sedanji direktor lista »M e s s a g-gero«, Pavolini, piše, da je vojna skupna stvar Nemčije in Italije. Vsako bojišče, na katerem se nahajajo sile osi, je za vsako izmed obeh dežel važno. Najgloblji pomen je pripisati sklepu, da se bosta Nemčija in Italija borili do izključitve vsake možne nevarnosti iz zapada «li vzhoda.
»Corriere della Sera« piše v
svojem komentarju med drugim, da predstavlja evropski kontinent sedaj edin-stvo, ki brani jekleno svoje področje in svojo kulturo. Nemško-italijansko sodelovanje se razlikuje od nesmiselne ar;;, o-ameriško-boljševiške zveze v tem, da p.e-vevajo Nemčijo in Italijo ista načela, ki-kor je tudi notranja politika oben narodov zgrajena na nauku, ki posedu e isto moralno in duhovno pojmovanje. Sile osi posedujejo potemtakem vse pot -bne predpogoje za svoje sodelovanje. Os Berlin—Rim je velika, neomajna realnost, ki jamči in brani edinstvo in kulturo Evrope. Anglosasi in boljševiki pa hočejo imeti svet sužnjev. Atlantiška karta ni nič. drugega kot potrdilo in dokaz, da si hočejo Anglosasi rezervirati vse bogastvo sveta. Sile osi pa se borijo za novo Evropo, ki naj prinese vsem enake pravice in tudi enake dolžnosti. To so vojni cilji, ki jih bo dosegla Evropa z zmago sil osi.
Maršal Äntonescu Je obiskal Führ@r-!a
Razgovori v d ulju prijateljstva in nerazrušljive bojne skupnosti
Iz Fuhrer-jevega glavnega stana je bilo sporočeno dne 14. aprila sledeče:
F ii h r e r je sprejel dne 12. aprila državnega voditelja Romunije, maršala An-tonesca k dvodnevnemu obisku. Razgovori, katerih sta se udeležila zunanji minister v. Ribbentrop in General-feldmarschall K e i t e 1, so se nanašali na splošen političen položaj in na vprašanja skupne borbe proti boljševizmu in z njim združeni anglo-ameriški plutokraciji. Vršili so se v duhu nemško-romunskega prijateljstva in nerazrušljive bojne skupnosti v paktu Trojnih sil združenih narodov.
Fiihrer in državni voditelj Romunije sta
obnovila svojo trdno voljo, nadaljevati borbo proti sovražnikom Evrope nezmotljivo z vsemi močmi do končne zmage. Romunski narod se bo ob strani narodov sil osi boril do končne zmage ter bo s tem svojim zgodovinskim prispevkom za osvoboditev Evrope ustanovil podlago za zavarovanje bodočnosti romunskega naroda.
Maršala Antonesca je spremljal šef vojaškega kabineta, polkovnik D a v i d e s-c u, z oficirji romunskega generalnega štaba. Sestanka sta se udeležila tudi nemški poslanik v Bukarešti von K i 11 i n g e r in nemški general pri vrhovnem romunskem poveljstvu, general H a n s e n.
PK-Kriegsberichter Schwabik (Sch)
Panzerzüge sichern Italiens Küste Zum Schutz der an der Küste entlangführenden Eisenbahnstrecken gegen feindliche Angriffe setzt das italienische Oberkommando gepanzerte Züge ein, die mit zahlreichen Geschützen für Erd- und Luftabwehr armiert sind. — Die von Marine-Artilleristen bedienten Geschütze eines Panzerzuges feuern
Boljševizem ga je izučit
Neki bivši francoski komunist je odšel iz Francije kot prostovoljec na vzhodno fronto. Prvotno je imel namen, pobegniti v obljubjeni »raj vseh proletarcev«. Kar je v Sovjetski Uniji doživel, ga je tako pretreslo, da je sklenil bojevati se pi»ti boljševizmu in tako je našel tudi junaško smrt na bojnem polju. Pariški list »M a t i n« pa je objavil sedaj osebno podpisano pismo nekega njegovega tovariša, ki je podal razgovor, katerega je imel s svojim padlim tovarišem tik pred njegovo smrtjo. Bivši komunist je po pripovedovanju tovariša izjavil sledeče:
»Pet let sem se boril v Franciji za komunizem. Javil sem se v Francosko legijo prostovoljcev, da bi čimprej pobegnil na stran boljševikov. Bil sem prepričan, da bom tamkaj našel najsrečnejši narod na svetu. Toda, koliko je bilo razočaranje že tedaj, ko smo prišli do Smolenska! Videl sem mesta in vasi, kjer je vladala sama beda. Eden izmed naših tovarišev je govoril ruski. Prebivalstvo je potrdilo, kar smo videli. Tedaj smo uvideli, kako nas je komunizem prevaril. Moji tovariši so nato z menoj vred napovedali vojno boljševizmu, ki ga smatramo kot bič delovnega ljudstva. Prisegel sem, da se bom s Francosko legijo boril do zadnjega proti boljševizmu. S perfidnimi obljubami so VnTrtimfcti noknr preslepili in Iflžniiva
v
Ob drugi obletnici osvoboditve Spodnje Štajerske
Ix govorov Gauleiter-ia Dr. liiberreiifrer-ja in Bundesfu&rer-fa Steindl-a
njem Štajerskem, na jugovzhodu Velike Nemčije, drži vse lepo pokoncu in nikdo ne kloni. V tej odgovornosti gradi Gau-leiter tudi na vse svoje sotrudnike v stranki in v upravi. Zastavo, ki jo držimo v rokah, tako je nadaljeval Gauleiter, in na katero smo se zakleli, ne bo nikdo od nas dal živ iz rok. Od vseh voditeljev se zahteva, da se pokažejo junake. V globoko zajetih besedah je nato še popisal sedanjo vojno, ki nam naj osigura bodočnost in mir, da ne bo treba vsakih 25 let po eno svetovno vojno. Z mečem in delom hočemo našemu narodu pripraviti bodočnost, ki zahteva od nas visokih dajatev. Resno je govornik od vseh Nemcev zahteval, da na Spodnjem Štajerskem pokažejo izredno lepo in čedno mišljenje kot predpogoj za uspešen boj, ker bi vse drugo pomenilo izdajo na celi fronti. Zavedati se je, da bomo po zmagi le tedaj lahko stal' na čelu Evrope, če bomo razen moči in oblasti imeli tudi moralno upravičenost za to. Končno je izdal Gauleiter parole za delo v tretjem letu ter v imenu vseh obljubil, da se bo vedno in vsak čas storilo vse, pa naj pride kar hoče, da bo s Spodnjo Štajersko povečan Gau Steiermark po starih štajerskih tradicijah stal v vrstah tistih Gau-ov Velike' Nemčije, ki bodo korakali na čelu.
Minulo nedeljo je obhajala Spoanja Štajerska v skromni proslavi v dvorani Hei-matbund drugo obletnico svoje osvoboditve. Pri tem se je spomnila vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za nemško Spodnjo Štajersko in bodočnost Reich-a, počenši pri ustanovitvi znanega 47. peš-polka v sredini 17. stoletja v nekdanji monarhiji, pa vse do danes. Sinovi Spodnje Štajerske so se že leta 1683. borili pri Wien-u ter na vseh poznejših bojiščih pod zastavo Nemčije. Spodnještajerci so krvaveli v svetovni vojni, umirali so od srbskih krogelj v Marburg-u leta 1919., od lanskega poletja pa že stojijo v vrstah nemške oborožene sile ter se izkazujejo kot vredni sinovi svojih junaških prednikov
Pred vhodom v dvorano je stal častni oddelek mladinske organizacije Deutsche Jugend in častni oddelek Wehrmann-schaft-i z godbo V okrašeni dvorani so »e zbrali voditelji organizacije Stelrlscher Heimatbund, možje državne uprave, oficirji s svojim mestnim poveljnikom itd. Mnogoštevilno je bilo tudi mestno prebivalstvo, ki ie Gauleiter-ja prijazno pozdravljalo.
Poročilo o dveletnem delovanju je podal Bundesfiihrer Steindl. Številčno je dokazal pravilnost poti, po kateri koraka erganizacija Steirischer Heimatbund ter «e uvodoma spomnil žrtev, ki so padle za Spodnjo Štajersko . in njeno svobodo ter za skupno bodočnost v okviru Velike Nemčije Na kratko je orisal nastanek balkanske vojne leta 1941. ter njen enajst-dnevni zaključek, ki je izbrisal umetno sestavljeno, življenja nezmožno državno tvorbo pod srbskim klobukom. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naštel probleme, ki jih ie bilo rešiti na Spodnjem Štajerskem med katerimi je program vrnitve Spodnje Štajerske v naročje Nemčije zavzemal prvo mesto. Doslej je s sprejemom v članstvo organizacije Steirischer Heimatbund postalo 27.059 oseb končno veljavnih nemških državljanov ter 415.694 nemških državljanov na preklic. Za nemške zaščitence ali Schutzantrehorige se je proglasilo z odklonitvijo 82 365 oseb, in sicer iz rasr.o-bioloških in političnih razlogov. V teku zadnjih dveh let ie nadalj-nih 10202 začasnih nemških državljanov pokazalo, da je vredno in zasluži snre-jem v končnoveliavno nemško državljanstvo, kar se jim je tudi priznalo. Nadalie Je govornik omenil delovanje propagande potom tiska, filma, radia, zborovairi itd., kar je spodnieštaierskeaa človeka pribli-4alo in izravnalo z ostalim prebivalstvom Reich-a. Vse to se je podprlo z učenjem nemškega jezika, kar ie rodilo lepe uspehe Pri prevzejnu oblasti na Spodnjem Staierskem od 70 000 otrok ni znalo niti 0.7 odst nemščine kar je danes skoraj popolnoma odnravlteno.
O dobrodelni ustanovi Volkswohlfahrt, ki ie s =vni'"m delovanjem omogočila vto-pitev m'adine v liudsko skupnost, za kar gre velika 7asluaa otroškim vr»cem ter o prispevkih, ki jih le Spodnja Š'a1erska darovala pri r«?nih zbirkah, ie Bundesfiihrer omenil da je v tem zahvala za osvoboditev In za vse dobrodelnosti, M Hh ie narod deležen od te ustanove. Zelo laskavo jp poročevalec v nadalinih izvajanih nmenlal ustanovitev in delnva-
propaganda nas je vodila po poteh, ki so nasprotovali našim idealom in ciljem.«
nje organizacije Wehrmannschaft, ki so v junaški obrambi za Spodnjo Štajersko postavili svojega moža. V svojem zaključku je omenil, da se v številčnem poročilu skriva mnogo drobnega dela, ki ne predstavlja samo storitve, temveč tudi boje. Obnovitveno delo se namreč vrši sredi vojne, torej v času, ko so vse sile vpre-žene v dosego zmage in ko Spodnještajerci na vseh področjih ne zaostajajo za drugimi Gau-i.
Za poročanjem Bundesfühfer-ja se je Gauleiter in Reichsstatthalter šef civilne uprave najprej zahvalil za uspehe, ki so bili doseženi v prvih dveh letih na vseh področjih. To zahvalo je izrekel v imenu Führer ja ter dal izraza svojemu prepričanju, da je dan, ko sprejemamo zahvalo in priznanje Fiihrer-ja, dan proslave in praznik, ki ga samo radi vojne proslavljamo bolj skromno. Kot odločilen rezultat dela minulih let so dejstva, ki nam potrjujejo pravilno sestavo svoječasnega programa. V toplih besedah je nato imenoma pohvalil svoja najožja sodelavca Bundesfüh-rer-ja Steindl-a, vladnega predsednika dr. Müller-Haccius-a ter vse, ki so sodelovali pri obnovi Spodnje Štajerske. Gauleiter je nadalje izjavil, da se zaveda odgovornosti, ki mu jih nalaga dolžnost šefa civilne uprave, to je, da se na Spod-
Izrek tedna
Nacionalsodaiizem ceni in spoštuje vsako ročno in umno delo
Nemški pesnik in mislec Paul Ernst, ki je živel od leta 1866. pa do leta 1933., je zapisal: »Die Arbeit ist der Mittelpunkt für das Wesen jedes Menschen. Wer in seiner Arbeit zufrieden ist, der ist zufrieden. Zufriede» aber kann ein Mensch nur in freier Arbeit sein, mit welcher er sich bewußt in die große Arbeit seines Volkes einreiht, mag sein Teil an der großen Arbeit noch so geringfügig sein. Die Menschen sind verschieden, das weiß jeder und jeder weiß, daß es ein Oben und ein Unten geben mußj aber jeder muß verlangen, daß diese Einordnung im freien Kreise geschieht.« Po naše bi se to reklo, da je delo osrednja točka za bistvo človeka. Kdor je v svojem delu zadovoljen, je zadovoljen. Zadovoljen je pa človek lahko samo v svobodnem delu, s katerim se zavestno uvrsti v veliko delo svojega naroda, tudi če je njegov delež na velikem delu še tako skromen. Vsakdo ve, da so ljudje različni, vsakdo pa tudi ve, da morajo biti nekateri zgoraj, nekateri pa spodaj. Pri tem pa mora vsak zahtevati, da se take uvrstitve vršijo v svobodnih krogih.
Danes, ko je radi vojne naš narod z delom zavzet kakor mogoče še nikdar, prav posebno drži mnenje Ernsta, da je delo osrednja točka našega življenja. V poklicnem delu človek res prebije največji del svojega življenja, delo, ki ga preživlja in mu omogoča obstoj, je sre-dišnica vsega Saj je prva in glavna skrb vsakega človeka, da ima delo in opravilo kot fundament zu vse ostalo izživljanje. Poznavalcem in mislečim ljudem ne bo nič novega, če jim povemo, da je poklicno udejstvovanje človeka urejevalec življenja v vseh ozirih. Človek, ki ga njegov poklic zadovolji, bo prav lahko kr-
maril tudi ostali del svoje življenjske ladje, bolj težko je pa tistim, ki nimajo primerne eksistence ali zaposlitve in so že pri svojem delu nezadovoljni in nesrečni. Uvidevni ljudje se zavedajo, da ni vsak človek za vsako delo, da je eden bolj talentiran za eno, drugi zopet za drugo delo itd., in ker mora nekdo stati tudi na čelu kot voditelj ali gospodar, je naravno, da se morajo ljudje zadovoljiti s položaji, ki so jim po sposobnosti in izobrazbi primerni.
■ Nacionalsocializem je tekom zadnjih deset let v pogledu dela mnogo storil. Medtem, ko je nekoč v Nemčiji, kar je v plu-tokratskih državah še danes, izbira poklicev in dela bila odvisna od premoženskih razmer, je danes vse to spremenjeno in usmerjeno v pravičnejše metode in načine. Geslo nacionalsocializma je, zmožnega na vodilno mesto, nadarjenega tja, kamor po svoji nadarjenosti in sposobnosti spada, da bo v poklicnem delu koristil sebi in skupnosti, če ne razpolaga s sredstvi, da bi se za dotično delo sam izšolal in pripravil, je to delo in skrb ljudske skupnosti. To je pa velik korak naprej in marsikdo, ki bi radi pomanjkanja sredstev moral ostati ves svoj vek pri delu, ki mu ne ugaja, ki ga ne veseli in ki ga dela nesrečnega, je v novem redu, ki ga imamo sedaj v Nemčiji lahko na položaju in v poklicu, ki mu odgovarja ter dela in opravlja to, kar ga veseli. Delavec z rokami ali z glavo ne dela samo za sebe, temveč za ljudsko skupnost. Njegove storitve so seveda čisto drugačne, če dela delavec z veseljem in dobro voljo, če je za delo in svoj poklic vnet in navdušen, kakor pa, če bi delal iz mržnje in nevolje, prisiljen in vtaknjen v poklic in delo ki mu preseda. Med delom in delom so, kakor znano tudi razlike. Z dobro voljo in ljubeznijo do dela, opravljena dela, so po svojih izdelkih v kvalitetnem in kvan-titetnem pogledu vedno dalje nad deli in izdelki, ki se opravljajo po delavcih in nameščencih nezadovoljnih, temnih in nesrečnih obrazov.
Spodnještajerci! \
Organizacija Steirischer Heimatbund daje vsem tistim možem in ženam, ki so rojeni pred 31. marcem 1927 in ki doslej še iz kakršnihkoli "razlogov ^ niso bili sprejeti v Heimatbund, ponovno priliko, da se javijo za sprejem v članstvo. Ne pozabite, da Je s članstvom zvezana tudi ureditev državljanstva! Veliki plakati, ki jih vidite po mestih in na deželi, vsebujejo obraz-lago, kje in kako se imate javiti.	=
Dne 17. in 18. aprila 1943 se javijo taki Spodnještajerci v Kreis-u Cilli na naslednjih zglasilnih mestih svojih Ortsgrupp: Cilli-Forstwald, Cilli-Kötting, Cilli-Laisberg, Cilli-Schloßberg, Römerbad in Tüffer.
Istega dne v Kreis-u Luttenberg na naslednjih zglasilnih mestih: Abstal, Bad Radein, Oberradkersburg, Roßhoi in Süßenberg
Istega dne v Kreis-u Marburg-Land na zglasilnih mestih Frauheim, Kerschbach, Pulsgau, Rast, Schleinitz bei Marburg, Schober, Windischfeistritz in = Zellnitz a. d. Drau.
Istega dne v Kreis-u Pettau na naslednjih zglasilnih mestih: Haslach, Lichtenegg, Maxau, Monsberg, Mörtendorf, Schiltern in Treun.
Vse potrebne informacije dobijq tisti, ki se Jih tiče razglas, pri.svojih Ortsgruppah.
4Ut1tl4IJHIHI (II illlllllitllllHlKt 1 IKHIllltttllllltilllHIl tli ti II I ti lil tUltltlll III Illlllf (tU 11 i tili) i t (Uli IIH ItflllllllllllllllilltiUl II11HI111 I^OlHIll
Glavna mesta Evrope v razvalinah
Izbruh najhujšega Židovskega I I j a Ehrenburg zahteva
Iz Osla poročajo: Velik norveški dnevnik »Aftenposten« je objavil informacijo, ki bo izzvala po vsem svetu senzacijo. Po tej informaciji je znani židovsko-boljševiški pisatelj Ilja Ehrenburg, ki spada v najintimnejši krog Stalinovih so-trudnikov, izdal v Ameriki in Angliji knjigo pod naslovom »Trust za uničenje Evrope«. V tej svoji brošuri napoveduje Ehrenburg uničenje celokupne Evrope s pomočjo boljševiškega parnega valjarja. Ker je zimska boljševiška ofenziva odpovedala, naj svet sedaj očividno izve, du je Kremi slej ko prej sklenil uničenje celokupne Evrope. List »Aftenposten® je objavil nekaj izvlečkov iz Ehrenburg-ove brošure, ki očituje vso najnižjo podlost tega poživinjenega Žida. Ehrenburg napoveduje med drugim vihar proti Berlin-nu, ki ga opisuje takole: »Deset metrov visoki tanki bodo neusmiljeno valjali mesto Berlin ter bodo zmleli moške, žene in otroke.« Boljševiški orkan pa bo uničil po Ehrenburg-ovem prorokovanju tudi Wien, Pariz in Rim. Vsa mesta se bodo spremenila v razvaline. Divja jeza Ilje Ehren-burga velja Parizu prav tako kot Berlinu. V svoji sadistični fantaziji je zagledal Ehrenburg sledečo sliko bodočnosti: »Ko se bodo spustili nad Pariz oblaki strupenih plinov se bo prebivalstvo skušalo rešiti v predorih podzemske železnice. Toda vse zastonj! Boljševizem bo udrihal, Pariz in Francija morata crkniti!« V Ko-danju, v glavnem mestu Danske, ne bo po Ehrenbura-u nikakih živih ljuaj več. Tudi
sovraitva — B o i j t e v i i k i pisatelj uničenje evropske kulture in civilizacije
v Stockholm-u, glavnem mestu Švedske, bo baje »tiho kakor v raju«. Ehrenburg prihaja do zaključka, da zadostuje leto dni za uničenje kontinenta z vsemi 350 milijoni ljudi. Ehrenburg končuje svojo smrtno napoved s sledečo ugotovitvijo: »Ostanki evropskih narodov, ki so se rešili pred našimi tanki, plini, metalci ognja in letali, in ne samo Nemci, bodo poslani v sibirske rudnike kot' sužnji.«
Iz Ehrenburg-ovih izvajanj odseva naj-nizkotnejše sovraštvo proti kulturi Evrope. Anglija je tista sila, ki daje boljševizmu potuho. Toda boljševizem je napravil račun brez krčmarja, ki je poosebljen v nemški vojski in njenih zveznikih. V naporu, kakor ga svet še ni videl, bo nemška vojska razbila vse boljševiške načrte. Židovstvo pa se bo spomnilo besedi, ki jih je spregovoril Fuhrer že 30. januarja 1939., t j. pred pričetkom te vojne, ko je dejal: »Če bi mednarodnemu finančnemu židovstvu v Evropi in izven Evrope uspelo vreči narode v novo svetovno vojno, potem izid ne bo boljševizacija sveta in zmaga židovstva, temveč uničenje židovske rase v Evropi.«
V svojem zadnjem govoru dne 21. marca 1943 je Fuhrer dejal: »Na koncu te vojne pa ne bo Nemčija s svojimi zavezniki žrtev boljševizma, temveč tisti narodi. ki bodo vedno bolj v rokah židovstva. Nekega dne bodo končali pod upli-vom boljševiškega strupa, proti kateremu niso več imunizirani vsled svojega preživelega družabnega reda.«
10.000 poljskih častnikov so pomorili
Strahovito odkritje v Smolensku — Del
Kakor znano, so boljševiki ujeli v času od marca do maja 1940 dele bivše poljske armade. Več desettisočev mož in častnikov je bilo interniranih in na živinski način umorjenih. Pobijanje poljskih vojakov in častnikov je opravljala zloglasna GPU. Nemške vojaške oblasti so namreč našle blizu nekega gozda, ki se na-
irtev poiivinjenih boijševikov ie spoznano
haja 20 kilometrov zapadno od Smolen-ska, ob cesti v Vitebsk neko morišče GPU. V velikih jamah, dolgih 28 in širokih 16 metrov, so našli v devetih in dvanajstih plasteh položena segnita trupla več kot 10.000 poljskih oficirjev. Večina trupel je bila zvezana. Preiskavo so vodili v navzočnosti visokih nemških ofi-
cirjev in strokovnjakov za sodno mt cino pod vodstvom prof. Buhtz-a iz B. lau-a. Navzoči so bili tudi odlični zas; niki inozemskega tiska iz Berlina. Ide teto mrličev so ugotavljali s pomočjo | pirjev, znakov dostojanstva, odlikov itd. Značilno je, da pri mrličih niso šli nikakih dragocenosti ali ur. Spi mokrega terena in razkroja trupel, preiskovanje zelo otežkočeno, vendar nadaljuje.
Domače prebivalstvo izjavlja pri .i dvoumnem pričevanju, da so boljšev najmanj 10.000 do 12.000 poljskih'oficir prepeljali v vagonih preko ranžirnega lodvora Onezdovo na dotično mori. Pripeljali so jih iz taborišča v Koselsl kjer se je nahajalo takrat okrog 60 tis poljskih vojakov. Častnike so »likvidir • li« poživinjeni boljševiki s streli v tllni medtem pa so se boljševiški funkcionar moškega in ženskega spola pol kiloin tra dalje razdivjano zabavali v neke okrevališču. Med prvimi trupli Je spozr la komisija bivšega brigadnega gener Smoravinskega iz Lublina. Našli so tudi pripadnike tradicijskega polka »r sudski«.
Strahovito odkritje grobov poljsk častnikov pri Smolensku prikazuje vsen svetu nezakrinkani obraz boljševizma, je obraz tistih sil, ki zagotavljajo, da ? borijo za »nov red na svetu«. Njihov r je očividno pokopališki mir, ki ga ustv ja GPU tudi tedaj, ko gre za ubijar na desettisoče ljudi. Boljševizem ne rr re tajiti, da je brez vsakega povoda živinski način pomoril nad desettis častnikov bivše boljske armade. Prev prič je stalo ob grobovih nesrečnih i tev in tu ne pomaga nikako zavijanj Kdor sedaj še dvomi o tem, da se bor; sile osi za pravično stvar, se naj spom samo grobov pri Smolensku. Ti grobe tulijo in kričijo po maščevanju. Boljše-zem ne zasluži ničesar drugega kot totalni pogin
3'aqor Srbite
v rokah Nemo
Iz govora srbskega ministra dr. Ned-koviča.
Iz Belgrada poročajo: Srbski mmlstet za gospodarstvo je imel na velikem lju. skem zborovanju v Gornjem Milanove-govor v katerem je povdaril, da je r šitev srbskega naroda v prvi vrsti zac* va srbstva, ki se mora vrniti k svoji idealom. Istočasno pa mora srbstvo tel čiti vse tiste tuje vplive, ki so povzro nacionalno nesrečo srbskega naroda. » bij a — tako je nadaljeval minister < Nedeljkovič — je brez potrebe skočila vrtinec vojnega dogajanja Nemčija ti je premagala, kljub temu pa nas je p zvala k sodelovanju pri obnovi Evror Nikakor ne morem pojmovati, da bi b v interesu Srbije, ako bi umirali za Z1 glijo Nemčija je planila proti boljšev mu, ki je prav tako ogrožal tudi Srb Anglija ne bo zmagala, ker ne more *n gati. Vrnitve k preživeli stari dobi ni je tudi ne bo.«_
UNTERSTEIRER !
Wenn ein Untersteirer einsl Deutschland lebte, lernte er " deutsche Sprache, um dort leich' und besser leben zu.können. Hilst auch die Untersteiermark F standteil des GroSdeutschen R ches. Darum lerne, sprich, lese u-denke deutsch, um dir deine Ls noch zu verbessern!
¡¡gmmir ¿V'^* -u

PK-Aufnahnie: Kriegsberichter Schürer (Wb)
Jagdkommandos gegen Banden Immer wieder versuchen die Sowjets durch Banden, die von Flugzeugen abgesetzt werden, den Nachschub der deutschen Armeen zu stören. Besondere Jagdkommandos durchstreifen die endlosen Wälder, durchsuchen die von Soldaten unbewohnten Dörfer und treiben die Banden auf kleinem Raum zusammen, um sie zu vernichten
Podmorniška ofenziva po dnevi in ponoči
Sovražnik Je izgubil doslej
Neštetokrat smo že citirali mnenja raznih angleških strokovnjakov, ki so opozarjali na silno nevarnost podmornic za Anglijo in Ameriko. Sedaj je mornariški sotrudnik dnevnika »Völki scher Beobachter« na podlagi zadnjih rezultatov podmorniške vojne izračunal, da so nemške pomorske in letalske sile do konca marca potopile 25,8 milijonov brt. sovražnega ladjevja in tudi takih ladij, ki so — nekoč last nevtralnih držav — vozile pod zajjtavo sovražnih dežel, K temu je treba prišteti italijanske uspehe. Italijani so potopili skupno 2,1 milijon brt., Japonci pa 2,7 milijonov. Na ta način je izgubila celokupna sovražna plovba, ki je za vojskovanje neobhodno potrebna, 30,6 milijonov brt.
Zanimivo je vzporejati te izgube z nekdanjim stanjem sovražne plovbe in z no-vogradjami v teh deželah. Anglija in
ie 30,i milijonov bruto registerskih ton
Amerika sta imeli leta 1939. 30,5 milijonov brt. trgovskih ladij. Takoj po izbruhu vojne sta se polastili na stotine nevtralnih ladij, deloma s silo, deloma pa tudi na podlagi prisilnega najema. Iz tujih trgovskih mornaric sta si Anglija in Amerika na ta način pridobili 11,5 milijonov brt. ladij Tako' prihajamo do novogradenj. Po angleških pretiranih podatkih, je Anglija zgradila v teku sedanje vojne 3,4 milijone brt. ladij, Amerika pa 8,4 milijone brt. To bi znašalo skupaj 11,8 milijonov brt. Če dodamo to tonažo k prvotnemu stanju in še k ukradenim ladjam, dobimo 60 milijonov brt. Tako je bila torej potopljena nadpolovična tonaža celokupne anglo-ameriške plovbe. Nemške podmornice lovijo po Atlantiku in na ostalih morjih dan in noč sovražne ladje ter slabijo na ta način vojno moč Anglije in Amerike.
Amerikanci na evropskem bo
V sedanji vojni polagata Sovjetija in - Anglija velike, če že ne vse upe na svojega bogatega zaveznika, Zedinjene države Severne Amerike, ki jima naj pomaga poraziti sile osi. Posebno v Londonu prav radi primerjajo sedanji položaj front s stanjem v prvi svetovni vojni, ko je po njihovih trditvah nastop ameriških čet na evropskem bojišču soodločilno vplival na izid takratne vojne. V koliko gre res v tem oziru zasluga svetovnovojni ameriški armadi generala Pershing-a, ni važno. Za nas je jasno, da Nemčija v svetovni vojni vojaško sploh ni bila poražena, odpovedalo je edino zaledje, to je domovina, kar je sam Führer že neštetokrat v svojih govorih omenil.
Ce si danes ogledamo lego nemških front na evropskem kontinentu in jo primerjamo z ono v svetovni vojni, nam je jasno, da je položaj za Nemčijo danes povoljnejši. Pred petindvajsetimi leti je
Sču v svetovni in sedanji vojni
tekla glavna fronta napram istim sovražnikom preko Francije in Belgije, ker so le veliki deli teh dveh držav bili pod nemško zasedbo. Na strani nasprotnikov je stala ena najmogočnejših oboroženih sil, Francija, ki je danes že davno uničena. Nemška mornarica je takrat s svojimi podmornicami, ki so imele svoja oporišča samo v nemških lukah, le v manjšem obsegu ovirala prekomorski in prekokanal-ski dovoz ameriških in angleških čet z vojnim materijalom in orožjem na takrat-tno glavno bojišče v Franciji in v Belgiji. Danes pa obvladata Nemčija in z njo povezana Italija s svojimi oboroženimi silami vso evropsko morsko obalo. Boji nemških čet proti Sovjetski Uniji, kjer teče nemška fronta nad tisoč kilometrov globoko v sovjetskem ozemlju, so Angležem in Amerikancem pokazali, kaj zmore nemška oborožena sila in ni čuda, da jo upravičeno rešpektirajo, in to še
veliko bolj, kakor so se jo naučili spo* štovati in bati v svetovni vojni.
Sedanje angleško-ameriško bombardiranje na zapadu in v Italiji predstavlja za London in Washington nekakšen nadomestek fronte, ki je pravzaprav ne upalo it ne morejo otvoriti napram silam osi. Medtem, ko je bil pred četrtstoletjem samo del Francije in Belgije v nemških rokah ter morska pot preko Kanala in Atlantik* v Anglijo in Ameriko za ladje le de In A ogrožena, je danes vse to pod oblastjo i* stražo nemške oborožene sile, ki je oi Nordkapa, ob Severnem morju, ob Kanalu, Atlantiku in Sredozemskem ter ok vseh ostalih, Evropo obdajajočih morjik zgradila in utrdila obrežja v nezavzetn» trdnjave in jih čuva za vse morebitno-sti. Pri tem se ne sme pozabiti, da se povsod ob obalah zgrajene hkrati podmorniške baze ter letalska oporišča, ld operirajo daleč po svetovnih morjih, ob-vladajoč morja in zrak. V svetovni vojni so torej Angleži in Amerikanci pri velika manjši nevarnosti dovažali čete in materija! na obstoječo glavno fronto v Franciji in Belgiji. Danes, ko ni nikjer nk evropskem ozemlju fronte proti Nemčiji, ker je Nemčija v dosedanjih bojih piema> gala že vse nasprotnike celine, bi pa An* glosasi takšno fronto morali šele nekji otvoriti, če bi hoteli zasesti Nemčijo ft po njej zasedeno ozemlje Evrope. V tG svrho bi se morale anglosaške čete pripeljati predvsem iz Amerike, Anglije i* Afrike ter se nekje ali na več krajifc na evropskem kontinentu izkrcati. Ker je pa, kakor že povedano, Nemčija nk vse take morebitnosti že davno pripravljena in bi se tudi z vsemi silami potrudila, da v kali uduši vsak tak poskus-, česar se onstran Kanala in Ocena dobr§ zavedajo, pomenijo ti načrti in domislelS za Anglosase toliko, kakor prestavljati gore v ravnine. Zato pa tudi ni čudež, dk si generalni in admiralni štabi v Angliji in Ameriki s temi problemi že leta in leta belijo glave, ne da bi našli kak izhod.
PK-Aufn.: Kriegsb. Wenig-Atl (Wb)
Nach zweijähriger Frontdienstzeitl Eins der erfolgreichsten deutschen Unterseeboote kehrt In die Heimat zurücki Stolz trägt es die Gesamtversenkungs-ziffer am Turm
Amerikanci in Angleži pod nobenim pogojem ne morejo Nemčije učinkovito zadeti, če si na evropskem ozemlju ne ustvarijo ene ali več front. Če in v koliko bi takšen poskus sam ob sebi pri srečnih okoliščinah sploh uspel, za kar je potrebno vpostaviti ogromne sile vojnih mornariških enot in letal ter pod zaščito hudega zapornega artilerijskega ognja pristati na kakšni obrežni točki, bi nemška obalna fronta s svojimi rezervami istega v masovnih napadih čisto v kratkem času likvidirala. Izkrcani oddelki sploh ne bi imeli časa razviti se, še manj pa prodirati od obale v notranjost. Na vsak način bi se ponovilo to, kar so Angleži že doživeli pri svojem vpadu v Francijo pri Dieppe-ju. Pri vsem tem se pa ne sme pozabiti, da je nemška fronta povsod, seveda tudi v Italiji in na Balkanu, budna in bi Anglosasom v slučaju poizkusa invazije, že na morju povzročila občutne izgube. Možnost, da bi morebitni padalci iz letal v manjšem obsegu lahko kje na nevidnem prostoru pristali, ni izključeno) pač pa je izključeno, da bi se tam dolgo držali Nemške čete bi jih namreč — pre-dno bi pravzaprav prišli do sape — uničile.
Ne da bi se podcenjevalo produkcijsko možnost Amerike, se mirno lahko reče, da ima danes Nemčija v strategičnem pogledu bolj ugoden položaj, kakor je bil primer leta 1914—1918. Ako prištejemo k temu še nadrejenost nemškega vojnega vodstva in nemškega bojevnika napram ameriškemu in angleškemu, kar je izven vsakega dvoma ter upoštevamo, da na Daljnem vzhodu tudi hrabri Japonci Ame-rikancem prizadevajo ne samo skrbi, temveč tudi udarce, se bomo kakor doslej, če bo treba, tudi odslej otresli Anglosasov ter jih vrgli uničene nazaj v morje, kakor smo to najbolje pokazali že pri Diin-kirchen-u in Dieppe-ju.
r ; ■	__	® '-	1
Ki	' jf	■
PK-Kriegsberichter Fraß (Sch)
Von der Eismeerfront Neue Flak-Munition wird aus einem betonierten Unterstand, wo sie sicher vor Feindeinwirkung lagert, hervorgeholt
POLITIČNE BELEŽKE
■	Nečloveški maščevalni načrti nizozemskega poslanika v Zedinjenih državah Severne Amerike. Znani nasprotnik nemškega naroda in zastopnik svoje, v Londonu živeče emigrantske vlade brez dežele in brez naroda, Nizozemec dr. Loudon, je nedavno v New Yorku govoril o tem, kako naj bi se Nemce po vojni izrabilo in uničilo. Človekoljuben eksdiplomat je Amerikancem razložil med drugim sledeče: »Nemcev ni potrebno iztrebiti, pač pa jih je treba stalno izkoriščati. V to svrho je potreben kontrolni urad, ki bo nadzoroval nemško plačevanje bodoče vojne odškodnine. Zmagovalci morajo dobiti večino vseh akcij nemških industrijskih družb v svoje roke nemško ljudstvo pa naj dela za interese zmagovalcev, da se popravi škoda, ki so jo Nemci prizadejali zaveznikom v sedanji vojni. Mimo vsega tega je pa seveda treba prešolati ves nemški narod, vse skupaj pa mora prav dolgo trajati. Svoj govor je Loudon zaključil z ugotovitvijo, da bo ta način kaznovanja Nemcev bolj učinkovit kakor razni načrti, ki gredo za tem, da bi še nemško ljudstvo, čim bo zopet na tleh, takoj uničilo.« — Amerikanci se Loudona poslušali. Pri tem ga pa ni nikdo vprašal, kedaj in kako mislijo premagati Nemčijo, da bi se njegovi načrti izvedli. Brezdvomno ima ta mož bogato fantazijo.
■	Kje je sovjetski maršal Vorošilov?
Prvi maršal Sovjetske Unije in predvojni vojni komisar ali minister Vorošilov, je po vseh znakih sodeč, padel v Kremlju v nemilost Odkar se je pojavil general 2u-kov, se ime Vorošilov sploh ne sliši več. Najbolj zanimivo je pa, da so Sovjeti preimenovali mesto Vorošilovsk v Kavkazu v ime Stavropol, ki datira že izza carske'dobe. To preimenovanje da misliti in je zelo vejjetno, da je Stalin maršaia Vorošilova spravil tja, kamor je šlo že več sovjetskih kapacitet, ki jih je smatral za nepotrebne.
■	Nevedni Amerikanci. Ameriški list »American Rifleman«, glasilo ameriških veteranov, je dobil poročilo o oborožitvi japonske vojske ter piše med drugim, da
se Japonci v bojih v bližini poslužujejo celo lesenih krogel. Pri tej neumnosti nastane vprašanje, če urejujejo ta list tako omejeni ljudje ali pa uganjajo demagogijo z barvanjem svojih nevednih bralcev. Doslej so namreč Japonci še v vseh bojih z Amerikanci s svojimi »lesenimi kroglami« Amerikance naklestili.
■	»Abecednik dobrega vladanja« so izdali Angleži za dekleta in mlade žene, ki lahko pridejo v stik z ameriškimi vojaki v Angliji. Že uvod sam govori, da morajo dekleta in žene biti v občevanju z ameriškimi vojaki brhke. V nadaljnih navodilih stoji, da naj dekleta in žene pod-vzamejo vse, da bi se glas o »mrzlih ženskih naravah« angleških žen popravilo, ker ga ne zaslužijo in je to doprinos za utrjevanje anglo-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Tudi visoke gospe ne smejo biti takoj užaljene, če iim ameriški vojak potrka na ramo in reče »deklica« ali »ljubica«. V takim primeru naj smehljaje in prijazno odgovori ter naj bo prijazna. Beseda »ganfjster« se naj ne uporablja, ker končno niso vsi Amerikanci gangsterji ali lopovi. — Kakor izgleda, ni najboljšega razpoloženja med Angleži in ameriškimi vojaki v Angliji. Taki abecedniki imajo namen, vplivati na ženske, da bi s svojim obnašanjem in občevanjem pridobivali naklonjenost in prijateljstvo Amerikancev, ki jim s svojim bogastvom pomagajo pri vojskovanju. Kakor smo že večkrat poročali, se angleška ženska mlar dina itak ne boji Roosevelt-ovih vojakov, tudi črncev ne, in ji bodo taka navodila naravnost dobrodošla.
* Litvinov je tudi poslanik Sovjetije za Kubo. Sovjetski veleposlanik za Zedinje-ne države, Litvinov-Finkelstein, je te dm izročil svoja pooblastila kubanskemu pre-zidentu Batisti. Na ta način zavzema L-it-vinov-Finkelstein kar dvoje diplomatskih mest.
■	Totalna križarska vojna ene milijarde azijatskih ljudi. Na nekem banketu, ki ga je v Hsinking-u priredila mandžur-ska vlada na čast kitajskega veleposlanika, je dejal mandžurski ministrski predsednik, da je tesna in nerazdružljiva kooperacija med Japonsko, Mandžurijo iu Kitajsko izredno potrebna. Sedanjo veli-
. , - J £ R S ft, I C. ^ ^ . - _ .. .. «_
Bodenfunker hod die „Ludwig-Kurfürst" heim
vzhodnoazijatsko vojno je treba do- I
> potom totalne križarske vojne ene
iijarde ljudi tz vzhodne Azije. Za ideal
nove vzhodnoazijske sfere blagostanja sme po njegovem mnenju biti nobene rtve, ki bi se je ti narodi plašili.
■	Cetništvo v Indiji. Kakor poroča »Times« iz New Yorka, je objavila vlada angleškega podkralja v Indiji zanimivo poročilo o težavah, s katerimi se imajo boriti Angleži v Indiji. Iz poročila je razvidno, da so se indijski nacionalni uporniki bavili v prvi vrsti z uničevanjem železniških objektov ter z napadi na vladne uradnike. Do konca leta 1942. so razrušili indijski četniki 318 železniških postaj deloma ali v celoti, istočasno pa so pripravili iztirjcnje 59 vlakov. Na ta način so otežkočali oskrbo angleških čet v severovzhodni Indiji. Potom bomb, ki so lih metali indijski nacionalisti, so ubili celo vrsto angleških vojakov.
■	Nesramno obnašanje Amerikancev v Čangkajškovi Kitajski. V zadnjem času se množijo spopadi med ameriškimi letalci in med vijaki in častniki kitajskega letalstva Tako je hotel nedavno na nekem vzletišču prisiliti Amerikanec službujočega kitajskega častnika, da naj odpreml njegovo privatno brzojavko pred službenimi telegrami. Kitajec je zahtevo odkPo-nil, nakar mu je Amerikanec prisolil zaušnico. To je Kitajca tako raztogotilo, da ie ustrelil iz svoje pištole ter zadel Ameri-kanca v roko. Že sam ta slučaj dokazuje, da se smatrajo Amerikanci kot gospodje tudi v Čangkajškovi Kitajski.
■	Lepo priznanje. Kakor poroča agencija Reuter iz Washingtona, je izdal ameriški urad za kmetijske odnošaje do inozemstva poročilo, v katerem pravi, da je oskrba Nemčije z živili danes mnogo boljša kot v pretekli svetovni vojni. Sicer sta morali Nemčija in Italija racioni-rati živila, toda to racioniranje se ne more smatrati kot odločilen faktor v vojni. Z drugimi besedami: anglo-ameriški upi glede možnosti izstradanja Nemčije in Italije so se izjalovili. Ameriško priznanje je tako tehtno, da ga je prevzela in objavila tudi angleška poročevalska služba. Zidje in plutokratje so hoteli nemški narod slično kot v prvi svetovni vojni iz-giadovati z blokado, da bi tako zlomili odpor fronte. Toda nacionalsocialistična delavnost skupno z načrtnim gospodarstvom in pridnostjo nemškega kmeta so onemogočili te naČTte. Naposled je tudi Fiihrer s svojo genialnostjo priključil velike dele Evrope nemški oskrbovalni bazi ter tako prekrižal sovražne načrte. Sedaj se zanašajo na boljševiško krmo nemških topov. Edini anglo-ameriški prispevek k temu vojskovanju so teroristični letalski napadi, ki naj bi zlomili voljo in življenje nemških žena in dece. To so- »človekoljubne« in »demokratske« metode, s katerimi se borita Anglija ln Amerika. S tako podlim vojskovanjem ne bodo nikdar ustrahovali nemškega naroda. Kakor je ostala gladovna blokada le iluzija, tako se bodo razblinili tudi vsi drugi upi plutokratov, Tako nam preostane samo še sovraštvo proti predstavnikom židovsko-plutokratskega sistema, ki se poslužuje tako podlih sredstev.
■	Lord Winster proti ChurchUl-u. V listu »Sunday Pictorial« je napisal znani j lord Winster ostro kritiko Churchill-ove akcije proti nemškim podmornicam. Lord Winster dokazuje v svojem članku, da je Anglija na koncu vsakega vojnega leta v slabši situaciji kot ob koncu prejšnjega leta. Vzrok neuspehov Anglije je iskati po mnenju lorda Winstra v tem, da je pričela angleška admiraliteta vojno v optimistični veri, da podmornice v tej
Von Kriegsberichter
P. K. Langsam kriecht der Zeiger der elektrischen Uhr über das Ziffernblatt. 24.00 Uhr, Mitternachtl Funker R., ein junger Gefreiter, sitzt an seinem Gerät, den Kopfhörer am Ohr und lauscht in die Nacht.
Er hört mehr als wir! Für uns ist die Nacht zwar mit einer unerträglichen Spannung geladen, aber sie ist doch fast lautlos. Im nahen Dorf kräht verfrüht ein Hahn, in der Ferne heult ein Hund auf — das ist alles. Der Gefreite an seinem Gerät aber hört mehr. Er horcht in den Äther hinaus, der erfüllt ist von tausend unsichtbaren Strahlen, Wellen und Schwingungen. Sie alle erzählen ihm etwas, er hört Meldungen und Zeichen, die Hunderte von Kilometer weit draußen von einem Flugzeug gegeben werden.
So hörte er und sagte sie auch weiter, die letzte Meldung der »Ludwig Kurfürst« vor zwei Stunden: »Angriff beendet, linker Motor fällt aus, versuchen im Einmotorenflug die Küste zu erreichen«. Das war das Letzte. Seitdem haben wir niehts mehr bekommen von der Maschine. Jetzt ist sie überfällig.
Immer und immer wieder: »u—u—«.
Unaufhaltsam rückt der Zeiger über das Ziffernblatt. In derselben Gleichmäßigkeit aber arbeitet der Bodenfunker, der Gefreite R an seinem Funkgerät Er gibt die Maschine einfach nicht verloren. »Es kann doch sein«, meinte er vorhin, »daß die Bordanlage zerstört ist und die Kameraden einfach nicht antworten können.« Gewiß — es war eine Möglichkeit, und darum gibt der Bordfunker seit langer Zeit nur noch mit eiserner Beharrlichkeit und Ausdauer das Kennzeichen des Platzes in den Äther hinaus. Immer und immer wieder »u—u—u—«, sonst nichts. Der Finger fliegt über die Taste, uner-
vojni niso tako nevarne kakor v prejšnji svetovni vojni. Dandanes morajo hitre ladje voziti v spremljavah skupno s počasnimi ladjami. Na ta način izgubijo vse prednosti svoje hitrosti. Lord Winster pravi nadalje, da gradi Nemčija več podmornic kot jih zamore Anglija uničiti. Anglija je po njegovem mnenju v nevarnosti vse dotlej, dokler se to razmerje ne bo spremenilo Na koncu svoje zagrenjene kritike piše lord Winster, da mora biti sedaj konec prikrivanja tzgub ladjevja. Angleški narod mora po njegovih besedah izvedeti polno resnico.
■	Koliko izda Anglija dnevao za vojskovanje? Državni rizničar Kingsley Wood je te dni predložil Spodnji zbornici državni budžet za leto 1943/44. Istočasno je podal sliko finančnega položaja Anglije. V zadnjem proračunskem letu so znašali izdatki 5,9 milijard funtov šterlingov, dohodki pa 2,8 milijard. Vojna je stala Anglijo po njegovih ugotovitvah doslej 13 milijard funtov šterlingov. Dnevni stroški vojskovanja znašajo v Angliji 15 milijonov funtov- šterlingov.
■	Amerikanci so se polastili tudi angleškega radia. Po poročilih lista »Times« so se Amerikanci takorekoč vsedli v londonsko radio-oddajnico. S takojšnjo veljavnostjo dogovora mora namreč angleški radio prevzeti 100 ameriških programov na teden. Te programe ali sporede oddajanja so izdelali v uradu za vojne informacije v Washington-u. S tem je pričela duhovna priprava za priključitev Anglije, ki že prevzema vlogo ameriškega Helgolanda pred evropsko obalo..
Hans A. Kestner.
müdlich und pausenlos arbeitet der Gefreite für seine, vielleicht schon verlorenen Kameraden dort draußen.
Mit jeder Minute wird die Hoffnung geringer; alles scheint von diesen eisernen schwarzen Zeigern abzuhängen, die mit unerbittlicher Genauigkeit über das Ziffernblatt kreisen. Jetzt, rechnen wir uns aus: sie kann schon gar keinen Sprit mehr haben, die »Ludwig Kurfürst«. Aber immer noch drückt der Finger des Funkgefreiten auf die Taste, pausenlos geht das Kennzeichen hinaus. Uns friert in dem warmen Raum, müde und abgespannt wendet sich der Staffelkapitän zur Tür.
Da endlich: Motorengeräusch!
Da plötzlich reißt es uns herum. Motorengeräusch — erst in der Feme, jetzt näher, nun direkt über uns — das ist sie, die »Ludwig Kurfürst«.
Wenig später steht ihr Flugzeugführer, Leutnant K. im Peilhäuschen und drückt dem Funkgefreiten R. von der Bodenstelle warm und herzlich die Hand. »Prima gemacht, Menschl Das hat gerade noch hün-gehauen. Wir hatten Treffer in der Sendeanlage, der Empfang klappte aber immer noch. Tüchtig, daß Sie so eisern immer weitergegeben haben, denn sonst hätten wir mit einem Motor bestimmt nicht mehr nach Hause gefunden«.
Der Funkgefreite strahlt über das ganze junge Soldatengesicht. Das hat sich gelohnt, das beharrliche Aushalten, das Nicht-Verlorengeben einer Sache, die vollständig aussichtslos schien. Wenn heute, die »Ludwig Kurfürst« überholt aus der Werft kommt und wieder Einsatz fliegen kann, dann ist es nicht zuletzt sein Verdienst, das Verdienst eines jungen Funkgefreiten, der in seiner Bodenstelle genauso wichtigen Einsatz hat, wie seine Kameraden draußen vor dem Feind.
■	Republika Cile bo priznala Sovjetsko Unijo. Kakor znano, je nedavno posetil republiko Čile ameriški podpredsednik Wallace. Uspeh njegovega obiska se ja ie pokazal: Cilenska vlada je izjavila, »da bo v danem trenutku proučila vprašanje vpostavitve odnošajev do Sovjetske Unije«. Ena izmed prvih Roosevelt-ovih zahtev, ki jih je prinesel v Santiago de Cile gospod Wallace, je bila torej obnova či-lensko-boljševiških diplomatskih odnošajev ...
■	Ciper se hoče priključiti Grški. Po
poročilih agencije Reuter iz Nikozije, «o grški in ciprijotski klubi na otoku Ciper protestirali proti izjavi vojvode od De-vonshire-ja ki je izjavil V gornji zbornici, da bo Ciper dobil po vojni svojo lastno vlado. V Famagusti so grški dijaki demonstrirali pred palačo angleškega Visokega komisarja. Grški list »Elefteria* piše k temu, da je prav, če so Angleži sprožili ciprijotsko vprašanje. Prebivalci Cipra pa se ne zmenijo za izjave v lordski zbornici, ker želijo biti edinole priključeni Grški.
■	»Dekleta zmage« v Ameriki. V Zedi-njenih državah Severne Amerike imajo takozvana »dekleta zmage«, to so delavke, prodajalke, stenotipistinje, uradnic« Itd., ki svoj delež »zmage« doprinašajo na ta način, da delajo ameriškim vojakom življenje še veliko bolj prijetno, kakor je to zdravstvenim oblastem ljubo. Na vsak način gre 64 odst. vseh nalezljivih bolezni, katerih število je, odkar traja vojna, naraslo za eno tretjino, na raču« teh deklet.
pri krnečk.n des^i
mu začasno gospodari žena, pa kriči ( istem opravilu, je v interesu vseh, da . i sosed pri taki. priložnosti priskoči in pomaga.
Na področju starega dela Reich-a so ! pomoči med sosedi v mnogih prime. :i | tako bratovske in lepe, da se mirno lahko | govori o tovarištvu. Kakor se vojak na | fronti naveže na svoje tovariše, da si | pomagajo vzajemno, kjerkoli je to mo-i goče, tako so se kmetovalci v domovini v ; nekaterih krajih poprijeli vzajemnega po-i maganja, ki ima namen, -držati produkcijo j na višini, ki jo zahtevajo vojne razmere. | Vse to ni samo v najlepšem redu in v interesu ljudske skupnosti ter prehrane vojaštva in prebivalstva, temveč je tudi dobro in koristno za lastnike kmetij, da se jim za časa vojaškega službovanja očuva in vzdržuje premoženje. Za vse to gre zasluga našemu vzornemu vodstvu kmetijstva in prehrane, ki pre^i - ;h funkcionarjev misli na vse.
■	General Mac Arthur — kandidat za predsednika Zedinjenih držav? Preko Liz-
oone prihajajo poročila iz Amerike, da bo general Mac Arthur, ki poveljuje obrambi Avstralije, pri bodočih volitvah kandidiral za predsednika Zedinjenih držav ter nasledil sedanjega predsednika Roose-velt-a, ko mu bo potekla uradno doba. Vsa Amerika je bila na nogah, ter češ, ali ne gre morda za raco ali poskusni balon, ki naj v Beli hiši potipa, kako in kaj. Kakor blisk iz jasnega neba je pa nato učinkoval zakon, ki ga je izdal Washington in je vsa ta poročila pravzaprav na celi črti potrdil. Zakon prepoveduje namreč aktivnim oficirjem vsako politično udej-stvovanje. Nato se pa pristaši Mac Ar-thur-ja začeli gonjo zoper vlado, posebno zoper vojnega ministra, ter naglaša-jo, da je Mac Arthur moral zato prevzeti poveljstvo v Avstraliji, ker ga gotovi krogi želijo daneč proč od Zedinjenih držav, da ne bi postal predsedniku Roosevelt-u preveč nevaren konkurent za položaj predsednika, ki bo aktualen leta 1944. Hkrati govorijo, da bo Mac Arthur iz stopil iz vojaške službe ter nato kot zasebnik pri bodočih volitvah postavil svojo kandidaturo.
■	Angleži se igrajo drugo fronto. Iz časopisja posnemamo, da so Angleži doma na svojih otokih priredili velik vojaški manever. Neka južna armada je imela nalogo navala, vzhodna je pa predstavljala sovražnika, Nemčijo seveda. Kot opazovalec in razsodnik je bil poveljnik domovinskih sil, general Paget. Invazij ska armada je začela z napadom iz nekega mostišča v Hampshire ter je prodrla na severovzhod v smeri Hundington. Vzhodna armada se je pa morala umakniti ob toku reke Temze ter si je nredila obrambno črto. General Paget je po končanih vajah izjavil, da se je cilj dosegel. Čete, ki so pri manevru nastopale kot napadalci, so bile sestavljene iz samih kanadskih in ne angleških oddelkov. — V praksi bi ta manever izgledal kakor je izgledal izjalovljen poizkus invazije pri Dieppe-ju.
■	Beneš in njegova prerokovanja. Be-neš je imei govor, v katerem je trdil, da stoji Nemčija neposredno pred polomom. Na ta njegov govor ga je list »Daily Express« pošteno udaril po gobcu ter dobesedno napisal sledeče: »Prerokovanja, ki jih dela Beneš, so nesmiselna. Beneš misli, da je leto 1943. končen datum zrušitve Nemčije. On misli s tem ugoditi Chur-chill-u, ker je leta 1941. spomladi govoril isto. Med tem časom je pa Beneš nekoliko zaostal, saj so Churchill-ove pro-gnoze bolj elastične. Churchill je namreč pred letom dni govoril o odločitvi v letu 1943 Pozneje je to korigiral v tem smislu, da bo leto 1943. za zaveznike leto največjih naporov. Pozneje je to izpopolnil rekoč, da morajo zavezniki računati še na težke in trde boje. Nedavno je pa opozarjal da Angleži ne smejo sanjati o skorajšnji zmagi Češki emigrant Beneš je pa bil bolj papeški kakor Churchill. Kljub temu pa ni izgleda, da bi se njegove pobožne želje kedajkoli izpolnile.
■	Ze zopet fantazirajo o razdelitvi Nemčije po vojni. Londonski »Daily Telegraph« objavlja načrt, po katerem mislijo sovražniki po dobojevani zmagi Nemčijo razdeliti v dve skupini. V prvo skupino bi se vključilo province Ostmark, Bayern, Württemberg, Baden, Rheinland, Hannover in Oldenburg, v drugo pa Brandenburg, Pommern, Schlesien in del province Westpreuflen. Ostpreußen bi se pa popolnoma odpisalo. Ravno tako bi se področja levo od reke Rhein oddvojilo. Ena skupina bi potem prišla pod kontrolo in nadvlado Amerike in Anglije, med-
GOSPODARSTVO_
»
Sosedna pomoč
Ce mora kmet k vojakom, nastane skrb, kako bo ta čas z njegovo družino in kmetijo. Skrb za kmetijo se lahko zmanjša, če odhajajoči ve, da so mu sosedi, ki so tudi kmetovalci, naklonjeni in se bodo do neke meje razen svojega dela, brigali tudi za usodo njegovega gospodarstva. Vsak kmet, ki ostane doma, se mora brigati za usodo sosednega posestva, če je gospodar moral pod orožje. Saj je drugače tudi nemogoče. Kaj pa naj reče sosed, ki stoji na fronti ter pride na dopust in najde svojo kmetijo zanemarjeno, medtem ko je sosed doma svoje gospodarstvo uredil in izboljšal, ker mu ni treba k vojakom.
Pomoč sosedov je odvisna v prvi vrsti od tistih, ki naj pomagajo. Odkar traja vojna, je potreba po taki pomoči narasla in z veseljem se lahko ugotovi, da je tudi pomoč vedno večja. Ce je na primer kmet s svojim strojem opravil kako delo na svojih njivah, sosedovo posestvo, ki
GOSPODARSKE VESTI
X Tudi Argentinija bi rada gojila kavčuk. Na vzpodbudo strokovnjakov bodo v Argentiniji 2000 hektarjev zemlje posadili z Guayla-rastlino, to je grmovjem, ki vsebuje kavčuk. Za kritje vseh domačih potreb bi Argentinija potrebovala 50.000 hektarjev teh nasadov.
tem ko bi druga morala pod strogo sovjetsko varuštvo. Ker nasprotniki Nemčije na bojiščih ne dosezajo zaželjenih uspehov, si svojo jezo kuhajo v fantastičnih načrtih, ki jih mislijo izvršiti po »zmagi«. Nemška oborožena sila bo poskrbela, da bodo te fantazije ostale fantazije, ker bo zmagalo nemško orožje.
■ Bivši predsednik norveškega parlamenta toži Anglosasom svojo bol. V Londonu kot emigrant živeči bivši predsed-sednik norveškega parlamenta Hambro, je imel govor, iz katerega med drugim posnemamo sledeče: »Za Norvežana je izredno težko umeti, kako angleški in ameriški pisatelji pišejo o emigrantskih vladah. Naša dežela ni do danes ničesar dobila — pač pa veliko doprinesla. Naša vlada je vse plačala, kar je potrebovala. Mi smo morali plačati napravo vsakega letališča in nabavo vsakega bombnika, s katerimi čuvamo Anglijo. Naše ladje plačajo v vseh pristaniščih pristaniške pristojbine, če so bile v službi spremljav ali pa potapljale nemške podmornice. Mi se ne pritožujemo, ampak mi zahtevamo za nas pravico, da se nas posluša pri debatah o povojnih načrtih. Gre pač za ubež-rie vlade, ki so rešile s svojo stvarnostjo Veliko Britanijo v težkih trenutkih ter Zedinjenim državam omogočile, da so se oborožile, predno je bilo prepozno. Brez ubežnih vlad ne bi danes bilo združenih narodov. Na stotine norveških ladij pora-ža Nemce na vseh oceanih. Izgubili smo ▼eč ladij trgovskega značaja kakor katera koli druga sila. Angleški mornariški minister je imel prav, ko je šest milijonov ton močno norveško trgovsko bro-dovje, ki je prešlo v službo Anglije, označil za več vredno, kakor iz milijon mož sestoječo armado, postavljeno na evropska tla.« Tako norveški emigrant. Njihovi zaščitniki in zavezniki pa pišejo in trobijo v svet o bremenu, ki ga imajo s temi nadležnimi gosti ter pišejo o fantastičnih
X Madžarska predeluje turški .ovi bombaž. Zadnjo turško žetev bombaža cenijo na 320.000 bal. Sedaj je pa madžarska tekstilna industrija dobila na podlagi turško-madžarskega dogovora precejšnje naročilo. Madžarska, bo iz Turčije uvozila več milijonov kilogramov surovega bombaža, ki ga bodo madžarske predilnice spredle ter vlakno vrnile Turčiji. Del tega naročila so že začeli izvrševati.
plačah in izdatkih, ki gredo za vzdrževanje emigrantskih vlad.
■	Eden je pristal na trebuhu. Kakor znano, je bil angleški zunanji minister Eden v Washingtonu, od koder je z letalom odletel v Kanado. Naknadno se je pa izvedelo, da je bombnik tipa »Libera-tor«, v katerem je potoval Eden, pri svojem pristanku na letališču v Ottawi v Kanadi imel težave, ki so angleškega zunanjega ministra prisilile, da je moral skočiti predčasno iz letala. Pri tem je padel na trebuh v neko močvirje, iz katerega se je moral po vseh štirih plaziti nekoliko metrov dalje, da je prišel na suho. Eden, ki je rad lep, še bolj pa rad lepo oblečen — saj so pred vojno Angleži vedno pisali, da je najbolje oblečen gospod
na svetu — se je gotovo jezil, da so g- , gospodje Kanadčani morali pozdrav' blatnega in povaljanega.
■	Za skupno zmago. Finančni minis. nankinške vlade, Cufuhaj, je izjavil r nekem banketu v Hsinkingu, da hoče Na, king sodelovati do skrajnosti z Mandž< rijo, Japonsko, Nemčijo in Italijo t končne zmage. Mandžurskl mtnistrsk predsednik Cangčinghui pa je izjavil v odgovor, da sta Kitajska in Mandžurija že solidna edinica, ki bo dala dvoje močnih podstavkov za blok Japonska-Kitajska-Mandžurija.	,
■	Nesramnost Roosevelt-ovega pos a? nika. Roosevelt-ov veleposlanik v Mehiki, Messersmith, je imel nedavno govor, v katerem je izjavil med drugim, da mora mehiški narod že v kratkem računati t omejitvami, ki jih zahteva sedanja vojna. Mehikanci da morajo biti Amerikancem celo hvaležni za to, da nosijo oni glavno breme vojskovanja. Zato pa morajo Mehikanci prepustiti Amerikancem petrolej in gumo. Messersmith je končal svoja izvajanja z ugotovitvijo, da se morajo Mehikanci izkazati napram Amerikancem še bolj hvaležni Vnt do«1"'
UMHi K^EVOVALSC
SFsžoi Je „gospod" —
zato ga bom® sadili ieSos povsod l
»Gospod« pravijo ponekod po Štajerskem sicer samo neki posebni sik ti visokega ali natičnega fižola in sicer sorti, ki jo vsakdo od nas pozna, ker s svojo bujno rastjo ter s svojim velikim, ognje-nordečim cvetjem že od daleč opozarja nase. (Strokovno pravilna imenujemo to vrsto fižola rdeči plodnik, navadno pa »arabski«, ali tudi »laški«, celo tudi »turški« fižol.)
Čeprav ta sorta fižola oziroma njen pridelek niti ni najboljše kakovosti, je dandanašnji vendarle resničen »gospod« in ga vsak rad pozdravi, če pride na mizo. Kakšen gospod pa je šele fižal boljše kakovosti! Bodisi v stročju poletf, bodisi konzerviran pozimi, .bodisi navaden izlu-ščen fižol ob vseh letnih časihJ
O fižolu kot jedi vemo vsi, da »daje moč«, da »je tečen« in da je človek po njem dolgo sit. Posebno delovni ljudje ga zato že od nekdaj čislajo, Mestni ljudje so se ga včasih sicer nekaj ogibali, češ, da je težko prebavljiv, zdaj pa tega pregovora ni več slišati.
Dejstvo je, da je fižol od vseh naših jedi najbolj izdatna in rediina hrana, ki vsebuje vse človeku potrebne " hranilne snovi v obili meri j celo za tvorbo kosti prepotrebni fosfor. Glede redilnostj se ne more kosati s fižolom niti meso, niti kruh.
In isto, kar za vsako posamezno družino, velja za vso našo deželo: Dokler bomo mogli prebivalstvu nuditi dovolj fižola, se namupomanjkanja ni batirl Posebno še, ker ima fižol razen vseh drugih še to dobrd stran, da ostane zrnje v dobri shrambi užitno leta in leta.
Smemo biti torej zares veseli, da vprav v naši deželi fižol izredno dobro uspeva, in da so vprav pri nas pogoji za njegovo pridelovanje tako ugodni, kot menda nikjer drugje na svetu. Naša dolžnost je^ da te, — naravno dane, — ugodne pogoje za pridelovanje fižola v čim največji meri izkoristimo, ter posadimo letos kar največ mogoče fižola — toliko, kolikor sploh moremo dobiti obdelane zemlje zanj na razpolago.
Fižol pridelovati ni nobena umetnost in zna vsakdo. Pa vendar le opažamo leto za letom, da delajo mnogi vprav pri pridelovanju fižola velike napake, ki pridelek zmanjšujejo, ali pa mu škodijo na kakovosti'.
Da bomo dobili od nasajenega fižola in z naše zemlje kar največ prvovrstnega pridelka, je potrebno, da poznamo njegove življenske posebnosti in zahteve, ki jih stavlja glede na zemljo, podnebje in način pridelovanja. V to naj služijo naslednji odstavki.
1. Plžolove življenske posebnosti.
Fižol spada v družino rastlin »stročnic« ali »metuljnic« (Hülsenfrüchte). V to skupino rastlin spadajo tudi razne druge užitne rastline, n. pr, bob, grah, leča, katere skupno s fižolom imenujemo tudi »sočivje«, kakor tudi mnoge krmske rast-
line.; razne detelje, krmska grašica, soja, lupina itd.
Da so si res vse te »astline sorodne, lahko ugotovimo po cvetju: sicer je pri različnih teh rastlinah različno po velikosti in barvi; pri vseh pa ima podobno obkko — podobno metuljčku z razprostrtimi krilci. Toda ta zunanja podobnost ne bi imela za kmetovalca nobenega pomena, alco ne bi imele vse te rastlina tudi nekega skupnega svojstva, ki jih loži od vseh drugih rastlin in ki je za kmetovalca izredne važnosti: Vse rastline-metnljnice imajo namreč možnost, pridobivati za rast najvažnejšo hranilno snov, to je dušik, ne samo iz zemlje, marveč tudi iz zraka. Na njih koreninicah živ.e namreč živa bitja ie one skupine neskončno malih živih bitij, o katerih smo že večkrat govorili, in katere skupno naei- * vamo bakterije. Bakterije, ki žive na koreninah rastlin-metuljnic, takorekoč kradejo svojim gostiteljicam vse ostale hranilne snovi, ki so jim za življenje potre» bne, dušik pa srkajo iz zraka. Vendar se svojim gostiteljicam za gostoljubnost bogato oddolžijo: Ko namreč odmrejo» prebavijo koreninice rastlin njih »telesne ostanke«, v katerih je nakopičenega obilo dušika.
Dvoje važnih ugotovitev lahko Izvajamo iz povedanega glede na gojenje rastlin-metuljnic:
1.	Ker metuljnice potom teh dušik iz zraka pridobivajočih bakterij svojo potrebo po dušiku lahko same krijejo, rastlinam te skupine ni potrebno gnojiti z gnojili, ki vsebujejo dušik. Nasprotno: vprav te rastline zemljo na dušiku celo obogatijo, posebno še, ako jih v zelenem stanju podorjemo (»zeleno gnojenje«). Razumen* kmečki gospodar se torej ne bo več čudil, kako da na deteljiščih vsaka rastlina, predvsem pa koruza .in žito tako bohotno rasto, istotako tudi tam, kjer smo lansko leto pridelovali fižol.
2.	Na koreninah metuljnic živeče bakterije pridobivajo dušik iz zraka. Samoumevno je, da mora imeti zrak kolikor toliko dostopa v zemljo, da morejo bakterije jemati dušik iz njega. Napreden kmet bo iz tega spoznanja izvajal važno pravilo, namreč, da je treba pri pridelovanju metuljnic, posebno pa še stročnic, držati površino zemlje v rahlem, ne pa skor-jaslem stanju. Z drugo besedo: stročnice je treba pogosto in skrbno okopavati! Za fižol velja to v še prav posebni meri!
Še na neko drugo življensko posebnost fižola moramo opozoriti: Fižol bujno in hitro raste ter zbere v svojem zrnju v razmeroma kratkem času izredno mnogo hranilnih snovi. Hranilne snovi dobiva fi-žolova rastlina iz zemlje, raztopljene v vodi na ta način, da voda nato v listih izhlapi, dočim se hranilne snovi v listih presnavlja*o in nato zbirajo v zrnju.
Iz povedanega so spet trije važni pogoji za uspešno pridelovanje fižola oči-vidni: Prvič mora zemlja za fižol vsebovati obilo, in že razkrojenih hranilnih
PK-Kriegsberichter Fröhlich (PBZ-Sch)
Netzsperren gegen U-Boote Der Netzsperrverband der Kriegsmarine hat die Aufgabe, wichtige Häfen gegen feindiche Unterseeboote abzusperren. An Boten verankert zieht sich das stählerne Netz durch das Meer
■	Amerikanci in gradnja ladij. Vlada Zedinjenih držav namerava izdelati nov program za gradnjo tovornih ladij, ki bi se naj izdelovale leta 1944., ker so se de sedaj grajene ladje tipa Liberty bolj slabo obnesle. Vodja mornariške komisije, admiral Land, je že zahteval 5 milijard dolarjev kredita, da bi mu uspelo v prihodnjem letu izdelati serijo izpopolnjenih m izboljšanih Liberty-ladij. Nove ladje, k so v glavnem mišljene za prevoz vojnega materijala, morajo po mnenju Amerikan-cev razvijati večjo brzino, da bodo nemškim podmornicam lažje odnesle pete, morajo pa hkrati biti bolj elastične, in razpolagati morajo z večjo nosilno zmožnostjo.
■	62.7 milijonov RM je dala zadnja cestna zbirka. Pri sedmi in zadnji cesfnl zbirki, dne 27. in 28. marca 1943/za WHW 1942/43, je prebivalstvo Nemčije pokazalo ponosen uspeh. Po začasnih ugotovitvah se je nabralo 62,700.135.97 RM. To pomeni, da je letošnja zaključna zbirka vrgla 40.21 odstotkov več, kakor ista lanskega leta.
■	Čangkajšek obupuje. Te dni je govoril maršal Čangkajšek pred mladino kitajske stranke Kuomintang. »Napočila je najhujša ura v tej, šest let trajajoči vojni«, je dejal med drugim ter povdaril, da se bo dalo sedanje težave premagati-samo s trdim delom.
S Stalin postavlja vedno več ildov n« generalske položaje. Z največjim zadovoljstvom piše židovski angleški list »Jewish Cronicle«, da je sovjetska armada ravnokar dobila deset novih generalov židovskega porekla. Ker je Stalin nedavno postavil že deset Židov na generalske položaje, imajo trenutno Sovjeti sedemnajst novih generalov — Židov. V tem je najlepši dokaz, da je boljševizem gonilna sila, ki se je poslužuje svetovno židovstvo za zavzetje in zasužnjenje sveta.
■	Angleži potrjujejo Roosevelt-ovo krivdo za to vojno. Londonski list »Daily Sketch« je raziskoval vprašanje, če bi Amerika bila posegla v sedanjo vojno, ako je Japonci pri Pearl Harbour-ju ne bi
bili napadli, ter pride do zaključka, da bi bil Roosevelt svojo deželo spravil vsekakor v vojno. Če bi bilo samo v njegovih močeh, bi bila Amerika že leta 1939. Nemčiji napovedala vojno, bilo bi se pa to zgodilo najkasneje po porazu Francije. List pravi nadalje, da se ne sme pozabiti,
da je Roosevelt zasedel Islandijo, dejanje, ki bi se v časih, ko smo še poznali vojne napovedi, na vsak način smatralo kot sovražno vojno dajanje. To je dok., da Roosevelt ne more več govoriti, da je njegova država bila napadena, ker je njegova vojna krivda nepabitna.
snovi, da jih lahko fižol v kratkem času svoje rasti izčrpa! Drugič mora biti v zemlji začasa rasti fižola dovolj vlage, ki
¿paogoča črpanje in »prevoz« teh hranilnih snovi navzgor v listje. In tretjič mora biti ta čas dovolj toplo, tako, da voda iz fižolovih listov lahko obilno izpuhteva. In ker je vprav v naših krajih navadno tudi poleti obilo padavin, vmes pa primeroma toplo, bomo razumeli, zakaj ravno pri nas fižol običajno tako dobro uspeva. Jasno nam bo pa tudi, Zakaj porumeni, če poleti presuho, in zakaj začne gniti, ako je preveč deževno.
Posebnost' fižolove rastline je končno tudi v tem, da je steblo prešibko, da bi moglo nositi težo listov in strokov, zato išče opore, po kateri pleza v višino. Radi tega pristavljamo k fižolu »preklje«, na katere se fižol ovija v smeri od desne na levo, to je v nasprotni smeri, kakor pa se obračajo kazalci na uri.
Tekom časa pa so nastale tudi sorte fižola, ki ne poganjajo vrvic in zato tudi ne potrebujejo opore. Te vrste fižola imenujemo »nizki fižol«, medtem, ko »visoki« fižol navadno nazivamo »prekljar« ali pa »natičnl fižol«. Obe skupini imata po deželi še najraznovrstnejše drugačne vzdevke, kot menda nobena druga rastlina ne tako številnih.
Nizki fižol se je posebno obnesel v krajih, kjer je malo poletnih padavin In tudi zemlja bolj suha. Ob vlažnih letih in v težki, vlažni zemlji pa tudi nizki fižol rad »podivja«) to je, da začne poganjati vrvice. Ker ta pojav škoduje količini pridelka, je treba te vrvice obžeti.
2. Kakšno zahteva fižol zemljo, lego, gnojenje?
V naših krajih uspeva fižol v vsaki zemlji in legi, z izjemo prav visoko v gorah ležečih naselkov. Seveda mu še prav posebno ugaja mehko, toplo, tako-zvano vinsko podnebje, enako kakor tudi koruzi. Koruzi je podoben fižol tudi v
Dr. F. J. Lukas:
15. Stunde.
Lösung der Aufgabe:
I.	1. Ist hier ein Platz für mich? 2. Ich bin schon seit zwei Wochen ohne Nachricht von ihm. 3. Ich werde heute wieder an ihn schreiben. 4. Er denkt nur an dich. 5. Wir schreiben für ihn an die Generaldirektion der Post. 6. Mit Ihnen will ich darüber nicht sprechen. 7. Wie geht es Ihnen? 8. Die Wäscherin wird morgen iür uns die Wäsche bringen. 9 Verstehen Sie mich? 10. Sie können anstatt meiner nach Linz fahren.
II.	1. Er schreibt und sie liest. 2. Ich muß in einer dringenden Angelegenheit zu ihm gehen. 3. Sie lachen über ihn. 4. Er erzählt ihnen einen Witz. 5. Ich bin bei ihr. 6. Ich werde morgen zu ihnen gehen. 7. Wir werden ihn heute nicht sehen.
III.	Der Verein, der Wein, der Mord, der Gletscher, der Vogel, die Schürze, der Knödel, der Kanal, die Sandale, die Ecke, das Auto, das Album, die Frau, die Bemühung, der Motor, das Insekt.
IV.	Preproge ležijo na tleh sob. Otroci gredo na vrt in se igrajo s krogljica-mi. V mestih so trgi večinoma zelo veliki. Mi jemo meso z vilicami in
tem, da zahteva dovolj gnojno, rodovitno zemljo z dovolj talne vlage. Le, da je koruzi všeč sveže gnojenje s hlevskim gnojem, a fižolu bolj 2e prejšnje leto močno pognojena tla. In pa seveda — koruza potrebuje predvsem obilo dušičnih gnojil, katerih fižolu, kot obrazloženo, ni treba. Enako in še bolj kot koruza pa potrebuje fižol obilnega gnojenja s fosforjevimi'gnojili (Tomaževo žlindro!) in s kalijevo soljo. Pri čistem nasadu smemo dati vsakega teh gnojil 4—500 kg na 1 ha, seveda pravočasno, to je Tomaževo žlindro najbolje že jeseni, a kalijevo sol zgodaj spomladi.
Na strmih pobočjih, kjer je zemlja peščena in suha, se fižol ob suhih letih n« obnese, nasprotno pa ob deževnih letih ne stori v mokrih tleh in v osojnih legah.
3. Kako sadimo fižol?
Vzgoja nizkega fižola se od gnojenja visokega bistveno razlikuje. Nizki fižol gojimo navadno v čistem nasadu. Sejemo ga lahko s strojem, bodisi z ročnim za sejanje koruze, ali pa tudi z navadno se-jalnico. Vendar niso uporabne vse sejal-nice v ta namen, ker nekatere fižol drobijo! ravno tako je mogoče s strojem sejati le sorte, ki imajo okroglasto zrnje, in to tem lažje, čim drobneje je. Bolj žlahtne vrste nizkega fižola pa moramo saditi na roke, enako kot visoki fižol. Vrste naj bodo pri nizkem fižolu oddaljene med seboj toliko da moremo nasad okopavati z okopalnikom, torej 40—50 cm. Če sadimo nizki fižol na roke, delamo jamice na vsakih 30—40 cm in vsa-dimo v vsako jamico po več zrn, 3—6. Na 1 ha potrebujemo, glede na različne načine in gostoto sajenja od 60--150 kg, to je 80—180 litrov fižola.
Visoki fižol pridelujemo navadno kot vmesni sadež med krompirjem, peso, koruzo. korenjem, zeljem, čebulo itd. V takem mešanem nasadu visoki fižol najbolje uspeva in najbolj bogato obrodi, ako
Ausschneiden! Izrezati!
nožem. Kari se igra na travniku. Otroci se učijo v šoli citati, pisati in računati. Delavci gredo v tovarne. Oni delajo v tovarnah.
Povratni glagol.
Sich waschen — umiti se.
Gegenwart:
Ich wasche mich — jaz se umijem du wäschst dich — ti se umiješ er wäscht sich — on se umije wir waschen uns — mi se umijemo ' ihr wascht euch — vi se umijete sie waschen sich — oni se umijejo Wir waschen uns mit Seife und Wasser. Wir rasieren uns mit dem Rasiermesser. Die Kinder kämmen sich mit dem Kamme. Ich frage mich, wer hier Kaffee verkauft? Er freut sich über alles. Warum schaust du dich in den Spiegel? Manche Kinder fürchten sich vor dem Hunde. Fürchtest du dich vor dem Gewitter? Ich, nein, warum? Wir freuen uns über das schöne Wetter (worüber?). Bei diesem Wetter erkältet sich jeder. In dieser Alpengegend werden sich die Kinder der Großstadt bald erholen. Warum setzen Sie sich nicht? Ich will lieber stehen. Heute weide ich mich schon um 8 Uhr zu Bett legen. Die Flugzeuge entfernen sich schnell. Warum beklagen Sie s'fh
je zemlja dovolj pognojena in leto ugodno zanj. Pri takih mešanih nasadih se posamezne vrste fižola oddaljene prav različno, navadno 3—4 m, pri čistih 80-— 100 cm.
Posebno bohotno rastoče, rane, predvsem v stročju užitne sorte visokega fižola, smemo saditi v svrho pridobivanja semenskega zrnja samo kot medsadež. Če take vrste sadimo v čistem nasadu, se tako razbohoti, da samega sebe čisto zasenči. Zato zrnje navadno v takem primež ne dozori.
Bolj šibko rastoče sorte, ali pa, alco sadimo fižol v strmi sončni legi ln v suhi, lahki zemlji, kjer se je bati suše, je pa nasprotno zelo priporočljivo, saditi v čistem nasadu, in še precej na gosto S tem namreč dosežemo zasenčenje tal in preprečimo njih izsušitev. Tudi vrste napravimo v takem primeru v smeri vzhod-zapad, da napravljajo več senre, medtem ko v ravnih legah in v teži>h, bolj vlažnih zemljah postavljamo vrste vedno v smeri sever-jug, da sonce močneje sije med vrste in pospešuje izhlapevanje vlage, ter s tem rast fižola. K posamezni preklji posadimo 6—12 zrn, na vsako stran pol.
Navadno sadimo fižol med 5. in 10. majem, tako, da vzklije šele, ko so leoen-f možje že mimo. Seveda je dobro, nekaj fižola posaditi že prej, od srede aprila dalje, toda zgodaj posajeni fižol ie v nevarnosti, da ga pozna pomladanska slana osmodi, ali celo uniči.
Za visoki fižol potrebujemo opor. Navadno mu pristavljamo »preklje«. Prelrlie morajo biti vsaj 2.5 m dolge, za bohot.nO rastoče vrtne sorte najmanj 3.5 m. a so daljše, še bolje. Fižol se najbolje oVl-ja po prekliah, ki so raskave, kot n. pr. smrekove. Če so preklje predebele, se fižol ne more okoli niih ovijati; -">to ne jemljimo prekelj z nad 3—4 cm debeline. Preklje stavimo v vrsti, oddaljene 60—80 cm.
Die Menschen täuschen sich oft. Wir werden uns heute in der KdF-Vorstellung gut unterhalten. Fräulein Klara frisiert sich immer so komisch. Er will sich nicht an sein Versprechen erinnern. Mancher Sohn erinnert steh zu spät an die Worte seines Vaters. Entschuldigen Sie, aber ich erinnere mich leider nicht mehr an Ihren Namen. Er beklagt sich immer über das Wetter, einmal ist es ihm zu kalt, dann ist es ihm wieder zu heiß. Er muß immer meckern. Wer sich diesem Lager auf 50 Meter nähert, bringt sich in Gefahr. Ärgern Sie sich nicht, auch Ihr Kopfweh wird wieder vergehen. Ich kämme mich nach dem Waschen. Wir begeben uns schon im Mai in die Sommerfrische. Wo werden Sie sich über die Abfahrt des Zuges informieren? Ich habe einen Fahrplan. Man spürt: Der Winter nähert sich. Der Zug entfernt sich mit 100-km-Geschwindigkeit in der Stunde. Wo befinde ich mich jetzt? Sie befinden sich im Wartezimmer des Arztes. Wundern Sie sich nicht über den Preis dieser War re? Ja, sie ist wirklich sehr billig. Beim Lesen dieses Buches langweile ich mich fürchterlich.
Insekten: die Ameise, die Biene, di^ Bremse, die Fliege, der Floh, die Laus, di ; Mücke, der Schmetterling, die Gelse, die Wanze, die Spinne, die Wespe, die Motte, die Raupe.
Ubungssätze: Bienen, Bremsen, Fliegen, Ameisen, Flöhe, Läuse und Wanzen beißen. Die Ameisen sind sehr arbeitsam. Sie leben im Walde. Die Bienen machen den Honig und das Wachs. Die Flöhe hüp]-f»n pi!« e-v,TT.o»»«riin£ie füo£""i von e'net
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščna za odrasle metodično in praktično.)
Preklje naj bodo bodisi prej, kot sadimo fižol, ali pa šele, ko je fižol že pe-denj visok. Ta slednji način pa je le izhod v sili; če namreč pravi čas ne moremo nabaviti dovolj prekelj. Važno je da preklje dovolj globoko posadimo in dovolj pritrdimo, da se pozneje ne podi rajo s fižolom vred.
4. Obdelovanje.
Ze prej smo omenili, da potrebuje fižol 6talno rahlo zemljo, zato ga je večkrat okopati. Ker ga navadno sadimo kot vmesni sadež med druge okopavine, ga okopljemo istočasno z njimi. Pri okopa-vanju z okopalnikom je paziti, da ne po-rujemo ali potrgamo vrvic.
Ob sušnih letih je dobro, fižolove nasade zamakati, kjer je to izvedljivo.
5. In priporočljive sorte?
Za malega kmetovalca je najbolje, če sadi vse mogoče sorte fižola, posebno visokega fižola. Čisti nasadi ene sorte prihajajo v poštev le za veleposestnike, ki sejejo fižol s strojem in ki ga tudi mlatijo in čistijo s strojem. V ta namen je potrebno, da je fižol enake oblike in velikosti, ter ob istem času ziel. Nasprotno pa ima mali kmet le korist, če sadi veliko sort, ker mu je v tem primeru nnrlplek bolj gotov.
MAle VESTi
* Omejujte velikonočne vožujel Nemške železnice so radi vojne tako močno obremenjene, da jim ni mogoče ob velikonočnih praznikih za osebni promet uvesti posebne vlake. V interesu vsakega uvidevnega in pametnega človeka je, da se ravno v tem času, ko je osebni promet na železnicah vedno v porastu, ne podaja na potovanja, če niso nujna in neodložljiva. Generalni pooblaščenec za delo je v tej zadevi izdal oklic, da se v času med 21. in 28.. aprilom ne nastopa dopustov nastavljencev in delavcev ali družin, z
Blume zur anderen. Der Stich der Bremse und der Wespe ist sehr schmerzhaft. Die Wespen bauen Nester. Die Spinnen spinnen Netze. Die Motten zerfressen die Kleider. Die Raupen kriechen. Die Mücken tanzen in der Luft. Fast alle Jnsekten sind schädlich. Die Seidenraupe ist sehr nützlich, sie nährt sich von Maulbeerblättern. Die Seidenraupe spinnt den Seidenfaden. Postgebühren:
Inland (einschließlich Protektorat Böhmen und Mähren und Gener. Gouv. Polen): Gewöhnliche Briefe bis 20 gr. 8 Rpf (im Ortsdienst), 12 Rpf (im Ferndienst).
Postkarten: im Ortsdienst 5 Rpf, im Ferndienst 6 Rpt.
Drucksachen - bis 20 gr 3 Rpf.
Geschäftspapiere: Warenproben und Mischsendungen: bis 100 gr 8 Rpf.
Einschreibegebühr. 30 Rpf.
Eilzusteligebühi: 40 Rpf.
Päckchen: bis 2 kg 40 Rpf.
Weitbriefe: Wert mgabe für je 500 RM in Rpf
Aufgabe.
Odgovonte na naslednja vprasanja na ta nacin, da besedo v oklepaju pravilno uporabite
I. 1. Wo ist ihre Taschenuhr? (Tasche). 2. Wo sind die Bücher? (Tisch). 3. Wo steht der Tisch? (Boden). 4. Woher sind die Blumen? (Garten.) 5 Woher kommt Karl? (sein Freund). 6. Wohin geht Franz? (Bahnhof). 7 Wohin geht Berta? (Zimmer). 8. Wem geben Sie das Geld? (mein Kamerad). 9. Von wem sprechen Sie? (meine Nichte). 10. über was sprechen Sie?
izjemo skupnih delavskih transportov. Isto velja za povratne vožnje iz dopustov. Dopuste je torej nastopati tako, da se v označenem času ne bo potovalo ter obremenjevalo železnic, ki so popolnoma zaposlene ter imajo trenutno bolj važne in potrebne prevoze kakor dopustnike, ki potujejo lahko tudi v drugem času, ko bo tudi vožnja na železnicah udobnejša in ugodnejša kakor je za praznike.
*	Pomladanski tek mladinske organiza-zije Deutsche Jugend. Spodnjo Štajersko je obiskala pomlad. Povsod, kjer je še nedavno bila zmrzla zemlja, se vidi spomladanske zvončke, veje in vejice drevja in grmovja prikazujejo novo življenje. V teh sončnih lepih časih pa seveda tudi mladina ne vzdrži več notri. Vse sili vun v prebujeno naravo in prijetno zelenje. Zato je tudi mladinska organizacija Deutsche Jugend minulo nedeljo priredila pomladanski tek, ki se je vršil z navdušenjem čez travnike in gozdne poti, da si je zbrala novih moči ter v naravi našla oddih. Mlada dekleta so pa priredila veselo igro z vožnjo, pri kateri navdušenja in veselja ni hotelo končati. To je bil pozdrav naše mladine letošnji spomladi ter hkrati uvod za predstoječe letno delovanje.
*	Taborišče mladinske organizacije Deutsche Jugend za okrevanje. V Enns-tal-u vzdržujejo dvoje taborišč za fante in dekleta. Po desetdnevnem taborenju si fantje in dekleta popravijo zopet svoja lica ter zberejo nove moči za delo. V času počitnic se bo tudi oddiha potrebne šolske otroke, ki so včlanjeni v odredih Deutsche Jugend organizacije Steirischer Heimatbund, poslalo v ta taborišča na počitnice.
*	O prijavni obvezi vajencev. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo je v nekem svojem odloku povdaril, da se mora kljub totalni vojni vpostavi skrbeti za redno izobrazbo poklicev. V splošnem bodo vajenci, ki delajo po 48 in več ur
(Politik). 11 Wem gehört dieser Park? (Stadt). 12. Wo machen die Vögel ihre Nester? (Bäume). 13. Wo tragen Sie die Äpfel? (Korb). 14. Wohin tragen Sie die Äpfel? (Küche). 15. Wo steckt der Schlüssel? (Schlüsselloch). 16. Wohin stecken Sie aen Schlüssel? (Schlüsselloch). II. Spregaj v sedanjem in prihodnjem času: Ich freue mich — ich werde mich freuen.
III. Odgovori na naslednja vprašanja: 1. Wie sind die Bienen? Wo leben die Ameisen? 3. Was machen die Bienen? 4. Wie ist der Stich der Wespe? 5. Was machen die Spinnen? 6. Was
tedensko, oproščeni prijave za vpostavo. Isto velja tudi za naučnike. Če bi izjemoma to ne bil slučaj, se mora zasiguratl zaključek uka. Učence in učenke, ki sa jih pri ustavitvi obratov proglasi pomočnikom, je vpostaviti v svrho izpopolnitve v njihove poklice ali pa vsaj v sorodne poklice.
*	Čuvajte naše gozdove! Gozdovi so vir važnih surovin, iz katerih se izdelujejo važni industrijski pridelki Gozdovi zaposlujejo torej ogromno število Jjudi. Gozdovi so hkrati izvir zdravja vseh, ki so potrebni razvedrila. Zato naj bodi skrb vsakogar, da se prepreči gozdne požare, ki nam lahko povzročijo veliko škodo na našem narodnem premoženju.
*	25 let Finsko-Nemške družbe. V Hel-sinki-ju so praznovali te dni 251etnico obstoja Finsko-Nemške družbe, ki si je stekla velike zasluge za kulturno in politično zbližanje obeh narodov. Prvi častni predsednik družbe je nekdanji državni predsednik Svinhufvud. Družba je štela ob ustanovitvi 300 članov, sedaj jih ima pa že 4300. Sedanji predsednik družbe, prof. Vuolle, je podčrtal v listu »Uusi Suomi«, da se je medtem temeljna misel nemško-finskega vojnega zavezništva še bolj utrdila. Skupna borba obeh narodov je obenem borba proti najbolj nevarnemu sovražniku evropske kulture in civilizacije.
*	Dnevnik »Marburger Zeitung« v novi obleki. Za drugo obletnico osvobojenja Spodnje Štajerske je glasilo organizacij« Steirischer Heimatbund dnevnik »Marburger Zeitung«, izšlo prvič v nekoliko povečanem formatu, stavljeno z novimi črkami ter v dvobarvnem tisku. Spopol-nitve in modernizacija dnevnika je bila potrebna, ker je njegova naklada, odkar je Spodnja Štajerska vrnjena svoji ma-terni deželi Veliki Nemčiji, ogromno narasla. Nabavilo se je nov rotacijski stroj najnovejšega izdelka, ker dosedanja, nad 40 let stara rotacija, ni več mogla izvrševati stavljenih nalog.
machen die Motten? 7. Was macht dia Seidenraupe? 8. Wie ist sie? 9. Wovon nährt sie sich? 10. Was machen die Flöhe.
IV. Sklanjaj: 1. Mein Freund und ich. dein Freund und-du usw. 2. Mein Haus gehört mir, dein Haus gehört dir usw. 3. Er spielt mit mir, er sr>'°!t mit dir usw
Wörter.
Abfahrt (w) — odhod (vlaka) Alpengegend (w) — alpska pokr> Ameise (w) — mravlja arbeitsam — delaven, -a, -o ärgern — jeziti befinden (sich) — počutiti se
Aufgabestempel
Absender (Name, Wohnort, Strasse, Haus» nummer, Gebäudeteil, Stockwerk)
Anbei.
Paket..._
Bitte in jedes Paket obenauf ein Doppel der Auf-■chrift zu legen!
Paketkarte
iDIeser Teil dient zum Aufkleben des Aufsabezettels)
Absender:..
I Besondere Vermerke des Absenders
An................
FreiuebDhrRpf
Posuewicht kf:
Zun Aufkleben der Freimarken
durch den Absender
(Strasse, Hausnummer, Gebäudeteil. Stockwerk)
*	Smrtna kazen za poslušanje inozemskega radia. Sedeminštiridesetletni Oskar Übel iz Wien-a je bil radi poslušanja inozemskega radia od izrednega sodišča v Wien-u obsojen na deset let ječe. Na predlog višjega državnega pravnika se je sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo izrednemu sodišču. Izredno sodišče je nato Izreklo drugo sodbo, ki jo je utemeljilo, da je Ubel v svojem stanovanju z raznimi mladimi gospodi trideset- do štiri-desetkrat poslušal sovražna poročila, nakar so o istih razpravljali v Nemčiji sovražnem smislu. To je bilo naravnost organizirano širjenje sovražnih poročil. Izredno sodišče je smatralo to kot posebno težak slučaj ter Ubel-a obsodilo na smrt. Sodba je bila takoj izvršena.
*	Stroge kazni za nasprotnike Keich-a. Pred prvim senatom ljudskega sodišča, pri deželnem sodišču v Klagenfurt-u, se je moralo zagovarjati 37 obtožencev iz spod-njekoroških občin radi državi sovražnega udejstvovanja. 13 oseb, med njimi tudi ena žena, je bilo obsojenih na smrt. Ostali so dobili ječe od dveh do dvanajst let, medtem, ko so bile štiri žene obsojene na ječo od devetih mesecev do dveh let.
*	Osem let ječe za zločinca in ljudskega škodljivca. Dne 22. marca so na razpravi pred kazenskim oddelkom koman-derja varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem obsodili na osem let ječe, dne 30. novembra 1906 rojenega Franz-a Detitschek-a iz Mar-burg-a. Osumljenca je obtožnica obremenila da je izrabljal posebne razmere, ki Jih je na Spodnjem Štajerskem leta 1941/42 povzročalo izseljevanje, se lažno izciajal za pripadnika tajne državne policije in vplivno osebnost organizacije Steirischer Heimatbund ter več osebam ragotavljal, da je v stanju za živila doseči jim sprejem v Heimatbund. Na ta način je stvarno več posestnikom izvabil ali skušal izvabiti živila kakor meso, kokoši, Jajca in mast v vrednosti nad 200 RM.
beißen — gristi beklagen — pritožiti Bremse (w) — brencelj Drucksache (w) — tiskovina Eilzustellgebühr (w) — brzojavna pristojbina
einmal — enkrat einschließlich — vključn«. entfernen — odstraniti erholen (sich) — popraviti se erinnern — spominjati erkälten (sich) — prehladiti se Faden (m) — nit Fahrplan (m) — vozni red Ferndienst (m) — daljnovodna služba Floh (m) — bolha
S pripovedovanjem o predstoječih aretacijah in namigavanjem, da ima tudi on odločati o izseljevanju, je vznemirjal razne posestnike ter jih spravljal v strah, da bi se mu na ta način vdali. Predsednik in zastopnik obtožnice sta ožigosala sramotno postopanje obtoženca, ki je, samo da bi v vojnem času boljše živel, vznemirjal prebivalstvo ter mnogim izsilil živila. Samo z ozirom na to, da je Detit-schek svoje goljufije počenjal pred izdajo odredbe o poostritvi kazenskopravne zaščite zoper lastitev uradnega prava, ki določa za take delikte smrtno kazen, se v tem primeru ni izreklo smrtne kazni.
*	Armada potrebuje podčastnike. Vsak zdrav Nemec, ki je star 17 let, lahko stopi kot ponudnik za podčastniški poklic v armado. Obveže se lahko za službo na 4 ali pa na 12 let. Prijave sprejemajo poveljstva Wehrbezirkskommando. Vrsto orožja in polk si vsak ponudnik lahko izbere. Povišanje v rang podčastnika se izvrši po uveljavljenju na fronti po devetmesečnem služenju. Pri primernih storitvah lahko postane podčastnik tudi oficir. Druga pot, ki vodi v podčastniški poklic, so podčastniške šole. Tudi za vstop v te šole se je ponuditi na urade Wehrbezirkskommando ali pa neposredno na šolo oziroma Annahmestellen für Heeresunteroffi-zierschulen, Berlin W 35, Viktoriastraße 32.
*	Zažigalni baloni nad Švico. Pretekli petek so se spustili na švicarsko ozemlje zažigalni baloni. Tako so našli na nekih travnikih blizu Lessosa več takih balonov, ki so imeli s seboj zažigalne baklje.
*	Koliko letal je doslej izgubila Anglija? Po vesteh, ki prihajajo preko Lizbone, je objavilo angleško letalsko ministrstvo svoje dosedanje izgube. Po uradnih podatkih je Anglija izgubila v zadnjih tri in pol letih nad Evropo in nad Srednjim vzhodom skupno 7476 letal vseh tipov 4616 letal je bilo uničenih v ofenzivnih akcijah, 899 pri obrambnih akci-
Flugzeug (s) — letalo
fürchten (sich) — bati se
fürchterlich — grozno
Gebühr (w) — pristojbina
Gefahr (w) — nevarnost
Gelse (w) — komar
Geschäftspapier (s) — trgovski papier
Geschwindigkeit (w) — hitrost
gewöhnlich — navadno
Großstadt (w) — velemesti
hüpfen — skakati
Inland (s) — tuzemstvo
Kamm (m) — glavnik
kämmen — česati
komisch — smešno, komično
Oddajni pečat
Odpošiljatelj (Ime, bivaliiže, celta, hišna št., del zgradb«, nadstropje)
Zraven_ zavoj........
Izvolite r>oloiiti v vsaki zavo zgoraj prepis naslova!
Zavojna karta (paketna karta)
<Ta de! je za prilepljenje oddajnega lista)
Odpošiljatelj i..
Gosp.
Pristojbina Rpt
Poštna teža kg
Tukaj naj prilepi odpošiljatelj znamke
(Cesta, hišna št., del zgradbe, nadstropje)
jah v Evropi in 1961 pri akcijah v Srednjem Orientu.
*	Naraščanje komunistične nevarnosti na Švedskem. Pri zadnjih volitvah predsednika in upravnega sveta strokovne
organizacije kovinskih delavcev v Stock-holmu so socialni demokrati dobili 5395 glasov, komunisti pa 5289 glasov. Socialdemokratsko »zmago« je bilo pripisati pičli večini 106 glasov. Komunisti so napenjali vse sile, da bi se polastili te važne strokovne organizacije. Izid volitev je pokazal, da so se svojemu cilju že zelo približali.
*	Šolski pouk v Parizu na prostem. Da
bi zaščitili šolsko deco v Parizu pred terorističnimi napadi anglo-ameriških letalcev, obiskujejo otroci pariških predmestij pouk na prostem. Pod vodstvom učiteljev gredo otroci v parke, gozdove itd., kjer sprejemajo vsa potrebna navodila. Na ta način hočejo pieprečiti, da bi se na stotine otrok nahajalo hkrati v šolskih poslopjih
*	Indija ima po zadnjem ljudskem štetju 388,977.955 prebivalcev. Leta 1931. — pri zadnjem ljudskem štetju — so našteli 5,878.801 prebivalcev manj. Prebivalstvo je potemtakem močno v porastu Mesto Kalkuta ima 2,108.891 pebivalcev. Leta 1931. je bilo šest odstotkov prebivalcev nepismenih, tokrat so jih našteli 12 odstotkov.
*	Pomanjkanje bencina v Angliji je vedno bolj občutno. Za spomladansko obdelavo zemlje so oblasti rekvirirale vse razpoložljive konje. Agencija »United Press« označuje za značilno, da je tistih osem plemenitih konj. ki so pred meseci vozili še londonskega župana v razkošni kočiji po Londonu, danes vpreženih v plug in brano, da orjejo njive in branajo travnike Na mesto kmetijskih strojev, ki potrebujejo bencin za pogon, skrbijo sedaj najlepši konji Anglije, ki so neštetokrat prevažali samega kralja, da bo Lon* don imel krompir za svojo prehrano.
»Kralt durch Freude« — moč potom veselja
knecnen — plaziti
Lagei (s) — tabor
langweilen — dolgočasil.
Laus (w) — uš
meckern — bleketati
Mischsendung (w) — mešana pošiljka
Motte (w) — molj
Mücke (w) — mušica
Name (m) — ime
nähern — bližati
nähren — hraniti
Netz (s) — mreža
Nichte (w) — nečakinja
Ortsdienst (mj — krajevna sluzt
Päckchen (s) — majhen zavitek
Preis (m) — cena
Rasiermesser (s) — britev
Raupe (w) — gosenica
schauen — gledati
Seidenraupe (w) — sviloprejkc.
Sommerfrische (w) — letovanj.
Spinne (w) — pajek
spinnen — presti
spülen — čutiti
stecken — vtakniti
Stich (m) — ubod, pik
täuschen — premotiti
unterhalten — zabavati
vergehen — preiti
Vorstellung (w) — predstava
Wachs (s) — vosek
Wanze (w) — stenica
Ware (w) — blago
Warenprobe (w) — blagovni poizkus
Wartezimmer (s) — čakalnica
Wespe (w) — osa
Wertbrief (m) — vrednostno pismo
*	lako postopajo na Hrvatskem s ko-
rupcionisti. V Zagrebu so razglasili, da je mobilno prekosodišče dne 7. aprila tek. leta obsodilo na smit inženerja Ivana Havraneka, ministerijalnega tajnika finančnega ministrstva ter Ivana Kolika, šefa pisarne zunanjega ministrstva ter je sodba bila tudi takoj izvršena. Inžener Havranek je iz Srbije iztihotapil 40.000 kilogramov svinca v Švico namesto v Zagreb ter zato dobil 700 napoleonskih kovancev, ki jih je dr. Kolak prinesel v svoji diplomatski prtljagi v Zagreb, za kar je zaslužil 600.000 kun. Od tega je 200.000 kun iztihotapil na Madžarsko. Havraneka so zasačili, ko je nameraval 250 napoleonskih kovancev vtihotapiti na Madžarsko.
*	»Dobrodelna veselica« cestnih roparjev v Argentiniji. Argentinska policija je na zelo originalen način zajela nad sto najnevarnejših cestnih roparjev ali »pi-stolerosov«, kakor jim pravijo. Ti roparji so namreč na neki hacijendi (posestvu) izven Buenos Airesa priredili dobrodelno veselico za enega izmed svojih tovarišev, ki je. pobegnil leta 1935. iz jetnišnice v La Plati. Odslej ga oblasti niso mogle prijeti. Ko ie policija izvedela za to čudno »dobrodelnost« roparjev, je obkolila z ogromnim moštvom omenjeno posestvo ter je aretirala vse obiskovalce veselice kljub srditemu odporu, s katerim so se hoteli umakniti pred prijemom oblasti.
*	Francoski general-izdajalec padel na tuneški fronti. Kakor poroča agencija Reuter, je padel na tuneški fronti francoski general Welwert, eden izmed izdajalcev iz vrst nasprotnikov maršala Petaina.
General Franco je obiskal severopa-ao Španijo. General Franco se nahaja j /kar na petdnevnem potovanju skozi f erozapadno Španijo, kjer bo prlsostvo-a blagoslovitvi raznih javnih zgradb in ti av Velike parade in manifestacije se b< i vršile v mestih La Caruna, Santiago d Compostella in drugod.
dem (sich) — čuditi se essen — razžreti
Gesprächübungen. — Pogovori.
Also gut, wenn nichts dazwischen nt, sehen wir uns Sonntag nachmit-, bei mir zum Kaffee. Für alle Fälle werde ich vorher noch-i bei Ihnen anrufen. Haben Sie Dienstag Zeit? Leider nein, für Dienstag habe ich n eine Verabredung. Wo treffen wir uns? ? Um 5 Uhr im Parkcafe. Sagen wir lieber um sechs Uhr. Einverstanden, ich hoffe, daß Sie juu. xtlich sein werden.
9. Verzeihung, ich habe mich etwas verspätet, warten Sie schon lange?
10.. Ja, schon seit einer halben Stunde, ' i wollte gerade wieder weggehen.
11.	Kommen Sie zu uns, wann Sie wol-.1, Sie sind uns immer ein lieber Gast.
12.	Für Sie sind wir immer zu Hause.
13.	Ich reise morgen ab und wollte mich noch von Ihnen verabschieden.
14.	Vielen Dank für Ihren lieben Besuch.
15.	Machern Sie doch keine Umständel
16.	Ich möchte Ihnen nicht lästig fallen.
17.	Ganz im Gegenteil, ich freue mich, daß Sie gekommen sind
18.	Darf ich Sie nach Hause begleiten?
19.	Heute haben wir uns sehr gut un-teihalten
20.	Hoffentlich sehen wir uns bald wieder,
21.	Viele Grüße an Ihre Frau Gemahlin.
UCHTVErtÖHKou.^rirt
^
im Zivilboreich rät OSRAM: f. Licht sofort ausschalten, wenn es nicht benötigt wird.
2.	Glühlampen in jeder nicht leuchtwichtigen Brennstelle ausreichend locker schrauben.
3.	Lampen und Leuchten beim Säubern schonend behandeln.
So schaffen Sie sich eine stille Lichtreserve fürtages-lichtarmeZeiten..und Strom wird auch dabei gespart.
ŽENSKI KOTIČEK
Žene in dekleta obiskujte tečaje za neco dojenčkov!
Ce so otroci bolni, je za mater najbolje, da ne hodijo k raznim sosedam po nasvete, kako in kaj bi bilo dobro otrokom dajati, da bi ozdraveli. Prvič sosede kot lajiki nimajo pojma, za kakšno bolezen gre, drugič tudi ne vedo in ne morejo vedeti, kakšna zdravila v tem ali onem slučaju pomagajo. Primerjave bolezni z enim ali drugim otrokom, ki je ozdravel od iste ali slične bolezni, nikakor ne držijo. Vsak posamezen otrok mora pred praktičnega zdravnika, da on ugotovi bolezen in predpiše kako in kaj. Otroških bolezni, ki so v zvezi s prebavo in raznimi drugimi okoliščinami, je
22. Bleiben Sie gesund und vergessen Sie uns nicht ganz.
1.	Torej dobro, če ne pride kaj vmes, se vidimo v nedeljo popoldne pri meni pri kavi.
2.	Na vsak način vam še prej telefoniram.
3.	Ali imate v torek čas?
4.	Ne, na žalost, za torek sem že zgo-vorjen.
5.	Kje se dobimo?
6.	Ob petih v Park-kavarni.
7.	Recimo raje ob šestih
8.	Dobro, upam, da boste točni.
9.	Oprostite, malo sem se zakasnil(-a)i ali že dolgo čakate?
10.	Da. že pol ure, ravno sem hotel(-a) oditi.
11 Pridite k nam, kadar hočete, vselej ste nam ljub gost.
12.	Za Vas smo vselej doma.
13.	Jutri že odpotujem in hotel(-a) sem se še od Vas posloviti.
14.	Hvala za Vaš obisk.
15.	Ne trudite se preveč zaradi mene.
16.	Nočem Vas nadlegovati.
17.	Nasprotno, veseli me, da ste prišli.
18.	Ali Vas smem spremiti domov?
19.	Danes smo se prav dobro zabavali (imeli)
20.	Upam, da se zopet kmalu vidimo.
21.	Mnogo pozdravov Vaši gospej (soprogi).
22.	Ostanite zdravi in ne pozabite nas.
Uči se nemščine!
mnogo, in če so znaki, da je v katerikoli bolezni otrok resno zbolel, je edino pravilna pot k zdravniku. Izkušnje učijo, da se otroške bolezni pri dojenčkih preprečijo in omejijo pri tistih materah, ki so v tečajih za dojenčke, ki jih prireja Hei-matbund, dobile potrebna navodila in nauke o pravilnem hranjenju in negovanju dojenčkov. Razen tega se v istih tečajih matere in dekleta učijo domačega krojenja oblačil za dojenčke. Sestre, ki tam predavajo, dajejo ženam hkrati navodila, kako se z razpoložljivimi punkti oblačilnih nakaznic za dojenčke lahko uspešno gospodari. Tudi pesmi, ki jih matere pojejo ob zibelkah svojih malčkov, se v teh tečajih lahko nauči. Kdor upošteva vse nauke, nasvete in navodila sester materinske službe in se ravna po njih, ima lahko zdrave otroke. Take tečaje priredi Arbeitsgebiet Miitterdienst v uradu Frauen organizacije Steirischer Heimat-bund in sicer kmalu zopet. Pozimi bodo tečaji za domače šivanje in krojenje, v jeseni pred istimi pa tečaji in šolanje za nego in čuvanje zdravja.
ZANIMIVOSTI
o »Revolucija« na — soncu. V zadnjem času tudi po velikih dnevnikih zopet strašijo takozvane »sončne pege« (Sonnen-flecken). Ker so ti pojavi v vzročni zvezi tudi z našo usodo, je potrebno, da se od časa do časa tudi mi z njimi seznanimo. Za uvod naj zadostuje sledeče pojasnilo: To, kar učenjaki imenujejo »sončne pege«, je pravzaprav jedro vsega stvarstva, oziroma je le odtis pravira vsega življenja. Če ne iste, pa slične pojave bi našli tudi na vseh ostalih nebesnih telesih in sploh vseh živih organizmih. Taisti pojav zasledimo torej tudi v nastanku naše zemlje. Celo življenje je ena sama — revolucija. Le, ker nam je sonce najbližje (»samo« 150 milijonov kilometrov razdalje) ozir., ker je sonce naša zvezda-vodnica, se je človek še od nekdaj prav posebno zanimal za izredne pojave baš na tem nebesnem orjaku. Pege, ki jih včasih lahko opazujemo tudi. s prostim očesom in sicer največ proti sredini ali ravniku sonca, so samo znanilci pratvorne revolucije v notranji Strlnl sonca. Posamezne teh peg zavzemajo na površju sonca obseg v izmeri večkratne površine naše zemlje. Zlasti se to dogaja ob času takozv. »maksima«, to je višek delovanja vzroka teh peg — kar se dogaja v perijodah 11 let. Baš v tem stoletju pa se opažajo tudi izrednosti od te normalne perijode. In kakor marsikaj kaže, se v eni takih izrednostih nahajamo zdaj, to leto. Te pege nas opozarjajo, da se sonce z vso silo brani usode neštetih že ugaslih nebesnih teles (med njimi tudi luna). Ne Stara se in ne ugasuje že, kot nekateri mislijo, nego sonce se uprav v tej naši —• tudi sicer tako izredni — dobi pomlajuje. Se več svetlobe, še več toplote se nam obetal Zadnja slična pomladitev se je izvršila pred 350 milijoni leti. Ker razen sonca tudi vsa nebesna telesa (neposredno vsaj iz sončnega sistema ali ozvezdja) oddajajo svoj vpliv ha našo zemljo in pri tem tudi človek sam ni izvzet, je pač zelo pretirano, ko v zadnjem času štejejo ne le vse elementarne katastrofe, nego že tudi sploh vse gorje in zlo na tem svetu samo na račun sončnih peg. Je pa gotovo, da največji del vsega zla in vseh nesreč prihaja od tod — torej baš od tam, iz tistega pravira, od koder prihaja tudi vse naše življenje in vse, kar je v njem tudi lepega, dobrega, nad to zemljo vzvišenega! Na nas je, da spravimo razliko v čim največ mogoče soglasje!	—. p.
l;M 3.
»Štajerski gospodar«
S3Ít»'ID.
73
TO IN ONO
o Kaj je torpedo? Torpedo je izstre), ki ga v vseh vojnih mornaricah uporabljajo kot avtomatičen podvodni izstrel, ki eksplodira, kadar trči na sovražno ladjo. Misel za izum se je prvič pojavila leta 1830. in šele leta 1850. se je po zamislih Ful-tona izdelalo prve uporabljive torpede. Ti prvi torpedi, ki so jih izstreljevali iz dolgih, na ladjah montiranih cevi, so eksplodirali 1 do 2 metra globoko pod morsko gladino. Seveda je tak torpedo zadel in eksplodiral le, če se ga je izstrelilo iz p»ecejšnje bližine. Vse skupaj se ni kdo ve kaj obneslo. Šele leta 1864. je izum ta-kezvanega ribiškega torpeda — delo Whi-tehead-a na Reki — omogočilo doeeži cilj, ki so ga v tem novem orožju zasledovale vojne mornarice. Prve torpede so praktično uporabljali v severo-ameriški secesij-ski vojni leta 1861.—1865. ter so ob obrežjih imeli nekaj uspehov. Torpedi novejše in izpopolnjene vrste so se obnesli v kitaj sko-japonski vojni leta 1895. s torpedi-ranjem dveh kitajskih oklopnih ladij. Leta 1912. se je izpopolnilo in podaljšalo iz-strelno dolžino, kar pa je hlerati zmanjšalo možnost zadetkov. Izboljšalo in izpopolnilo se je torpede z uvedbo torpednih čolnov in so se izkazale posebno v svetovni vojni nemške enote v morski bitki pri Skageraku. Največje uspehe se je pa doseglo s torpedi na podmornicah, ki so že v svetovni, prav pesebno pa v sedanji vojni, potopili ogromno vojnih in še več trgovskih ladij, ki prevažajo vojni materijal itd. Na podmornicah so sploh torpedi glavno orožje. Torpedne izstrelne naprave pa imajo tudi vse ostale ladje vojnih mornaric. V najnovejšem času pozna -vojno letalstvo tudi zračne torpede, s katerimi se bombardira iz zraka,
o O kavi. Kava raste na kavinem grmovju, ki mu znanstveniki pravijo Cof-fea. Kavino drevo ali grmovje ima beli cvet s prijetnim vonjem. Ko odcveti in se sad razvije, je isti bele barve ter podoben našim črešnjam. Sad sestoji iz dveh trdih zrn, ki imajo tudi prijeten vonj. To je zrnata kava. Kavin grm rodi šele po štirih do šestih letih. Dobra kavina drevesca, ki rastejo na Javi, dajo do 500 gramov zrnate kave letno.
o 1251etnica izuma prve nemške žarnice. 2e leta 1855., ko je bjl Edison star 8 let, je v New Yorku v stanovanju nemškega preseljenca Heinrich-a GoeDel-a od slučaja do slučaja gorela električna žarnica, ki je njegovi hčerki razsvetljevala šivalni stroj. Nemec Goebel je bil urar in optik ter je leta 1848. prišel iz Nemčije v Ame-• ko, kjer mu je uspelo izdelati prvo žarnico, ki jo je uporabljal za razsvetljevanje svoje ure in takoj nato je izdelal še eno za šivalni stroj svoje hčerke. Pozneje e izdelal še več žarnic, jih združil ter v New Yorku razkazoval kot svetlobno reklamo. Tako je svet izum in izdelek Nemca Goebel-a kot prvo žarnico in prvo svetlobno reklamo spoznal in videl že pred '25 leti, na žalost ne v Nemčiji, temveč v Vinjenih državah Goebel se je rodil 20. ila 1818 v Springe-ju pri Hannover-ju.
BUH6-L8CHTSPIELE
MARBURG, BüRGPLfiTZ 1
Dee Seatoeekef
mit
OTTO W ERNICKE, ROLF WEIH, KARIN HIMBOLDT
Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm-Sondervorstellungen:
Sonnlag vormittag, 10 Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch, 13.45 Uhr:
m sum von mm
Marokkanische Romanze. Für Jugendliche zugelassen!	281

QütfimUtiMQick:
RMsartrüsgemetiuäisfi mnesxtäim
Meinen Smeifm
Veikaufsanzelgen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Dreschmaschine ^ cm Trommellän-
ge, Glayton, gebraucht, um RM 1200 zu verkaufen oder gegen kleinere zu tauschen. Zur Besichtigung: Widowitsch, Pößnitzhofen 3, Post Ranzfenberg.	273-3
Neue Harmon ka
um 800 RM zu verkaufen. Marburg-Drau, Drauweiler, Terbutzgasse 3.	272-3
1 ff nerton 2 Betten, 2 Nachtkästen, ■ nd^uii T.schi 2 Sesseli um 350
RM zu verkaufen. Anzufragen in der Verwaltung der »Marburger Zeitung«. 271-3
Oglaiujf©
ülhfäilß Altpapier, Hadern. Sclineu Huiuiic derabschniiie, TexUlablälle, Alteisen. Meiall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle* kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Kaufe Haisnosiika
in gutem Zustande, mittelgroß. Adresse in der Verw.	268-4
Vor Einstellung von Arbeitskräften muü die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
BäCkerlehrjüHfe wird sofort aufgenommen. Bäckerei K. Pissanetz, Marburg-Drau, Kärntnerstraße Nr. 11.	277-6
Drei KiteeStfe werden	aufgenommen.	Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch,	Post Kuni-gund, Steiermark	276-6
Kinderliebensfe ™!äß,iclie Haus9e-
hilfm ohne Kochkenntnisse wird aufgenommen. Anzufragen bei Büdefeldt, Marburg-Drau, Herrengasse 14, 1. St.	275-6
Hausknecht für Einkehrgasthof
wird sofort aufgenommen. Nekrepp, Viktringhofgasse 4.
274-6
FUNDE — VERLUSTE
u
Paformo Kragen grau und Brust ^rcreuiic grün und rot gefaßt,
Sanistag um 10 Uhr abends auf der Lembacher Brücke verloren. Der ehrliche Finder bekommt bei Rückgabe eine gute Decke oder geldlichen Finderlohn. Hedwig Denk, Lehrerin in Lembach. 278-13
aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma Franz Bela, Bandagist — Marburg/Drau, Herrengasse 5.	237
Prnfhi»«Pljjeder Art — Leder — Leicht-' 8üiesl*acaämetaU — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und lle-< fert das führende Fachgeschäft F. EG-GER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellin-gerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13. m -»§,*| Modellabnahmen für AClllUllg . Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag, in Cilli jeden Samstag, ganztägig statt.
762-14
Uehlsch, Harburg/, isw,
Edmund-Schmid-Gasse 9, Erzeugung von Gummi- und Metallstempel, Brennstempel und alle in dieses Fach einschlägige Arbeiten, auch prompte Lieferung von Emailtafeln.	280-14
TaiBierha eine stute 9egen Apfe!*
löysfeäs© mosti 500 RM. Gasthaus Riedl, Lendorf bei Marburg-Drau. 279-14
FFEISENKRSSE MARBURG/dmu
HERRENGASSE	SCHULGASSE
Fernruf: 24-53
im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
i _;____• __i3i
1

Es is» um jedes El schade, , dos verdirbt! Gleich nach der Zuteilung sollten de»* helb die im Augenblick entbehrlichen Eier in
©
ßataää
»•legi werden, dann halten •le lidi über I Jahrl
- und wo, wichtig i.l, die Eier können <» jeder Zertl ^unbedenklich «nlncmmen und ,ug«l,0, werden I
175
•chützet euer saatgut mit:
GERMISAN
iniversal nass- u. trocken-beizei benutzet:
HORA-BROCKEN
'.ur wirksamen bekämpfung von 1atten — mäusen — wühlmäusen
ieneralverkauf: AUG. SCHULDES-Znaün (N.D.) Tel.423
rhältlich tn allen Fachgeschäften d. Untersteierm.
C O S A N
'.ur wirksamen bekämpfung 'ilzlicher krankheiten im wein-, )bst-, garten- und gemüsebau 1 1 1
UND
PAREXAN
jegen blattläuse, heu- u. sauer-vurm u. alle fressenden insekteni
eneralverkaul: AUG. SCHULDES-Znatm (N.D.) Tel.423
-haltlich in allen Fachgeschäften d. Untersteierm. .................................
j\j eue* Pulver tfii den ■L ' Wuchs und für die Hastung dei Schwein«
R E D I N,
mit garantiertem Krtoi,
ZEJVi'BALUKOüEBIE EMIL THÜR.
8fl Marburg/Drau, Herrengasse 33.
Der kommissarische AmtsbUrgermeiiter der Stadt Petfau
GZ. II a—137/1—1943.	Pettau, den 12. April 1943.
Bekanntmachung
Entsprechend einer Weisung des Chefs der Zivilverwaltung, Beauftragter für das Veterinärwesen vom 12. II. 1943. CdZ. V 4/8—43, wird voraussichtlich auf Kriegsdauer folgende Änderung der
Viehmarktordnung
verfügt:
1.	Nutzviehmärkte (Pferde und Rinder) finden nur mehr einmal monatlich, und zwar jeden 1. Dienstag im Monat statt.
2.	Schweinemärkte fallen bis auf weiteres aus.
Der Viehauftrieb hat in den Sommermonaten von 8—10 Uhr stattzufinden.
Diese Bekanntmachung tritt mit der Veröffentlichung in der »Marburger-Zeitung« in Kraft.
Der als Jahresmarkt im April übliche Georgimarkt fällt aus. 267
Der komm. Amtsbürgermeister: J. WRESSNIG.
Danksagung
In tiefer Ergriffenheit über die vielen Beweise herzlichster Anteilnahme anläßlich des Hinscheidens unseres unvergeßlichen Gatten und Vaters, Herrn JOSEF ILESCHITZ, sowie für das zahlreiche ehrende Geleite und die vielen schönen Kranz- und Blumenspenden sagen wir auf diesem Wege innigsten Dank. Besonderer Dank gebührt dem Herrn Ortsbauernführer Ing. Pacher, sowie allen Verwandten und Nachbarn.	270
Familie Ileschitz, Wochau, und Familie Mlaker, Praßberg.
v „STAJE R5K EM GOSPODARJU" oglašuje,^
____uspeha se raduje©
Unsagbar hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Schwager
Matthias Bukowetz
Soldat in einem Pionier-Bataillon
im Alter von 20 Jahren im Kampf gegen die Partisanen in Kroatien am 28. März 1943, getreu seinem Fahneneid, gefallen ist.
Marburg-Drau, Urschendorf bei Luttenberg, am 12. April 1943.
Markus und Elisabeth Bukowetz, Eltern) August, Johann, Friedrich, Alois, Markus, Brüder; Franziska, Maria und Margarethe, Schwestern; Karoline und Josefine Bukowetz, Schwägerinnen, sowie alle übrigen Verwandten. 269