3' >ETO (An-O) III. « n Roduccifin Administracičn BAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ R O č N I N A : Za eno leto * 8— £a pol leta 7 * 5— inozemstvo 2 Dolarja ®«xna štev. 20 cts. REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. m027 (LA VOZ E SLOV EN A) PERIODICO QUINCENAIj 1)E LA OOIiECTIVIDAD ESLOVENA (VUUOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - O IMS ANO DE LA SOCIEDAD YUGOESLAYA “HOGAH POPULAR ESIiOVENO" FRANQUEO PAGADO Conceaiin N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concosičn N’ 1551 BUENOS AIRES, 23 DE AURIL (APRILA) DE 1048 Nuni. (Stev.) 8 ŽIVEL 1. MAJ PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA CELEGA SVETA Spet je prišel dan, ko delovno ljudstvo vsega sveta praznuje svoj. 1. MAJ, ki že skozi desetletja dviga ljudske množice v veličastnih shodih zahteve svojih človečanskih pravic. V deželah, kjer je zavladala ljudska demokracija, praznuje delovno ljud-1. MAJ v paradah dela, kjer pokaže svojo ustvarjalno moč, v znamenju tih zmag v gospodarstvu, v znamenju odločilnih borb za uresničenje ve-i načrtov ter v znamenju zgradnje temeljev nove družbe v kateri ne bo riščanja ne bede. V teh deželah, med katere spada tudi Jugoslavija je avljeno za vedno izkoriščanje človeka po človeku. Socijalizacija narodne-»ogastva, je rešila delavca pred izkoriščanjem, je bila korenito izvedena, \ da služijo koristi proizvodnje v prid skupnosti, ne pa posameznikom. razmerah si delavstvo prosto ustvarja svojo bodočnost. Tu ne more biti hu pred brezposelnostjo, gospodarsko krizo ali sličnimi hibami, ki jih >uje kapitalistični sistem. V deželah kjer vlada kapitalističen sistem, ali kjer prevladuje takozva-Privatna inicijativa, so razmere delavstva v obče drugačne. Delavec je isen od delodajalca in se mora za svoj življenjski standard in za svoje de-ke pravice neprenehoma boriti, v kolikor mu je sicer dovoljeno, kajti karizem si je že od nekdaj prizadeval in si danes bolj kakor nikoli priza- sistematično zatreti vsako delavsko organizirano borbo proti njemu, ner nam je protidelavska postava Taft-Horleya v Zedinjenih državah Sev. 3#rike. PRVI MAJ se torej v teh deželah tudi praznuje v smislu ohranitve de-kih pravic. Perspektive v katerih praznujemo letošnji 1. MAJ, niso dokaj razveje, čeprav stopamo že v četrto leto od kar se je zaključila druga sve-&a vojna. Ko je bila zlomljena moč osišča po armadah svobodoljubnih narodov, je ■veštvo končno zadihalo svobodno ozračje ter si zaželelo trajnega miru in je mislil, da je bila ta poslednja vojna. Pričakovati je bilo takojšnje raz-;itve, kajti, z zlomom Nemčije, ni bilo države, ki bi ogrožala svetovni mir. a vse te lepe sanje, kopnijo z dneva v dan kot sneg. Niso se še popolno-°hladili topovi, ko je Churchil nekje v Združenih Državah Amerike, za-\ v svet nov bojni klic zoper Sovjetsko Rusijo. Pozabljajoč na vse njeno jenje, želi, da bi se v celoti obnovila moč prav tiste države, ki je vzrok >a trpljenja Sovjetske zveze. Od tega ponesrečenega govora, pa do da-se vojni hujskači na vso moč trudijo svetu dokazati, da Rusija hoče Soldati celemu svetu. I*o tem Churchilovem “svarilu” so seveda tudi mnogi državniki opri-ideje “železne zavese”, ki jo je Rusija spustila od štetina do Trsta, ka-tudi ideje, da med Rusijo in zapadnim svetom ne more biti prijateljskih f^ošajev, ker Rusija ne želi nobenega miru. Toda količkaj treznemu opazovalcu bo takoj jasno, kdo najbolj želi in •tnveč prizadeva ohraniti mir. Sovjetska Rusija ni do sedaj prelomila no- benega sklenjenega pakta, med tem ko so zapadni zavezniki z Z.D.A. na čelu prelomili marsikateri sklenjeni pakt, smatrajoč, da so bili v vojnem času nspremišljeno podpisani. Ako gremo preko milozvočnih besed, pridemo do zaključka, da je bistvo politike zapadnih velesil v tem, da se mora Nemčijo ponovno oborožiti da tako ista tvori nekak zid proti “Sovjetskemu pohodu”. Ni dolgo tega ko se je na zapadnem delu Evrope porodil nov blok držav, ki ima celo namen sprejeti v svojo sredo zahodni del Nemčije. V tem delu se nahaja Porurje, ki je v -.rudah in industriji najbogatejši del Nemčije. Ako se zapadnim državam posreči nemoteno zopet dvigniti ta industrijski obrat ponovno v predvojni tek, bo Nemčija v par letih zopet pripravljena za oborožen napad proti vzhodu. To je ponavljanje iste politike podpihovanja, kakor se je dogajala leta 1931., ko je Hitler nastapoli oblast s pomočjo porurskih magnatov. Seveda se vso to vrši tudi sedaj pod očetovskim pokroviteljstvom Združenih Držav Amerike, ki bi v skrajni sili prihitela na pomoč z atomsko bombo. Da so zapadne velesile že docela opustile vsako prizadevanje za ohranitev miru, nam jasno dokazujejo dejstva, ko postavljajo vsemogoče zapreke pri sestankih Nadzornega sveta v Berlinu, medtem ko so Sovjeti v vseh slučajih pokazali dobro voljo za končno ureditev miru z Nemčijo. Zapadni državniki in politiki hočejo seveda svetu dokazati, da je vsa njihova politika trde pesti napram Rusiji, le v tem , da se ohrani samostojnost narodov, krščanstvo, demokracija in svoboda, ki so v nevarnosti pred rusko ekspanzijo. če pa le površno pogledamo zemljevid, bomo videli, da ruska armada ni prekoračila, od zaključka vojne niti pedi zemlje, celo odstopila je velike predele na Balkanu in Perziji, med tem ko britanski in ameriški vojaki direkt-n?„ intervenirajo v Grčiji, Združene Države Amerike pa postavljajo strate-gične vojaške baze po vsem Srednjem in Daljnem Vzhodu, oborožuje do zob svojo armado ter dela poskuse z atomsko bombo. Vse to ne vodi do dobrega konca še manj pa do trajnega miru. Narodi sveta obsojajo tako politiko, ker sovražijo vojno. Tudi uplivne osebnosti v Združenih Državah Amerike kot Henry Wallace se protivijo takemu početju, ker smatrajo, da se mir ne more uresničiti z grožnjami, ki stoji za njimi zoprno in strašno orožje, ampak z zmerno politiko prijateljskih odnošajev med državami, posebno med velesilami, ki so se skupno borile proti nacifašizmu. Vsaka drugačna politika pomeni vojno in novo klanje in tisti, ki govore v prid nje, ne govore v imenu naroda, katerega predstavljajo, temveč v prid imperijalistične klike. Prepričani smo, da se lahko vsak eventualni spor med velesilami uredi na prijateljski način ter da se z dobro voljo, razumom in pravičnostjo lahko krene naprej — k miru in napredku enotnega sveta. Tudi delovno ljudstvo vsega sveta bo na letošnji 1. MAJ, manifestiralo, čeprav v različnih okoliščinah, in različnimi cilji, toda z eno skupno željo: ZA SPLOŠEN IN TRAJEN SVETOVNI MIR. 1? de M a y o Nuevamente este ano vuelve a conmemorarse el Dia de los Trabajadores, esforzados seres anonimos que constituyen la parte fundamental, por lo los la mas importante, de la Sociedad Moderna. Ademas del contenido tradicional, bastante significativo por cierto, tiene fecha otro significado no menos importante para nosotros los ciudadanos °slavos emigrados, y mas aun para nuestros hermanos en la Madre Patria. ®e cumplira, en esta oportunidad, el segundo aniversario de la iniciacion Plan Quinquenal yugoslavo. Es este hecho de una importancia tal, que °tros quiza no podamos imaginarlo en toda su magnitud. Seria necesario vieramos con nuestros propios ojos y palparamos con nuestras propias ”s> la realidad cambiante de la Yugoslavia moderna. S°n ya numerosas las instalaciones fabriles que se han concluido, muchas ‘las ya estan entrando en plena produccion, paralelamente se han cons-do varias linas ferreas y caminos destinados a poner las materias primas ’ Cance de las maquinas que las elaboraran, En fin, seria cuestion de enume-3 °do lo hecho para dar una idea cabal de lo realizado. Pero aun falta mu-ri Para llegar a la meta final, de la que surgira la nacion industrial compa--1 a cua^™era de sus semejantes mas adelantadas. Pero en donde se ha - ado un cambio radical ha sido en la agricultura. Es en este terreno en j e se han tenido que vencer las mayores dificultades para implantar los e^nos sistemas de labranza. En general el campesino balcanico se carac-(a por su atraso cultural y su apego a las antiguas tradiciones. No con-| a que lo que el haga tenga importancia para la sociedad en que vive, 5Ue solmente la tiene para el, para sus intereses. Dificil debe haber sido a estos campesinos, arrancarlos practicamente, de su vida anterior, Hevarlos a la nueva vida, casi comparable a la del obrero industrial. eambio no hubiera sido posible la mecanizacion en la agricultura, que anda. para ser rentable. grandes extensiones trabajadas bajo una direc- «< i' ar i cion linica. Solo asi se podra aumentar el rendimiento por hectdrea e introdu-cir, al mismo tiempo, las variedades mas ventajosas. A medida que se llevan a cabo las realizaciones materiales estipuladas en el Plan, se cumplen las culturales, equiparables en importancia a las anterio-res, En el ano 1951 todos los ciudadanos yugoslavos, cualquiera sea su con-dicion, sabran leer y eseribir. La forma en que se realiza esta fundamental obra cultural, ha sido puesta de relieve por la mišma U.N.E.S.C.O. en su ulti-mo informe sobre la realidad de las naciones devastadas por la guerra. En el mismo documento se hace resaltar la forma altamente promisoria en que se llevan a cabo todas las obras culturales y materiales, hecho que contrasta con otros paises europeos en donde la reconstruccion marcha lentamente o bien apenas se ha encarado. A que se debe esta diferencia? A pesar de lo que digan los reaccionarios de toda laya, que tildan a la nueva Yugoslavia de pais sometido a la “dictadura bolchevique”, y se mues-tren en escena como solidarizandose con los pueblos de Yugoslavia a los que ellos algun dia “liberaran”, el hecho irrefutable esta alli, mostrando que la riacion que se ha liberado por obra de sus propios hijos a costa de rios de sangre generosa, se ha reconstruido y ha iniciado el camino de la economia planificada, la mas justa para los trabajadores manuales e intelectuales. A medida que le tiempo pase, la realidd de una nueva Yugoslavia transformada por sus propios ciudadanos, acallara las torpes calumnias, que caeran en el ridiculo y deseredito. Esto lo saben todos los ciudadanos yugoslavos, por eso tambien saben que la mejor forma de derrotar a la reaccion y mostrarla al desnudo, es tra-bajar mas y mas, para dar cumplimiento al Plan Quinquenal. Este entusiasmo y esta decision solo la muestran pueblos cuyos gobiernos son realmente popu-lares, y en la Yugoslavia actual gobiernan los trabajadores tanto manuales Como intelectuales. Los resultadns estan a la vinta. Nad 8 miljonov glasov ima Demokratična Ljudska Fronta v Italiji Kot je bilo napovedano so se dne 18. aprila vršile parlamentarne volitve v Italiji. Izzid teh je bil sledeči: Krščanska demokrat, stranka: 12.731.841 glasov; Demokratična ljudska fronta: 8.025.590; Združeni socialisti: 1.860.528; Nacionalni blok: 1.001.156; monarhisti: 729.987; Republikanci: 6g0.413; Fašisti (Socialno gibanje) : 525.408 in druge razne stranke z vedno manj glasovi. K tem številkam manjka še dodati izzid štirih okrožij. « Izid volitev je dokazal, da so monarhisti izginili, republikanci poraženi in da fašisti niso imeli uspeha. To pomeni, da se je vsa reakcija združila v Krščansko demokratični stranki, katera niti tako ni mogla odstraniti Demokratične ljudske fronte. Edino tako združen reakcionarni blok je preprečil zmago Dem. ljudske fronte. K temu je treba tudi dodati razne nepravilnosti in izsiljene in prigoljufane glasove. Dokazano je, da italijansko ljudstvo je bilo varano, ker v prevolilni kampa-niji je De Gasperijeva vlada ogrožala, da ne bo ameriške “pomoči” ako zmaga Demokratična ljudska fronta in da da bi se ne inozemska reakcija vmeševa-la toliko v notranje zadeve, brezdvom-no bi bil izzid volitev drugačen. Tudi Vatikan ee je odkrito vmešaval v volilno borbo v Italiji. Škof pokrajine Aquile je sklical duhovnike na volilni sestanek, na katerem jim je povedal navodila Vatikana za volilno bor- bo. Ukazal je, da naj sporoče katoliškemu prebivalstvu, da bodo izključili iz cerkve vse, ki ne bodo volili De Ga-sperijevo stranko. Tudi so po župnijah hodili “kvalificirani” duhovniki, ki so pred volitvami imeli politična zborovanja. Vatikanska, takoimenovana “pon-tifikalna komisija za pomoč” je v vasi pošiljala večje količine hrane, da so jo duhovniki delili v izključno volilne svrhe. * Agencija “Tanjug” je poročala, da fašistično “Socijalno gibanje”, ki je postalo zaradi podpore De Gasperijeve vlade popolnoma zakonito je imelo na listi svoje kandidate. Nosilec liste je bil Armirante, ki je bil po osvoboditvi Italije obsojen na internacijo zaradi aktivnega sodelovanja v fašistični tiraniji. Njegov namestnik je znani vojni zločinec, bivši Mussolinijev general Pir-zio Birolli, čigar izročitev zahteva jugoslovanska vlada zaradi zločinov, ki jih je zagrešil med vojno nad narodi Jugoslavije. Tudi je bilo na kandidatni listi tega fašističnega gibanja še cela vrsta «nanih fašistov. * Naj je bil pa izzid takšen ali takšen, miru v Italiji še ne bo, ker prepad, ki loči staro demokracijo od nove je prevelik in ovir je bilo in je preveč, da bi se v Italiji na demokratičen način sestavilo vlado, ki bi bila popolnoma neodvisna in fašizem vničen. VESTI IZ Maršal Tila na obisku v tovarni JUGOSLAVIJE tovarni aluminija v v Teznu in na vv Strniscu, > vv hidrocentrale na Mariborskem otoku DOBA SPLOŠNE NAPETOSTI Sedanja povojna doba je podobna neskončni verigi spletk in navzkrižij, katere mesto, da bi dnevno pojenjale se širijo in poostrujejo, kar da mnogim misliti, da se že nahajamo pred novo vojno. Ako se ozremo na Kitajsko, bomo videli, da tam že več desetletij divja neprestana vojna, katera je zahtevala že milj one Človeških bitij. V Palestini nied Židi in Arabci se nepretrgoma vrsi pravcata vojna, katera dnevno zahteva tudi mnogo žrtev; o morebitnem miru, ni še mogoče niti misliti, čeprav bi morala biti tam zadeva urejena najpozneje do 15. imaja, to je do dneva ko ima oditi angleška vojska. Tudi v Grčiji se nadaljuje borba med “Ljud. demokratsko fronto” in staro Grško, kateri z dolarji in oficirji — če več ne — pomagajo Zdr. Ameriške Države. Vkljub navedenemu, — po mnenju meščanskega časopisja — vojne še nimamo, kar znači, da ni še objela vseh narodov. Vojne si žele le oni, ki gorja iste niso še okusili. v Zastopniki novih demokratskih držav Evrope so izjavili, da vojne ne bo, ker demokratično ljudstvo iste noče. To pa zopet ni po godu onim, ki upajo, da samo nova svetovna vojna jih bo rešila iz blata, v katero so zašli. Toda kje začeti V V Koreji, v Berlinu ,ali v Trstu V Poleg omenjenih treh, za začetek pripravnih točk je še mnogo drugih, toda v tem momentu, vsekakor Trst je za to najprikladnejši. Ne jugoslovanski narodi, ne italijansko demokrat, delovno ljudstvo si vojne ne žele, zato pa tudi iste ne bo, in kdor širi govorice o gotovosti nove vojne je nasprotnik jugosl. narodov in deim. ljudstva Italije. PROTOKOL FRANCO-PERON Med Španijo in Argentino je bil podpisan važen sporazum, kateri obsega deset obširnih točk. Na podlagi omenjenega protokola Argentina bo kreditirala Španiji tekom petih let 1.750 miljonov pesos. Argentina bo dobavljala Španiji žito, surovine itd. kar pa bo Španija plačevala z ladjami, stroji in drugim. PAKT MED SOV. R. IN FINLANDIJO Pogajanja med Sov. R. in Finlandi-jo so se uspešno zaključila in dne 6. t. m. je bila v Moskvi podpisana pogodba medsebojnega prijateljstva pomoči. in KONFERENCA V KOLOMBIJI V mestu Bogota so se zbrali zastopniki južnoameriških držav skupno s zastopniki Sev. Amerike. Pakt, ki bo izdelan na omenjeni oknferenci se bo imenoval “Karta organizacije Ameriških držav”. Zastopniki so imeli že več zasedanj, katere pa so bile dne 9. t. m. radi nepričakovane vstaje nenadoma pretrgane Zahrbtni umor glavnega vodje liberalne stranke Jorgeta Gaitan je bil povod pouličnih spopadov, katerih rezultat je bil več sto imrtvih in, sestava nove vlade. Prejšnja vlada je bila sestavljena iz samih konservadorjev, v današnji pa je 6 konservativcev, 6 liberalcev pristašev umorjenega Gaitana in 1 neodvisnež. Konservativni Ospina Perez in njega domači in zunanji pristaši hočejo naprtiti krivdo vstaje komunistom, češ, da so ti umorili Gaitana, med tem ko žena umorjenega ni dovolila pokopati njegovo truplo, ako bo pri pogrebu navzoč konservador Ospina Perez. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je obiskal tudi gradilišče tovarne aluminija v Str-nišču pri Ptuju, tovarno avtomobilov v Teznu pri Mariboru in gradilišče hidrocentrale na Mariborskem otoku. Skupno z maršalom Titom so potovali minister za notranje zadeve Aleksander .Rankovič, .predsednik .Prezidija Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine Rodoljub čolakovič, kakor tudi predsednik vlade Llt Slovenije Miha Marinko s podpredsednikom in mini-strom za gradnje Ivanom Mačkom. Na gradilišču tovarne aluminija, ene od največjih tovarn, ki se grade v naši državi, v okviru petletnega plana, so maršal in ostali gosti pregledali v spremstvu vodij gradilišča že zgrajene impozantne stavbe tovarne ter delno zgrajene obratne naprave. Potem, ko se je eno uro zadržal na gradilišču tovarne, je maršal Tito obiskal še gradilišče delavske kolonije, ki je v bližini tovarne na zdravem gozdnatem kraju. Nepričakovan prihod maršala Tita je zbudil veliko navdušenje delavcev, ki so marljivo kopali temelje, zidali ali opravljali druga dela na celem nizu velikih moderno urejenih stanovanjskih blokov. Maršal Tito je, obdan od delavcev in delavk, ki so se z vseh delov gradilišča takoj zbrali okrog njega, ter spremljan od njihovega veselega vzklikanja, razgledal več stanovanjskih zgradb, na katerih se dela končujejo ter se zadržal nekaj časa v razgovoru z graditelji. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da bodo delavci tovarne imeli kmalu zdrava in moderna stanovanja ter udobno življenje in da bodo tako lahko s svojim delom pripomogli k čim večjemu uspehu svojega podjetja in s tem blagostanju svoje države in svojih narodov. Po prisrčnem slovesu v Strnišču je maršal Tito nadaljeval pot proti Mariboru, kjer se je bil že raznesel glas o njegovem prihodu. V tovarni avtomobilov v Teznu je maršala sprejelo enako toplo navdušenje delavcev, s katerim so ga j>ozdravili delavci v Strnišču. Ob vhodu v tovarno so maršala sprejeli in pozdravili v imenu delavcev, nameščencev in vodstva direktor podjetja inž. Miloš Brelih, v imenu ljudske oblasti, množičnih organizacij in meščanov Maribora pa Karl Rakuša in Vinko Sumrada. pjem uprave tovarne pregledal no« nedavno izdelane kamione, je pregib dal strojno delavnico, termično obde^ valnico ter kontrolni oddelek, nakars* je podal v delavnico drugega objekt Ustavljal se je pri delavcih za p«®8' meznimi stroji ter spremljal proces & la obdelave motorjev in drugih avt8; mobilskih delov. V razgovoru z delavC se je lnaršal Tito zanimal za deloV1* pogoje, za njihovo sindikalnoi in druj!0 aktivnost ter sploh za njihovo živlr nje. Maršalov obisk v posameznih <*f lih ogromnih delavniških prostorov zbudil navdušenje delavcev, ki so da svojemu veselju izraza z neprestani1* vzklikanjem. Za trenutek so prekin1 delo, da bi ga takoj nato s še večj*31 planom nadaljevali. V objektu, v rem bo urejen oddelek za karosertf se je maršal Tito istotako zadržal dav* časa, si ogledal prostore ter razgov8' jal z gradbenimi delavci, ki dokoflC11 jejo dela te lepe stavbe. Pred odhodom iz tovarne je mar^ Tito ustregel tudi želji otrok tovarn1: škili delavcev, ki so ga zaprosili, obišče in pogleda še njihov Dom in dela. S cvetjem v rokah so pionir s pesmijo in vzkliki pozdravili marša1, ter pred njim in ostalimi gosti zapl' šali Titovo kolo, očitno srečni, da; jim je nudila prilika, da tako izrazij1 svojo veliko ljubezen do maršala. Ko se je maršal Tito poslavljal, * slovesu prisostvovali vsi delavci in ns meščenci. Zbrani pod poslopjem upril ve so čakali na marašlov odhod iz DJ ma ter govorili o njegovem obisku,1 njegovi želji, da sam neposredno v)1 in se seznani s čim večjim številom & lovnih ljudi in njihovim življenjem, ® jih sliši in da jim po potrebi pom8^ pri njihovem delu za izvršitev veli! nalog, ki jih postavlja plan. PonoV® so z vzkliki navdušeno pozdravili šala ter ga prosili, naj se vpiše v « liovo knjigo obiskovalcev in jim spfe govori nekoliko besed. Maršal je dil njihovi želji. “Pozdravlam delovni kolektiv ^ varne ter mu želim mnogo uspeha P, delu, pri udarniškem delu” — je vp1 sal maršal v spominsko knjigo, na^8 se je obrnil na zbrano delavstvo s s»e dečimi besedami: “Da bi govorili, nimaimo časa. Tre*1 je delati. Šel sem skozi tovarno, vid1 sem vas, ki delate ter vam lahko saij1' zaželim uspeh in srečo pri vašem de*?. Potem ko ej maršal Tito pred pošlo- Pospešujte udarništvo! Udarništvo * Maršal Tito v razgovoru z delavci na Mariborskem otoku Ob zaključku gradbenih del na hidrocentrali Mariborski otok je bilo proglašenih 41 udarnikov. 2a nas v naši petletki ogromne važno- svoje mesto z zastavami, cvetjem, ®tj. Delajte samo udarniško tako, ka- | transparenti in zelenjem; veliko število *°r so se borili naši borci v veliki osvo- j meščanov, zbranih v glavnih ulicah °dilni vojni. Priporočam vam, dragi toyariši iti tovariišee, da ste vztrajni Pri svojem nelahkem delu. Vztrajno delajte z vsemi ostalimi našimi delovni-1111 !judmi in tako bomo hitro zgradili na®° novo Jugoslavijo ter boljše in srečnejše življenje vseh naših naro- ‘Hočemo, hočemo’’, so vzklikali od-°čno in veselo zbrani delavci in de-avke. “živel vodja nove Jugoslavije! 'se sile za naš plan! Tito! Tito! Tito!” * Času, ko se je maršal mudil v to-ami avtomobilov, so mečašni Maribo-ra hiteli, da v znak pozdrava okrase VRAČAJO SE V SOLO, IZ KATERE SO RILI PRED 25 LETI PREGNANI NJIHOVI STARŠI Končno so se odprla vrata ljudske šole v Darkovijah. Slovenski otroci so se vrnili v Selo, iz katere je fašizem pred 25 leti pregnal njihovo starše. Slovenski ter italijanski otroci so se zbrali k temu slovesnemu dogodku okrašeni s cvetlicami. Slovensek otroke je ob tej priliki nagovoril vodja šole Pertot, nato še didaktični ravnatelj Bole in župnik Škabar, .ki je blagoslovil prenovljeno šolsko poslopje, kjer Imajo slovenski otroci šest učilnic v pritličju in v prvem nadstropju, dočim je drugo nadstropje namenjeno italijanski deci. Tako so ponosne Barkovlje doživele po 25 letnem presledku dogodek, ki bo ostal v trajnem spominu vseli. Barkovljan-skl prebivalci Izražajo še samo to željo, ! da bi doživeli dan, ko bodo zaživeli na res- ob priliki njegovega pota skozi mesto — ^ demokratl čnem, po ljudski volji v smeri proti hidrocentiali. ^ vladanem Tržaškem ozemlju. mesta, je zasulo pot s cvetjem m prire. dilo navdušene manifestacije maršalu Na gradilišče ogromne hidroeentra-le na Mariborskem otoku, katere konč-oblike se že vidijo po ogromnem ; n« V ČEZSOČI GRADIJO ZADRUŽNI DOM Naš kraj je v gospodarskem pogledu Trikratna udarnica Lipovec Julka iz Maribora jezu in odprtinah zri turbine, je Mar-šal Tito dospel okoli 14 ue. Upravnik .močan. Čezsoča slovi zaradi svoje žlvlno-ccntrale inž. Josip Voršič je tu poleg reje ln lesa. Nimamo pa nobenega primer-delavcev sprejel */aar-;la in ostale goste ter jim razkazal dela, ki so v teku. Potem,, ko si je pozorno ogledal zgrajen objekt ter pripravljene in delno že zgrajene naprave, je maršal Tito obiskal tudi delavska stanovanja, kuhinjo, društvene prostore ter urade, ki so v bližini gradilišča. Ob tej priliki so delavci v razgovoru obvestili maršala, da je hrana zadostna, da so njihovi delovni pogoji dobri in da se nimajo kaj pritoževati. “Ali bomo potem”, jih je vprašal maršal Tito ob slovesu, “pravočasno zgradili to centralo?” “Bomo”, se je glasil kratek in odločen odgovor delavcev, ki so nato z nega prostora ali dvorane za sestanke, igre, kulturno prosvetne prireditve. Vaščani so se zbrali in sklenili, da si bodo postavili Zadružni dom, kjer naj bo tudi dvorana za kulturno prosvptne namene. Ta dom naj postane gospodarsko in prosvetno žarišče Čezsoče in okolice. Za ta namen so zbrali Cezsočani že ves material. Zveza borcev se Je med drugim obvezala, da poskrbi za stavbni les. čim bo Zadružni dom zgrajen, se bomo lotili obnove porušene hiše ter napeljave vodovoda. * . HVALEŽNOST RENČ PADLIM PARTIZANOM Znano je, koliko so Renče na Goriškem žrtvovale v narodni osvoobdilnl borbi za lepše dni Slovenskega Primorja. Okoli 150 dolgotrajnim vzklikanjem dali izraza borcev iz Renč je darovalo svoje mlado živ-svojemu pojmovanju pomena elektrifi- ljenje na oltar svobode. Te dni pa so se kaeijo naše dežele in izvršitve našega l zbrali zidarji iz Renč in sklenili, da se petletnega plafla. ! bodo padlim borcem častno oddolžili na ta Delavci in ostali meščani so priredili inačin, da jim bodo sredi Renč postavili maršalu Titu navdušene ovacije tudi ob priliki njegovega odhoda iz Maribora, IZSELJENCI IZ AVSTRALIJE IN V BOSNI IN HERCEGOVINI SE JE N°VE ZELANDIJE SO SE VRNILI NAUČILO BRATI IN PISATI V DOMOVINO I 49;160 " sistematični borbi proti nepisma- in Her-letošnjem mrazu je obiskovalo analfabetske te v domovino ; V Split SO prispeli dne 3. aprila' V sistematični borb, proti S **seljenci iz Avstralije in Nove-nosti so bfli dosežen n (osni dim? * k”- Splitsko prebivalstvo jih je srčno pozdravilo. Pozdravil jih je ^mister za delo v vladi LII Hrvatske J)2 .^alečič. Izseljenci so poslali ob b ,Vl v novo Jugoslavijo pozdravno • °Javko maršalu Titu. 49 izseljencev skiZaor0sil0 za zaRoslitev v LR Hrvats-Sln Srbiji, 3 v Črni gori, 1 v CevV.ei11^- Razen tega se je 20 mladinska ^.^dink javilo na razne mladin-64 a,, ^e- Z “Radnikom” se je vrnilo Sp, »banskih, bolgarskih in čeških iz-C10encev. JU°0SL0VANSK0 DRAMSKO GLEDALIŠČE USTANOVLJENO 4*frvo jugoslovansko državno gledali-Im 2v®ziiega. pomena je ustanovljeno. Se Jugoslovansko dramsko gle-1Ce- Odprli so ga 3. aprila v Beo-vaj1U- Slovesni otvoritvi je prisostvo-ta: Pl'®dsednik Prezidija Ljudske skup-no1,le FLRJ dr. I. Ribar. Za otvoritvena P^tavo so izbrali I. Cankarjevc-sko i a^a na Betajnovi”. Jugoslovan-t>eo ,ms^° gledališče bo odigralo v »0 tgl'a^u vrsto predstav, nakar pojde 0vat po glavnih mestih ostalih ljud- ^ republik. čaje 50.0Č0 ljudi več nego je bilo na črtno predvideno. Svoje delo je konča spomenik. Vsa Vipavska dolina se pripravlja, da se pridruži počastitvi spomina padlih sinov Renč ln okolice. * 17.003 : 424 Dno 10. marca Jo potekel rok za vlaganje prošenj za spremembe slovenskih nasilno poitalijančenih priimkov v prvotno obliko in sicer na osnovi ukaza okupacijske vojaške uprave štev. 75. Rezultat tega za Slovence poniževalnega ukaza je bil naravnost porazen. Spričo svojčas vloženih 17.095 prošenj za paitalljančenje lo 2640 tečajev, nad 49.160 ljudi se je priimkov na temelju zloglasnega kraljeve-naučilo brati in pisati. zopet izpričali svojo nepoboljšljivost. To razmerje 17.093 - 424 nam veliko pove. V tem razmerju je dokaz, da so ne maramo poniževati pred sedanjimi oblastniki v Trstu, ki so Slovencem z ukazom štev. 75 veleli prositi, da bi smeli nositi svoje lastne ob rojstvu pridobljene priimke. Ogromna večina Slovencev je torej pokazala, da je tako zavedna, da je uprav plebiscitarno potrdila upravičeno zahtevo, da se Slovencem omogoči nositi lastno slovenske priimke brez vsakršnih poniževalnih prošenj. Tako sl je angloameriška vojaška uprava po nepotrebnem nakopala novo blamažo. * NOVICE IZ SEM i* AS A Kakor po vsem Slovenskem Primorju, tako se tudi v Šempasu razvija vaško kulturno prosvetno delo, lcl je tesno povezano z vsem našim življenjem, z vsemi našimi prizadevanji. Letos bomo gradili zadružne domove, ki bodo žarišče vseh pokud na vasi. Sempaski igralet ter igralko pripravljajo tri igre, poleg tega dve enodejanki Iz političnega življenja slovenskih žena. V nedeljo 21. marca Je gostovala pri na3 odrska skupina iz Grgarja z rusko veseloigro ‘‘Milijon težav”. Grgarci si nas zelo navdušili za bodoče delo. Pogovarjali smo so z njimi zaradi obojestranski gostovanj, lcl naj nas še tesneje povežejo. * NAMESTO TRUPEL — RODEČA BIČA IN BOMBE Neka četa išče trupla po krašklh jamah. Tudi v takozvanl ‘‘Golobji jami" pri Bazovici Je stikala za njimi. Namesto “žr-' tev” pa so našli veliko bodeče žice in že-lezja, izpod katerega so potegnili bon.be in granate srednjega in težkega kalibra. Tako jo zopet shlapela pravljica o “žrtvah’’ po lcraških Jamah. * NASE PRIMORSKO LJUDSTVO NI POZAttILO NA PADLE BORCE Šempeter pri Gorici se je oddolžil spominu svojih padlih partizanov, ki so žrtvo-nje slovenskega primorskega ljudstva. Bivši borci so skupno z zavednimi rodoljubi okrasili bivši Coronlnijev grad ter pripravili vse potrebno za sprejem šestajstih krst z telesnimi ostanki partizanov, ki so darovali svoje življenje za sovbodno domovino. Na predvečer je bilo veliko poslopje razsvetljeno, sredi dvorišča Je gorel pred ogromnim katafalkom velik ogenj. Naslednjega dne, v nedeljo, je bila vsa vas v žalnih zustavah. Množica ljudstva jo prišla počastit junaške borce. Govorniki so poveličevali njihovo vojaško slavo, njihovo nc-oinajno vero v zmago in boljše življenje. Pevci Iz Šempetra in Vrtojbe so odpeli ginljlve Jalostlnke, častna straža pa je oddala častne salve, ki so odmevale tja ODPRTA JE LETALSKA PROGA LJUBLJANA-REKA-ZAGREB Dne 1. aprila je bila odprta nova letalska proga Ljubi, jana-Reka-Zagreb. Tako imamo sedaj v novi Jugoslaviji naslednje letalske proge: Beograd-Za-greb-Ljubljana, Ljubljana- Reka - Zagreb ; Zagreb-Sarajevo; Beograd-Skop-lje, Beograd-Titograd; Beograd-Saraje. vo ; Beograd-Praga-Varšava; Beograd-Tirana; Beograd-Sofija; Beograd-Bu-dimpešta, 20. aprila bo odprta proga Zader-Ziigreb-Bratislava-Praga. (Nadaljevanje na str. 10) ga fašističnega zakona iz leta 1926, se.Jej daleč preko krivične meje. Tako so aem-sedaj pokazalo, da se Jo odzvalo ukazu št. j peterčani izpričali svojo domoljubno hva-75 komaj 4 24 prosilcev ki jim Je bila težnost svojim borcem. V Renčah pa se prošnja “ugodno” rešena. Pri navedbi v | pripravljajo za postavitev spomenika pa-uradnen: listu so pri objavljenih sloven- j1111111 partizanom, skih priimkih Izpustili strešice ter s tem j (Nadaljevanje na str. 10) PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega In ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avti«. Francisco Belr6 570)) V1LLA DEVOTO - BUENOS AIRES Pogled na novourejeno Tržaško cesto. Primorske Vesti Iz Konference Koordinacijskega v Odbora za pomoč Jugoslaviji Kakor je bilo javljeno, se je vršila, dne 14. marca konfeernca Koordina-skega Odbora za Pomoč Jugoslaviji, na kateri .so je obširneje poročalo o preteklem delovanju tega odbora in obenem razpravljalo o sklepu Glavnega Ravnateljstva Socialne Zaščite (Direccion General de Asistencia Social), z dne 3. nov. m. 1. in s katerim se prepoveduje pobiranje pomoči v pomoč Jugoslaviji. Konference se je udeležil tudi Polno-močni Minister in Veleposlanik F.L.R. Jugoslavije General Major France Pirc, kakor tudi veliko število zastopnikov raznih organizacij, ki so vključene v Koordinacijskem Odboru. Otvo-ril jc konferenco predsednik K. O. g. Velimir Kosauič, kateri je pozdravil vse prisotne in nato'dal besedo glavnemu tajniku tov. Francu Koren, ki je podal sledeče poročilo: H el man os compatriotas: En mi carftcter do Secretario general de osta ConiisiCn Coordinadora, es mi deber darles un inforn.e sobre la labor desarro-iiada por la mišma. Esta Comisi6n fu6 constituida el dia 3 de maržo de 194 5, do e oni ti n acuerdo con las organizaclones yugoslavas, para soco-rrer a las vlctimas de guerra en Yugosla-via. Si bien esta ComlsiOn Coordinadora te-nfa el permiso para recolectar ayuda y guiandose por las leyes del pals que liabi-tamos, nuestras dificultades, iban siempre en aumento, para conseguir los permisos de distinta indole (como los de embarcar paquetes, ropaš recolectadas, etc.), hemos llegado hasta lioy en dia en que nos vemos obligados a poner tSrmino a nuestra cam-pana ajudista. Y sin dejar de insistir ante las autoriaddes para que esa prohibicifin« quede sin efeeto, porque estamos seguros de que tenemos el dereebo igual que to-das las colectiivdades residentes en la Re-publica Argentina, y creemos que rio se nos puede proliibir a recolcetar ayuda para nuestros hufirfanos. La Comisi6n Coordinadora ba heclio mu-chas campafias ayudlstas y por la propaganda desplegada conjuntamente con la Agr. Yugosivi Libre y tods nuestrs orga-nizaaclones, algunas menos otras m-fis, y mils a(in por nuestros activistas. En lat, primeras campafias se han sobrepasado todos los cAlculos. En todo se ha peusado. En man dar todo lo que era posible enviar a nuestra sufridk 1’atria: ropa de toda cla-se, lesde uueros de zapatos, comestibles, leclie condensada, cliocolate, todo lo que era permitldo enviar. La- voz de la Comisičn Coordinadora fut5 aiemp.ro bien reciblda en nuestra colec-tl-vldad y otras personas democrAticas. Asi luž "que lia llevado a cabo una can.pafia de-medlcanientos con resultados muy apre-ciables. Noe hemos dirigido por carta a todos ios mčdicos de la Capital y a todas las larmacias, pidičndoles ^iie colaboren con algo en esta canipana. Casi todos los m6di-cos lian contributdo con algo, y a ellos estamos muy agradecidos. En tal forma han llegado a juntar 25.000 piezas medici-liales. oTdo eso ya ha sido enviado a nues-tro pals de origen. Tanjbičn ha sido envia-da una apreciable cantidad de unidades de penicilina la que ha sido comprada por esta Comisičn Coordinadora. En una palabra: esta Coordinadora ha pensdo en todtf. Ha hecho campafias para la compra de ropa de toda clase: comestibles, rr.edica-nientos, etc. Si bien hemos clfrado m&s esperanzas en esta dltlma campafia no ha dado el re-sultado satiafaetorio, dado que se ha pen-sado sobrepasar los $ 500.000.—. Se ha pensado en la gente pudlente de que lba a colaborar on gran escala, pero DO fu4 asi. Algunos se han cansado, pero yo digo solamente esto: Por miš que hemos dado nunca pagaremos los sacrlficlos liechoB por nuestros hermanos. Hoy dia Yugoslavla estii libre de invasores, ante un porvenir seguro y feliz. Eu eso tenemos que pen-sar, todo aquel que haya ayudado con algo, pod ril pisar tlerra yugoslava con la frente alta, -dado que ha cumplldo con su deber. La Comisl6n Coordinadora ha^propulsa-do campafias regionales, en las cuales se abarcaba a todas aquellas personas que ho ajudaban eu la a.vuda colectiva, y que si demostraban entusiasmo en lo que res-pecta a la ayuda de su dsterminado pue-blo de origen. Estas campafias han dado resultados satisfaetorios. Nuestra verdadera fuente era la Agr. "Yugoslavia Libre’’, con sus innumerables fillales, ha desarrollado un trabajo enor-me, en bien de nuestros mifrldos piteblos. Y reconocemos de que fu6 guia en un principio con un trabajo bien organizado, ya que en casi todos los rincouea de la Reptiblica, hay una filial de esta Agrupa-ciOn, Los eslovenos han contribuido desde un principio, pevo filtimamente por la ayuda trabajaba solamente la AgrupaciOn Yugo-slavia Lihre, ComsliOn Eslovena, con sus seis fillales. Pero creemos, y de ello estamos seguros, de que toda la colectlvidad \ eslovena ha contribuido con ellos, y que i los planeš avudistas traaados por ellos los | han cumplldo. Reconocemos tambien, de que hubo grandes patriotas que se han sacrificado por la a.vuda. Igualmente los serbios, agrupados en su sociedad “OBILIC”, han cumplido el deber con trabajos suman.ente positivos. En el interior, la Subcomisi<5n Cooidi-nadora de Rosario, a la que estaban adhe-rldas las sociedades “Triglav”, A.Y.L. filial Rosario, ha hecho mils bien poco como una central. Si bien la Comisl6n mi parte, como asini*8 mo todos los que actualmente integr®" esta Comislfin, astamos orgullosos de W ber servido en esta obra humanitarla ^ en mi cardcter de secretario general agra dezco a todas las organlzaciones, eo®0 aslmismo a todos aquellos activistas (lue individualmente nos han ayudado a cil®' plir con la miaiOn quo teniamos enconnic0 dada. Po tajniškem poročilu jc pojasnil o stanju blagajne K. O. blagajnik to' Anton Zanetič. Govoril je nadalje g. Minister Pif' ki je najprvo pozdravil vse navzocf’ in obrazložil kako nujna in'važna;ji bila pomoč našim bratom v domovini111 se zato tudi zahvalil v imenu jugos-0-vanskib narodov za vso poslano P°’ moč. Po končanih aplafzih, katerih je deležen po svojem govoru 'g. Miiiister se je obširnejše razpravljalo o prej P°' danih poorčilih. Z ozirom na skleP Glavnega Ravnateljstva Socialne ščite se je sklenilo sledeče: Koordinacijski Odbor za Pomoč Ju' goslaviji bo še nadalje obstojal in ena' ko tudi v bodoče še odpqšiljal zasebne zavoje v domovino. Prekine se začasu? kampanjo, oziroma, zbirko za poWoC ter se takoj napravi potrebne koraKe> da oblasti izdajo ponovno dovoljenjezJ zbiranje pomoči našim bratom v Jug0' slaviji, ki čeprav pomoč ni več daHeS tako nujno potrebna, vendar bi se ® tem ugodilo našim izseljencem, kater15 ■zelja je, da se jugoslovanski narodi ci**1' prej in'popolnoma opomorejo. L Seecidn YUGOE'SLAVA Atendida por experfo personol de esfa nocionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femiliar a Yugoeslavia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magniflcos Servicios a disposicidn de la Colectividad Yugoeslava. • SECCION DESCUENTOS. El Banco atenderi de inmedialo tu Solicilud de Credilo. CONSUITtNOS P£RSONAlM£NT£ O POR ESCRITO TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.COKREO 390 H E R R E R I A DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARIOH K /ugični zdravnik Notranje bolezni za ženske in otroK« It O S A R I O C6rdoba 6217 T. A. 04228 (fiter.) 8 — 28. Aprila 1048 SLOVENSKI GLAS Str. SiomsKt Glas Propietario: Sociedad Vugoeslava “HOGAR POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ , ZASTOPNIKI: Za £ ^obo 'n Franc Kurinčič — Pinzon 1639. a Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. • Z« ^egro >n okolico: Golobič Marko. Z X ^alzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Florea, V. Calzad« 7_ C®ballito: Marija Klarič — Josč Bonifacio 663, Buenos Aires “J Mnnlai.u ir. ' •_ w:i DOMAČE VESTI Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacidn Laranaga 2235. 2° ®aavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. a Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata. Buenos Aires, 23 de Abril de 1948 No. 8 Ali poznate gospode pri "SVOBODNI SLOVENIJI’*? . Ko čitamo zgodovino tega ali onega naroda, opazimo tudi, da skozi vse .obe, so se narodi najbolj bali narodnih izdajalcev, posebno pa takih, katere iLna Jemala tujina in jih plačevala, da so pomagali na raznovrstne načine propaščati lasten narod. Za take propalice so imele vse države zakon, ki je 2J^rjal najvišjo kazen, ljudstvo je z gnusom izgovarjalo njihova imana in Rodovina jih je zabeležila drugim v opomin kot izmečke človeštva. Turško in požiganje se je ohranilo v pisanem in ustnem izročilu skozi sto-jjV®’ Vse do danes. V današnji dobi še vedno ljudstvo z gnusom govori o tur-^parjih in janičarjih, ki so bili najbolj grozotni. Prav tako bodo zločini, j j seni v letih fašistične okupacije, ostali v spominu na nesrečo, ki js za-eia jugoslovanske narode. . V zadnji svetovni vojni, v kateri so tlačeni narodi napeli vse svoje sile, j, .Rušijo fašistično zlo in upostavijo pravo demokracijo, so se pojavili na-q wai izdaajlci, ki niso samo izdajali lastnega naroda, temveč celo sprejeli t. 02je i2 rok nacifašistov in pobijali lastne brate. Ti zločinci so krivi smrti s°c in desettisoč naših ljudi, krivi ubojev, požgov, mučenj, umiranj v inter-^ ClJah, ropanja narodnega bogastva in na vesti imajo tisoče osirotelih družin. akcionami elementi skušajo na vse načine prikriti vse te strahotne zločine ^ r°dnili izdajalcev, katere grozote pa ne bodo mogli nikdar zakriti. Vsi ' °^.leni zločini zahtevajo zadoščenja in pravične kazni, ki prej ali slej mora 1 ^vršena nad temi zločinci, kakršnih do sedaj ni poznala zgodovina. . * času ko so pa narodno-osvobodilne vojske lomile nacifašizmu hrbte- ki se je v smrtnem strahu umikal iz naših dežel, se je morala z njim Sat V3a izdajalska svojat, da se reši najhujše kazni pred narodom. Ženi se Je ^a svojat v tuje države, kjer vlada še vedno kapitalizem in su-^ Jstvo, De Gasperijeva vlada, pod uplivom ‘ anglo-ameriških oblasti, je nu-s a največje zavetišče vsem jugoslovanskim izdaajlcem in zločincem. Zatekli .se v suženjstvo, ker so tega že vajeni, katero jim je takorekoč, že zlezlo v c.1 ni meso in so se pod firmo antikomunizma, monarhizma in laži-demokra-j J Pr°dali spet sovražnikom lastnega naroda in mu spet kakor nekdaj naci-nriri-imu 2vesto služijo in slepo ubogajo. Čeprav jim je De Gasperijeva vlada koi .zavetišče, ni jim mogla nuditi pa kruha in dela in treba je bilo zapreči ^ed j antski voz ter se odpraviti naprej po svetu, v A ^a svojat izdajalcev jugoslovanskih narodov je pispela tudi med nas Argentino in se vrinila med nas, kjer skuša zastrupljati zrak, sejati neslo-slj.3.0^ našimi izseljenci in gojiti sovraštvo do naše domovine F. L. R. Jugo-So l1®- Zbrali so se in s pomočjo peščice priliznjencev, ki so bili od nekdaj Ifj azniki slovenskega naroda, so ustanovili “Slovenski Socijalni Odbor”, „a v 68 izdaja svoj list “Svobodna Slovenija” v katerem blatijo in pljujejo ®e> kar ie naprednega. 8U ■1o?spodie advokati, inženirji, doktorji itd. in vsi oni, ki se zbirate v kro-ua v venskega Socijalnega Odbora” s častnim predsednikom g. Hladnikom bfezn ^as S°tovo boli, ko slišite pri stikanju vesti iz Jugoslavije, da tam ni ceJ°8elnosti. da tam gradijo mesta, vasi, široke betonske in asfaltirane ijj ’ n^ve električne centrale, nove moderne šole in otvarjajo nove premogo Vejjji ,°k°pe itd. Vse to seveda Vas ne zanima in za Vašo “Svobodno Slo-l&Ži ?. *n Podrepek “Duhovnega jivljenja” so dobrodošle samo take vesti in kašn i! ffov°re o težkočah prehrane in izmišljenemu terorju ali kje se kake-Prayr anta a^i protiljudskega duhovnika kaznuje, katere ste vi takoj pri-Jeni proglasiti za svetnika ali vsaj mučenika. ne v5a ne samo to. Ko so ti gospodje ubežniki uvideli, da jim naši izseljenci V in se zanje niti ne zmenijo, so se ti izdajalci lotili spet svoje obrti. Slani* 11 sv°ie8'a lističa blatijo in Črnijo naše organizacije, nje voditelje in in „ v°> ki že par desetletij požrtvovalna in neumorno deluje na kulturnem farskem polju. Za dosego svojih ciljev se poslužujejo najnesramnej-Ittči ir 111 izmišljotin potom katerih hočejo pokazati naše delovanje v napačni v “r, ^emu je dovolj en sam dokaz: v enem zadnjih svojih uvodnikov nas ^ornif' Sl°veiriji” celo dolžijo, da smo agenti, ki delujemo po navodilih taitj v?, rma, ter da z grožnjami obvladujemo našo naselbino. Mislimo, da k Kavarniški politiki, je nepotreben vsak komentar. tt% mo.med nami danes že nad 1.500 slovenskih ubežnikov in ne dvo-^a ni med temi tudi gotovo število poštenih ljudi, kateri so po zlomu pač Pobegnili le iz praznega strahu pred partizani, ker so bili zapeljani da a yseh mogočih “propagand”. Danes tu v tujini odpirajo oči prepričani, oili zapeljani, že zapuščajo vrste, ki jih vodijo izdajalski voditelji. Poln* ta^° naprej s pisanjem v “Svobodni Sloveniji”, ker po Vašem pisanju 4rviž?m in blatenja, ki edino to je Vaše delo in Vaša obrt, Vas bo Vaša ftikie a c*mPrej spoznala in se Vas naveličala. Vemo, da ste kot stekli psi, ki stcj.ir ne najdete miru, ker vest Vas peče in Vam očita zločinska dejanja V2bii?n-a nad svojim narodom. Vaša dejanja v domovini in danes tu v tujini kratAaj0 gnev in odpor ne samo jugoslvanskih izseljencev, temveč vse demone svetovne javnosti. ANGEL HROVATIN V OPERI “RIGOLETTO” Preteklo nedeljo 18. aprila je naš dobro znani bariton Hrovatin nastopil v vlogi Rigoletta v Verdijevi operi z istim imenom. Podana je bila v neki tukajšnji dvorani po diletantski družbi “ Agrupacion de Arte Lirico” v kateri je tudi Hrovatin član. Njegov cisti bariton kakor tudi njegov nastop v težki vlogi, ki mu je bila dodeljena je presegel vse pričakovanje, posebno posebno bližnjih prijateljev, ki jili je bilo tam lepo število. Posamezni prizori so bili burno aplavdira-ni. Vsa štiri dejanja opere so bila v splošnem dobro podana, če vpoštevamo vse težkoee, ki se nudijo pevcem, ki se no bavijo zgolj s petjem. Slovenci smo ponosni, da imamo v naši sredi tako izvrstnega pevca. Iskreno mu želimo še velikih uspehov, POIZVEDOVANJE Odbor Slov. Ljudskega Doma je prejel iz Ljubljane pismo v katerem Janez Mar-zidovšček poizevduje po nekdanjih tovariših. Pismo se glasi: - “V ‘‘Slovenskem Poročevalcu", z dne 1. II. sem čital, da ste tam ustanovili dru- štvo Slovenskin Ljudski Dom, kar me zelo veseli, ker ste, kot zvesti sinovi naše nove Jugoslavije, v tem oziru napravili velik korak k napredku. Jaz sem bil od leta 1926—1934 v Buenos Airesu. Obračam se do Vas s prošnjo, da bi poizvedeli kje se nahajajo: Anton Noč, ki je imel svojo hišo v Ger-li in tam stanoval. Upam, da se nanve šrehoda iz dotedanje kolonijalne svetovne nadvlade Zapadne Evrope v sedaj ie splošno probujanje najširših slojev človeških množic, ki se ne zadovoljujejo več s površno politično, formalistično demokracijo, temveč zahtevajo in si hočejo ustvarjati same stvarno socijalno in prosvetno demokracijo. Pokojnik je spadal torej v 6no sedaj že izumirajočo p6koljenje, ki je živelo še v razn.erah, ko se je zdelo, da so zadnji o-Stanki fevdalisične Evrope, v okviru ev ropskega kapitalističnega imperijalizma nespremenljivo večni In ko so zapadni Slovani začeli stopati Iz ideološke zavesti na realno gospodarska tla. S tako slovansko zavestjo je prišel v Argentino z njenim socijalno še ne diferenciranim ambijentom in še neprobuje-no gospodarsko, socijalno in mednarodno zavestjo bogate dežele z 8 miljonl prebivalcev na skoro 3 miljonih kvadratnih kilometrov. V takem ambijentu je celo vrsto let de-lovml kot trgovski potnik ter prehodil križem kražem notranjost dežele. škoda je, da ni pisal v našem časopisju člankov s spomini na evropsko dobo, ko je kot dijak v počitnicah prepotoval naše kraje. To so bili časi, ko je naš človek v okviru tedanje cesarske Avstrijo, kjer smo se Slovenci morali v dunajskem parlamentu boriti 'celili deset let. da smo dosegli prvo in edino obrtno šolo v Ljubljani, časi, ko je naš človek, če se je hotel izpopolniti kot strokovno-obrtni delavec, iti peš kot “vandrovec” med Nemce, k nemškim mojstrom. Ko je kot dijak mogel razširjati svoje vaško obzorje edino s tem, d« je šel, tudi peš, po Sloveniji, Istri in Hrvaškem, kjer je bil po zabitih vaseh dobrodošel gost gostoljubnega župnika, ali učitelja. Taki spomini, ki so se razgubili v prijateljskih pogovorih, če bi jili bil napisal bi mogli služili sedanjemu mlademu rodu, ki se vrača sedaj v obnovljeno Jugoslavijo, kot koristno merilo za razliko med ono domovino, o kateri s6 v medvojnih letih njeni upravljači samo sentimentalno vzdihovali ‘‘Stvorili smo .Tugosl&viju, ‘a zaboravili smo stvoriti Jugoslovene” in med sedanjo domovino, kjer se ne zdihuje, temveč probujeni najširši sloji, ki so s krvjo in svojimi življenji ne samo rešili in dopolnili zunanjo, zemljepisno in upravno Jugoslavijo, temveč ti Jugoslaviji dajejo vsebino s svojo zavestjo, to jo svojim neumornim delom. Maloštevilni Slovenci so v letih N. O-brane dq konca 1. 1918. bili učlanjeni v drugih Ogrankihj Naši nasprotniki so izkoriščali tukajšnje mešanje pojmov ‘‘nacio-nalidad” in “ciudadanla” v smislu kot da smo Jugoslovani neke vrste državnega konglomerata, kjer vsak del vleče na svojo stran in prosi ter želi pomoči od tujcev. Zato so se šele po 1. decembru, z Novim Letom 1919 brez velikih formalnosti združili v poseben Odsek J.N.t)., da so sami upravljali svoje doprinose ter tako rešili v narodno namene okrog 700 pesov. Zadnja leta se pok. Krašovec ni udeleževal društvenega življenja, posebno zadnji dve leti, ko se mu je bolezen, povap-nenje žil, počasi razvijala tako, da mu je končno Rretrgala nit življenja, ko se je pridružil še prisad na nogi vsled nabreklih žil. Vsi prijatelji in znanci ga ohranijo v prijaznem spojninu! a——................ m ..... T Ni bil, ni, in ne bo naš namen spuščati se z Vami v nepotrebne debate, za nas in našo naselbino ste prazna ničla, ker čeprav ne poznamo Vaših obarzov, so nam dovolj znana Vaša dejanja in po teh Vas tudi “cenimo” in “spoštujemo”. Zgrešen je bil že Vaš korak ko ste se namenili v Argentino, ker oditi bi morali bolj na sever, da .bi tam amerikancem čistili “lakaste” čevlje, ker argentinski narod je bolj preprost in delaven in teh ne uporablja. SMRT FAŠIZMU Habla el 'Dire' Mis estimados amigos: Despues de tanto tiempo, por fin hemos conseguido toner una reunion de nuestra Comisi6n Central como nunca la hemos tenido. No solo por la impor-tancia de las decisiones que se han tornado, sino tambižn por la disciplina quc han demostrado todos los compa-neros, asistiendo a la horn fijada, es deeir con pocos minutos de diferencia. Es de esperar que esto no s61o sea una casualidad, sino que se convierla en norma de nuestras tareas futuras. Por lo visto lo que mejor 'marcha es lo referente al Curso de Idioma Eslo-veno, ya que se ha iniciado la inscrip-ei6n la qne esta a cargo de eineo bri-gadas de voluntarios. La inscripcidn se-rk un exito si todos consiguen el re-sultado qne ha obtenido el eompanero M. Kodelja, el que hasta ahora ha efec-tuado diecisiete inscripciones, faltando todavia una semana para que estos gru-pos terminen su trabajo. Por lo que parece los j6venes se han pucsto en la cabeza de qud el anexo de Bimbron 5148 del S. Tj. Dom, ha de ser eonvertido en sede de la Juventud Eslo-vena. Es de esperar que este deseo se lleve pronto a la prdctica. Pero lo interesente del caso es que no solamente los jrtvenes que integran la Comisi6n Central sienta que ese loeal sera su fu-lura easa, sino que todos y čada uno de nuestros asoeiados sienta que esa es su casa, y, para eonseguir eslo, nada mejor que ponernos a todos a trabajar cuando se presente la oportunidad. Es neecsario que las tareas que planea la Comision Juvenil sc a n llevadas a ea-bo no solamente por la Comision mišma, sino pov todos los jovenes asoeia-dos. De esta m a no ra čada uno aprecia-ra como suyo ese local que sera la easa de la Juventud Eslovena, y eso sera ! porque čada uno vera en el un poco de su propia obra. De esta manera vere-mos florecer el orden y la disciplina, como asimismo el respeto por lo que es el patrimonio de nuestra Sociedad, cosas que liasla aliora parecen escasear en' algunos jovenes. Es eon este sentido educativo que j debemos encarar nuestras tareas. Es inutil que un joven cualquiera concu- 1 rra a nuestra sociedad eon el dnimo ! destruetivo de aprovechar al maximo j toda nuestra buena voluntad en facili- ! tarle a la juventud todo lo que necesi- j te para el desarrollo de sus actividades, transformando esa liceneia en una acti-vidad destruetiva, descuidando lo que nos pertenece a todos, pucs todos debemos euidar lo que hemos conseguido ’ en conjiinto. Jovenes de esta clase no . duraržn mueho tiempo entre nosotroš, ni los necesitamos. Por fortuna son ellos escasos, pero existen, por ignorfm-cia o por mala edueacifin, pero existen. Para liacer una obra realmente cul-tural debemos educar a nuestra juventud en čada una de sus actividades. Para ello nada mejor que dejarla hacer lo i que neeesite para su -desarrollo cultu-ral, psiquieo y fi.sieo, pero al mismo SVOBODA NARODOM Noticias d« !a Comision Juvenil ile S.L.D. Tuvo exito la reunion del Comite Central de la Juventud Eslovena Me Pa: to la Ut Pr «e <» Ju Po Čada semana deberA reunirse el Seofffil riaOo, esto es todos los responsables de 1** El sAlmdo 17 del cte. ines n las 17.HO REFXIOXES lis. se reunio <>1 Coinite Central do la C. Juvenil del “Slovenski Ljudski Dom". Como pocas veces hemos visto eoncurrlr mas i , . , , nrtt- , , , , , sub-comisiones eon el S. (»ral., el de o menos puntualmente a todos sus miein- , ,, , , » . , ... fn . , ... . nizacion, el de Actas y el Tesorero, ‘lue , bros, los que se hlcleron presentes eon \ , , ' , j A , ., . . , conjunto forinan el Comite Central- intervalos de escasos minutos. , . . . 1» estas reuniones asitlrA el delegado « InieK) la sesi<’>n el eompanero rio Gral. Rafael Cobron, quten luego de breves palabras dl6 leetura al Orden del dfa, el que fu€ aprobftdo. Esta reuni6n reviste una Rra n iinportan-eia dadas las resoluciones adoptadas, las que por su practlcidad y por el hecho do ser eoncretas, darAn un impulso renovador a toda nuestra aetividad juvenil. Entre otras cosas, el eompanero Secret. de organizaciji) inform6 de la relazicl6n en la filial Saavedra de la Asamblea General para el dfa 18 a las 115.30 hs., nora-brandosc para concttrrlr a la mišma a los companeros 11. Cebrdn, R. Rjrsa y A'. Košuta. Heereta- | F.J.Y, y quinconalmente se c. it ar A a los o*’ legados do las filiales, los que en la Op®^ tunidad deberAn rendir un informe <1® ** aetividad en las re. n,rm tadas comisiones, los trabajos reahza-, Comitž Ej(.cntivo que si,niifica la d., ...... d os por nuestra Federaci6n desde el 1 6 Primer Congreso. En la traisma encon- como secretario de organizacion en re-, emplazo del 'compafiero Creb Antonio. I*ftrVcular- "»e la Central Eslovena oba-, \ • -i- i i. nara para todas las iiliales, debiendo fstas que se ausentara hacia Yiigoslavia; del * compafiero Bernardo Kaučič5, como secretario de prensa y propaganda, eni reemplazo del compafiero Martinovicli, j ■ -Adeinas se decidio, en lo referente a y de la eompanero Nelly Lukezie, mo secretaria de correspondencia. tržbanse representadas las siguientes comisiones: dela A. Y. L. filial Boca Centro, con 2 delegados: de la A. Y. L filial Dock Sud, con 18 delegados; de la A. Y. L. filial “Tito”,.con 12 delegados; de la A. Y. L. filial La Plata, con 4 delegados; de la Soc. Slovenski Ljudski Dom, con 13 delegados, y de la Co- misi6n Juvenil Istriana, con 2 delegados. Faltaron deelgaciones de las comisiones de la Sociedad Musical y Cul-tural “Lipa”, de Villa Ballester v de a A. Y. L. filial Berisso. El desarrollo de la mišma que por decisi6n de los presentes fuč presidida por el eompanero Boris Košuta, como presidente, y los companeros Oreb Antonio y Bernardo Kaucic, como secre-tarios, ha sido por dcm(5s satisfaetorio si contemplamos algunas de las resolu-eiones de ella emergentes. Entre otras cabe mencionar las siguientes: Eleccion de una Comisičn Planifica-dora. — Se hizo efectiva la elecei6n de una comisi6n cuya tarea serfi la de pla-nificar trabajos a ser desarrollados por nuestra Federacion y que abarcan hasta la realizaci6n del Segundo Congreso inclusive, piira luego presnetarlo al Co- ., , , _ ,, • i i en lo quo so refiere a la cuota que se abo- signacion del eompanero Martinovicli. . ' . 1 na ui Federacion, deeldiendose sobre este la Central abonar por los asoeiados que en ellas eneueutren anotados. co- Refuerzo del Comite Ejecutivo. — Se resuelve asimismo en envio o la breve-1 de čada una las comisiones de la Capital y Subur-bios, de un eompanero que se agregara a las secretarias del Comite Ejecutivo como snbt it ulares de las lnismas. terveneiones breves v utiles. v euyos informes bien pueden ser la prueba i -i i 4i i i i fehaciente del progreso aloanzado dad posible por parte de čada una de , w„,i i , ' 1 1 'por nuestra rederacion duraiite la ela- pa que nos se)iara del Primer Congreso. j En euanto a la coneurrenciti, meritoric I es destacar como sobresalientes a las | delejiaeiones de las filiales “Dock Sud” ' Suscripcion a nuestros voceros ofi- y “Tito” de la A. Y. L.. quienes se pre clales. — Se resuelve quc čada una d<;jsentaron con IS y 12 delegados, i-espee las comisiones se suseribau a los pe rio-j ti vam en te (tengamos en cuenta que 1; dic.os ofieiales “J. I. Vjesnik” y “Slo- de S. L. D. a grupa a ex eineo comisio venski Glas ’ respectivamente. nes eslovonas). En sintesis podemti! Revista del Primer Congreso. — Ke- j •Tfirmar -que asi como se lia propuesto comendose al Comite Ejecutivo la i‘ea-: nuestra Federacion ha conseguido h. lizacion con earaeter urgente de los 1 mtmma uti idad en ('sta Gran ASam trtrbajos tendientes a la aparieion de la elaro esta que falta lo fundamen- Revista del Primer Congreso. lal, v ello (*s: llevar a la practica lo Son estos, algunos de los principales •"'riba resuleto, de lo eual hemos de puntos sobre los cuales «e desarrollo la ^neargaruos no solo unos sino todos por Asamblea que ha eontado con benignos | iguaj. a traves de nuestras respectivas ajiortes ]K)r parte easi todas las co*- : ‘-tJmisionev misiones presentes a traves de sus in- Secretario de Prensa v Propaganda. fael Cebron y Rodolfo Nlermolja, lo la primor oportunidad presentarAn iln forme do esta rcunifin y de todAs iAs ne«® sldades de la juventud; RISOOTECA; Se nombr6 encargado de la misina eompanero Oscar Synek y al compa1 Eduarrlo Mozetič, los qne se cncargarAn su fimcionamiento como asi tamblfn p®1* la coinpra Oo los discos <|uo soan lierc^' rios, los que serAn adquiridos con el p*®;-ducido do la colocta ovluntaria que se i'**’ lice entre los J6venes. Es de hacer not*r que el domingo 1! ppdo. sc ha rocolect* 0 la suma de $ 15.50. Asimismo estos miieros se encargarfin dol arreglo del aP* vato, <|uo, sogfin lo quo parece, sufre n1 "ho con el manoseo a que lo someteu qB nes nada tienen quo hacer con 61. ■ ■ ■ OASA I)E LA JFVEXTFI) De acuerdo a ln decidido en la Diroctiva, y da'lo el pedido de la juvcit"1*' se liabilitarA como sodo de la Comisirtn venil, el ane.vo. de Simbrrtn 51 IX, del S*0* verski Ljudski Dom. En este sentido trn ComisKin ha decidido que deberA rc**c clonarse la secretaria que allf existe, lo ctial se ospera quo presten su coop®' raeirtn todos los jovenes qtie deseen cei'tr buir. S construirA Un tabiqne de liirtd01* quo sejiara ln Secretaria del escenarlo« ^ rebocarAn todos los asujeros que ovist^*1’ so harA, o haremos mejor dicho, nn rraso, y amueblareinos. convon?enteinei'*f la que 011 a clanto serA la Secretaria (lf la Comision Juvenil. .' . Diiego de un cambio de opin ones, sc cjdi<> efectuar la pr6\ima reuiskV.i el 2 0, dol cte. mos a las t7 lis., a la eual ran citatlos los delegados de las filial de Saavedra, Ratornal y V. Escasso. se < o\stiti:yo la c. JuVemd ?IL,hA SCASSO !»• de' El domingo G tl e gar la Asamblea General de osa filial S.L. Doni a la cual so cit6 a todos los > ’ veneš, ya riue ella era una Asamblea J , venil. Segfin nos lian comunicado concl1 rrieron una veintena de jovenes, dando c" to en un Informe, toda la aetividad llc9 arrollada por los jOvenes hasta esa oportU a^’ el ^lue fu6 completado pro la com-t6 era Dora Kariž. En este informe resal-eobre todo la colaboraci<5n prestada por uventud de V. Scasso al pic-nle do la Lnifin Eslava. pr^n inf°rnio fu6 dlscutldo por todos los ^e8entes, slendo aprobado. A continuacidn Pas6 a constltuir la Comlsl6n Ju venil ® en adelante reglrft los destinos de la "tu< de esa filial, siendo constitufda 0a siguientes companeros: ecretarlo General: Enririuo Slamic ecrptarlo de Org.: Dora Kariž ecret. de Finanzas: Sofia Sofcic KasteJj61 fl° :Prensa }' l>ropaganda: Meri g6cret- de Cultura: Vida Gomiscek ^ecret. de Deportes; Josč E. Kastelic •^oiTdFet d° CorresP°ndencla: A1(1° 7Az~ ^•egado a la C. Central: Marfa Sofcic. blan “st'u,da la' comisitfn, Be dlscutifi el Can ® tareas futuras, eh el cunl se desta-de u!°.t0(io tros aspectos: 1" el logro ri 0ca* PfOpitJ, en Io Curti se colabora-**«■ el JLxlm” Oon los mitvores; 2’ Organi-jfiVbn !rso (*e Idioma Esloveho para los te co« h 6 fl)lal; 35 I'J-pulsar el depor-Hutn^8! ndo en temino un de foot-ball. t- ^ ^ttSr°N ^KGAMKadoHA DEL Cl ltHO **kard °r los si- t.Uis fj8 coniPafieros: Vicenta Štolfa y ft.eit, Lui°nk°’ I*afael ^e,)ron y Oscar Sy-^farian K 1>iculln y Leopoldo Valentinčič, 0 Kodelja y Boris Zlobec, Rodol- Se lahko mi tu v tujini smatramo del Titove mladine? Večkrat ko se zberemo in v krogu j^čaje za slovenščino . Predlog je bil spre-mladincev naš pogovor večkrat tudi na- J jet in sklenilo se je, da naj bi se prinese na Jugoslavijo in nje mladino, hodu ji večer javili za to delo prosto-Zelo pogostoma se slišijo izrazi: “mi j voljci v naših prostorih. Veste koliko smo titova mladina”! V resnici pa ako se jih jo javilo? Od tristo članov naše naše delovanje analiziramo (prosim to variše naj mi oprostijo) vidimo, da so to le prazni izrazi, ker mi se popolno ma nič ne zavedamo kaj pomeni sma- j mladine, ki bivajo v mestu in okolici, sc jih jo javilo samo deset za to kampanjo. Oofovo se bo sedaj čitatelj strinjal j trati se del titove mladine in kakšne, z mojim dvomom: Ali se lahko mi tu v J bi morale biti naše dolžnosti. tujini smatramo tudi del Titove mla- Tz časopisov, reviji in osebnih pi-jdihe? sem, ki nam prihajajo iz domovine na r , Spet imamo popoln mladinski odbor naša mladina daje Vzglede kaj in kako ! in ponovno se delajo načrti za bodoče ona dela. _ delovanje. Toda, bomo mi te načrte iz- Velikanska zavest in delovni polet! vršili ? Za .sedaj zaključim z “? . Jugoslovanske mladine so izražata ne samo v prostovoljnih akcijah, temveč tudi v šolah na vaseh in povsod je ljudska mladina pokazala, da danes ni več naloge, ki hi jo ona fie mogla izvršiti. Toda in mi? Ali smo si kdaj stavili po- Sonja Golja. SALUDA LA JUVENTUD ESLAVA A LOS JOVENES QUE HAN PAETIDO PARA YUGOSLAVIA El Circulo Juvenil de la Asociaci6n “Wolna Polska Maria Konopnicka” ha enviado un saludo a los companeros que han partido con ‘aPrtizanka”, el que ha sido publicado en “Uničn Eslava”. Asimismo ha enviado un saludo personal al companero Kazar, en re-conocimiinto de su actividad y de la comprensicn que ha mostrado para so-lucionar todos los problemas concer-nientes a la Juv. Eslava en la Argentina. El companero Kazar representaba a la Federacion Juvenil Yugoslava 3n el seno de la Comision Central de la Juventud Eslava. La foferartefa frente a fa epoca f0 .Mer Ca°1Ja y Sonla Kra,l- fllreccio °°mpafieros feuron provistos de ®sta n°S Cifi '^venes a ,os (luc visitardn. ic los c, °misi6n terminarS la inscripcidn Ti ltiauc ° dpReen asfstir al Curso quo se- ao mierrad0 01 (1,a 25 del pONATO REL«MPAOO DE v. PING-PONG El 25 clel ct< ^ ' »■ - “> e PiiUrn 1111 f nn|peonato Rclajjijia^o OS quo rn-iv ' quc organiza.n nues- n)Peo»>°rP,S paiT fMa. K‘rm'nar^ en el mismo clia " Huo. ro P!;nra 'm interesante premio SU11e ganador. * AlyiPEONATO DE ARR1ME Y A . TAPADA Deportes , '"Peon-H fecha, un i1’ Para s,'! ari’ime y otro de tapa- ,° (^e 12 a GO anos. To- r'P;ir. ,i„. f,mc interčs en parti- rnes, por la manana. o-^^rfa 'Va l,uo,'° l'- afinando su ^ 1 ara ponerla a prueba el dla 0P°,'t'»nida.d cnC mt Pa,,ticipar '11ci'psai,t h n to« • a que P°(^'a ganar i?!’a Part:,.- r)r('nil0S' Pon supuesto que (."• ,-oeSa„:,Pil; 'n cstos certAnicnes sc-n *Pf!)6ii / a ,nar una'enota de ins- ;,l*'r<) liav c/U(> na en r In« dobno Vprašanje? Gotovo boste i-ckli tukaj smo v Argentini in no v Jugoslaviji, tukaj ni progo in ni prostovoljnega dela. Strinjam se z Vami, da jc naš položaj različen od položaja mladine v domovini, res. tiikaj ni progo, pač pa je mnogo prostovoljnega dela v naših organizacijah za vsakega, ki ga želi in ga hoče vršiti. v V naši organizaciji Slovenskem Ljudskem Domu jo prepotrebno napraviti kampanjo novih članov, kakor imamo že kampanjo za naročnike Slovenskega Glasa in sedaj tudi kampanjo : a vpisovanje mladine za, teč?j slovenščino. Vse to so dela. ki bi jih mogli ni že davno izvršiti. Toda. odkrito povedano ne, da nismo zmožni toga izvršiti, pač pa nam zato primanjkuje dobre vo’je. Morda čakamo, da bodo naši stari aktivisti to delo sprejeli, tisti, ki noutmd Ijivo delajo že več let ? Ali sc Vam no zdi tovariši, mesto so v sobotah in ne deljah dolgočasiti v društvenih prosto rih. da bi mi to delo sprejeli in jo vestno izvršili? Pred par ;;Ttcseoi smo na članskem sestanku izvolili glavni odbor in pododbore mladine Slovenskega Ljudskega Doma. Na sestanku se je mnogo govorilo o bodočem de’ovanju in že smo mislili, da so je slovenska mladina rosno oprijela dela, toda, vse to so bilo samo neizpolnjene obljube. Prve seie odbora so se vršile redno z prisotnostjo vseh članov odbora t. j. enajst, a kmalu so člani opešali tako, da zadnje čase sc je udeleževalo sej samo še par akti vistov. Zaman sta glavni i norgmiza torični tajnik vabila n-i min > sojo, za | man jc bil ves trud, odbor mladine .it La sinceridad os la oondiclfin que ca raeteriza n las almas noblos, os la fuen-to por donde eiv.ana el perfunie do lor sefitlrafeiitos; ser Rincoro implica tene’ grandeza -do nima. profundidad de concep-to v amplitud do ponsamiento. Ser infiel implica tenor oscuridad mental es la dis tinclrtn fiuo destaca al reptil porriuo nece sitar.do la san are do anuef rara podor en-front.tr los bechos y la vida muy vistosc en sil color e.vtorno, con que disfraza su sitrnilaelOn, poro cuando nos detenonios a profundizar su sen tir responde a afjuella; condiciones y cualldades cJ la ospecio zoo 16gica. El desenvolvimiento del hombre en e! cohcepto de vida dohe responder a todo lo que es feleviido, al bion comtln, su esplritr dobe responder si todo lo fjue es elevado al Men comdn, su espTfitu dobe osta> siompro dispuesto a interpfetSr al seme jante y procurar de <^1 la comunidad dr afeetos e intoreses comunes. Las ideas de ben respetarso como principios quo ison | zando un Ideal liaga ver las cosas on meden ser materia de atarjues, no pueden proptnder a agravios, sino quo se les ha de discutir con la altura en que fueron concebidos, pues debemos acostumbrarnos a respetar al semejante si queremos quo ■so nos respete a nosotros. El liombre debe esgrimir en su lueha la tolerancia, por-Tue ella es indice de conquista moral sa-hu v recta, del reconocimiento del derccho latutal, es esta la fuerza de cohesiOn quo liga a los espiritus que se apiada -de los erueles v mezquinos que no saben per en la luz del ideal; porque viven en las ti-nioblas y hacen de ella el medlo de vida, la tolerancia nace cuando se tiene serenl-dad en el pensar y concepciOn en la idea, el individtio que piensa- busca la luz por-Tue en olla eneuentra la verdad, la nota lesentir v la propensi6n al blen comtiu. Cuando se piensa de esta forma no es ne-■e&ario valorse do la agresivldad ni de la 'llfamacl6n, no es necesario el insulto, solo vale pava olio la palabra que stmboli- la la regulaclfin de la sociodad, aportar a sr desarrollo todo lo que pucde elovar s’ bienestar significa proceder con aciorto oi la procura de un bienestar tr.avor; la: ideas deben aceptarse. por convicct6n’y m como principio dogmfttico, deben interpro tarso como fuentes reguladoras do la so ciodad, que la estimulen hacia una mayo comnrenslrtn y elevaci6n, las idoas son e' iusteza stos riltimos logran empa^decer el vlstoso tono do las rosas, ni ernpafiar su brlllo, pues sl la sabia naturaleza le di6 la potes-aci de vivir al abrojo lo desposey6 del erfmne quo os sropto de las flores atin principio bfisico de la regulaclfin y organi -Mas silvestres. en la mišma forma al ser hu- zaci6n de pueblos, son los fundai\ientos de su eetructuracifin, son los basamentos, donde descansan la honestidad so la dobo discutir pero nunca combatir, se las debe a>.reclar v medir, poro no detestar, doben entrar por la distinciSn con nue cl ospfri-tu sc-reno las aprecia, desposetdo de todo ogotr.mo, llevando solo como concepciOn el /41)1 C ' '8*‘0¥0ni. novih aparalor t., ° o»r»ina popravila iivrjuis CEsPEDi^°B KREBELJ 3783 (vogal Avda. F»r««l “•1. Itev. 54 - 4650 'Sta 1 popolnoma noal'ti'on. Ista usoda |)jCn (j0 jog Komo]an)PS; puef! cuando ollo je doletela tudi ostale pododboio. t!.„ oonsigue, se logra tambtSn la uniOn en Dno 11. t. m. sc jo spot sk’ical mla- ;los pueblos y on la fatnilia. so conqulBta linski sestanek, na katerem so j« pred- j la interpretaciOn en vivir en -la concordia 'agalo, da so izvo'i nov odbor ali ]ia prejšnjega reorganizira, po kratki do bati jc mladih a sprejela zadnji t. j. nadomestiti lo ono tovariši', ki ni:.o vestno izvrševali svoj-ga dda. Sestanka so j(> udeležilo približno SO mladincev in mladink, toda od teh jih je, komaj dvajset, ki so so v resnici /a nimaH za potok sestanka, medtem ko ostali niso s edili poteku is'r ga. So nekateri, ki se udeležijo sest »nk: i lo od daleč poslušajo 'in včasih kritizirajo zunaj in zaman jih predsednik omizja poživlja naj utopijo v dvorani' ter nai svoje kritike pral članstvom pojasnijo, da jih bo to razsodilo akr so te opravičene. Za kritizirali sc ne kateri prvi. toda. če se jim priponvdi kako funkcijo jo kratkomalo odvrr jo Na sestanku je bil dan predlog: v. stanovili brigado, katerih naloga, bi bi' la: obiskati vsenaše rojake ter jih poživljati naj vpišejo svojo deeo v te- entre las naciones. Tener ideal airnlfior tenor grandeza do concopcirtn, grandeza dc espfritu profundidaT de aprociacifin. sf solas . no ercuontran banvras ni obs-las idoas cuando son san as se imponon poi tSculos nue las detengan. Los principios de la revolucifln france-sa; tan grandos fueron sus conceptos e ideas tan Just as que la bumanidad no tu-vo reparos en osparcirlas por el mundo POKiiie el las t ran las fuentes roguladorar de im n edio de vida mejor ajustado al principio vltal de los derochoS del liom-lire. El munrlo on su ovoiuci6n iiov necesi-ta de ideales mavores, de conceptos qii( eneuadren dentro de una existencia me-jor. fuera de los egolsmos y ambiciones, donde todos vivan felices on el ambiente le trabajo y de la concordia, donde todor enaamos el respeto a los derechos que la sociedad nos otorga para nuestro bienestar personal y coloctivo. Tal^-s principios no mano sc lo di6 el perfumo que pono en Idoas, porque ollas son en esencia todo lo que sustenta moral y principio do com-prensičn en los pueblos. El indiivduo idalista es el que procura el bienestar do sus semejantes, es el que vive pendiente de una exlstencia mejor, donde todos tengan el dereclio dc sobrelle-varla en la forma rr.ejor. Se nos ensefia a no combatir las idoas sino apreciarlas y uedirlas; busquemos entonces las mejores nara ponorlas en cl corazdn do los semo-iantes, quo cllas vengan por su mišma por-uiasifin, so asocien a ella y vivan de su esencia viviflcadora. Las Ideas so imponen ?olas cuando se detienen a analizarlas y si cl liombre en su cultura logra elevarse, ma.vor serft el grado de apreciacl6n que tendrfi sobro las nilsmas. Con todo esto. estimados compatriotas, qulero espresar quo la nueva voz de nuestro pueblo no po-drft jamfts ser acallada por intereses mez-quinos y oxtrafios pues žstos carecen de un fundamento solido como lo es un ideal quo no nace on las entrafias de un pueblo y lue no ostA por lo tanto ilumlnado por la luz de la verdad. sino que se hall{^ regldo por ol interen y solamente la nueva voz serfl la v vojaško transportno ladjo. Na njej so dobili prostora za 2500 vojakov. Med vojno prevozila vsa morja, kjer se je bila bitka z Nemci, Italijani in Japonci. Ob koncu vojne je bila na Pacifiku. V Po vojni se je vrnila v Ameriko. Sedem mesecev je tedaj stala v pristanišču. Potem so jo kupili Portugalci In razvili na njej panamsko zastavo. Preimenovali so jo za City of Lisbon. Portugalci so City of Lisbon predelali v potniško ladjo z 1. in III. razredom zk približno 800 potnikov. Vozila je na poli Lizbona—Rio de Uanelro. 2e na tretjem potovanju pa je ladjo zadela nesreča. 300 milj pred Lizbono je zadela ob tovorno ILtalljansko ladjo, ki Jo Je skoraj preklala, sama pa si je popolnoma razdejala svoj prednji del. Ker Je imel lastnik zaardl nesreče mnogo izdatkov, je moral ladjo prodati. Jugoslavija je prva položila kavcijo in sl tako zagotovila lepo, dobro zgrajeno, zelo hitro potniško ladjo, ki Je opremljena z novimi tehničnimi pridobitvami za morsko plovbo. 2. septembra 1047. leta Je prišlo v Lizbono 42 jugoslovanskih mornarjev kot prvi del nove posadke. City of Lisbon je stala takrat jje nepopravljena v lizbonskem pristanišču. Njeni prostori so bili precej zapuščeni. Ladjo, so kmalu nato sprejeli v suhi dok in Jo začeli popravljati. Naši mornarji pa so pometali, ribali, čistili, barvali. Niso gledali na ure, bilo jim je predvsem, zato, da bi svoje delo dobro opravili. Samo v udarniškem tednu od 23. do 30. novembra so opravili čez 800 prostovoljnih nadur. Ladja mora priti v Jugoslavijo čista in urejena! Ladja mora biti urejena tako, da bo v okras in v ponos naši nvladi trgovski mornarici. Taka so bila gesla, pred katerimi so kopnele vse težave. Ureditev ladje je še bolj napredovala, ko je prišel v Lizbono še drugi del posadke, še GO novih tovarišev. Skupaj s prvimi so opravili na Portugalskem veliko delo. Pravijo, da bi stara posadka svoje bivše ladje danes ne poznala več. Svoj najbolj veseli dan so doživeli, ko je 26. novembra zjutraj zaplapolala na popravljeni in očiščeni ladji jugoslovanska zastava. Se isto dopoldne so napisali na njej ponosno ime Partizanka. Proti večeru Istega dne so novo Jugoslovansko potniško ladjo odpeljali v domovino. * Takoj je Partizanka odplula na svoje prvo potovanje v Avstralijo. Ladje za-1 sidrane v splitskem pristanišču, so s sirenami pozdravile njen odhod. Želele so ji srečno pot. Ko je iz Avstralije pripeljala veliko skupino povratnik^ je takoj odplula v Argentino. Pisali smo že, da ko se je Partizanka nahajala v tukajšnjem pristanišču, je tja takoj pohitela ogromna množica naših izseljencev, hoteli so ladjo videti in posadko pozdraviti. Vsled pomanjkanja časa pa na ladjo naše ljudstvo ni moglo in to je vseh bolelo. Vstop je imelo le nekaj članov naših organizacij, a med temi smo opazili tudi ljudi, ki niso vredni, da se jim jr> izdalo dovoljenje za vstop. Upamo, da bo ob prihodnjem prihodu Partizanke zadeva obiska ugodno rešena. Upamo pa, da se na te malenkosti nobeden ne sme ozirati. Saj tudi naša. želja je bila, da bi v našem glasilu pokazali potom slik pravo manifestacijo ob slovesu, toda vkljub vsemu prizadevanju, od Slovenskega Glasa nismo imeli ta dan vstopa na Partizanko. Kakor pa smo že'rekli, pozabimo na malenkosti in veselimo se z našimi tovariši, ki so odpotovali in bodimo z njimi v duhu, da bodo njih srca vzburka-na od veselja, ko jim te dneve ob prihodu v domovino pripravijo veličasten sprejem. Vesti iz Organizacij ZAKLJUČNO POROČILO LIKVIDACIJSKEGA ODBORA “UDRUŽENJA SVOBODNE JUGOSLAVIJE — SLOVENSKI ODBOR” Za rekonstrukcijo Jugoslavije so prispevali še sledeči tovariši: S 50.— Fr. in Marija ZadkoviA. Po $ 20.—: Anton Saznik, Franc Zajc, V, fitanta, Albert Baučar in Martin Ušaj. * Zakljufcitev kampanje za rekonstrukcijo F.L.R. Jugoslavje. Razdelitev bonov med našim ljudstvom širom republike, potom Udruženja Svobodne Jugoslavije “Slovenski odbor". Priznanje za požrtvovalno delo pri zbirki gre sledečim tovarišem: ki gre sledečim tovarišem, ki so razprodali spodaj navedeno število bonov in svo-to; Anton Zadel, 20 bonov . i . . $ 515.00 Franc Nemanič in A. Badovinac, 25 bonoV.................... 520.00 Jože Pirh, 23 bonov................... 585.00 Anton Udovič, 25 bonov .... ,, 695.00 Franc. Golja, 15 bonov ...*. ,, 375.00 Henrik Šuligoj, Avgust Bone 62 bonov........................ ,, 1385.00 Marija Furlani, 15 bonov . . ,. 370.00 Januar in Ludovik Gregorič, 9 bonov............................. 190.00 J. Brišček in Žbogar, 38 bonov ,, 1110.00 Ivan Kutin, 20 bonov ,.«v ,, 520.00 L. Žižmond, 2 bona................ ,, 4 0.00 Pavel Kariž, 9 bonov ............. ,, 210.00 L. Slamič, 5 bonov.............. 100.00 L. Vičič, 10 bonov.............. 230.00 D. Lisjak, 10 bonov .................... 230.00 J. Pezdirc, 10 bonov............ 315.00 Ignac Zadel, 2Š bonov .... „ 560.00 A. Černič, S bonov.............. 170.00 Koren In Faletič, 22 bonov . . ,, 840.00 Andrej Volarič, 7 bonov......... 240.00 M. Kirar, 10 bonov.............. 310.00 O. Stanta in A. Milost, 23 bon. ,, 735.00 Franc Mohorčič, 50 bonov .. ,, 1355.00 Jože Krusič, 36 bonov.......... 1000.00 J. Lavrenčič in D. Lukač 30 bonov ............................ 705.00 J. Mule in F. Zvonik, 21 bonov ,, 515.00 F. Gržina in L. Melnlc, 22 bon. ,, 540.00 M. Križnič in F. Winkler, 37 bonov ........................... 1095.00 F. Sulič in J. Bezin, 16 bonov ,, 410.00 Bajc, 7 bonov ............................ ji K. Kaluža ln M. Turel, 53 bon. ,, 1920. L. Bergoč in J. Terčlč, 2 6 bon. „ 630.® Jj Remec ln Košuta, 40 bonov ,, Jože Bažec, 3 bone ................... 1040.0 Sosič in Dominčič, 14 bonov „ 390.®- Mljač in J, GomizelJ, 15 bonov ,, 30®'® Juan Un.ek, 10 bonov................ Kerševan, 21 bonov ................. ® Anton Nuncija, 13 bonov............. 306. Karmela Komavli, 6 bonov . . ,, S. Bratož in štefl Križman, 35 bonov ......................... 1165'® Ivin Pečenko, 5 obnov . . . . ,, Ivan Mule,* 12 bonov................ 375. Josip Stokan, 3 bone ............... ^ no Andrej Brankovič, 11 bonov ,, Ivan Tomažič., 26 bonov .... ,, F. Vouk In S. Krusič, 12 bonov „ iv&n Cerar, 5 btmov ...... ,, 240> Karla Bandelj, 1-7 bonov, . . ,, ^ !j Stanko Batič, 6 bonov . ............ 1*®'’ . Viiibald štantd. 4 bone . 1 Franc Zajc, 2 bona ;................ V pisarni potom tov. F. Juren, 40 bonov.......................... 305. Skupna svota za rekonstrukcijo F.L.R. Jugoslavije znaša . . $ 27691 .00 strukd’ Vsem, ki ho sodelovali za rekonstri Jo, Kre zahvala za njihovo požrtvovalno lo, posebno priznanje pa sledečim to'* Sem: Francu Mohorčič, ki je razpečal 50 h0"0 v znesku $ 1350.00. f K. Kaluža in M. Turel, rafcpečala 53 bon° v znesku $ 1030.00. Šuligoj in Done, razpečala 02 bon0 v znesku 9 1385.00. Blagajnik bivšega ‘‘Slovenskega Od',°r8 Udruženja Svobodne Jugoslavija Franc .Turen Asado IN TEKMA NA KEGLJE * se vrši v nedelio 25. t. m. v “SLOVE, SKEM LJUDSKEM DOMU”, »llC Simbr6n 5148. Opozarjamo člane in prijatelj«) ^ štva, da v slučaju slabega vremena omenjeno vrši nedeljo pozneje. J*- & *7r.; OB ODHODU “PARTIZANKE” IZ BUENOS AIRESA Kakor nam javljajo, približno 20. maja pripluje “Partizanka” spet v Buenos Aires in bo odpeljala v domovino že drugo skupino povratnikov Jugoslovanov. List bomo ustavili vsem onim naročnikom in naročnicam, ki ne poravnajo nastane naročni0®' Ne bomo obširneje razlagali koliko ogromnih stroškov zahteva izdajanje 5 žega glasila, ker to gotovo vsak umeva in tiskarna nam vedno več viša Vsako požrtovanje tovarišev pri uredništvu in upravi bo brezuspešno, ft ne bodo naši naročniki izpolnili svojih dolžnosti. Pri pregledovanju računov se je ugotovilo, da je veliko število n»£ naročnikov in naročnic, ki so zaostali z naročnino. Zato pa smo in bomo v te pismeno obvestili in pričakujemo, da se čimprej odzovejo našemu obvestj;, Ako pa od teh ne prejmemo ugodnega odgovora, bomo seveda primorani J1 pošiljanje lista ustaviti. Ker je pa naša želja, da SLOVENSKI GLAS prispe v roke vsem n»^ izseljencem širom Južne Amerike, jih prav vljudno naprošamo, da tud' nadalje ostanejo zvesti naročniki SLOVENSKEGA GLASA ter čimprej ravnajo zaostalo naročnino. To lahko store osebno pri upravi SLOVENSK^j, GLASA, ulica. C. R'. Lista 5158 (Villa Devoto) ali pa nam po pošti pošl) denar potom ‘‘bonos postales”. Tudi dobivamo pritožbe naših naročnikov, da lista ne prejemajo re^3 Smo na delu, da bo tudi ta zadeva čimprej popolnoma urejena. Napr " pa vse one, ki lista ne prejemajo redno, da nam to takoj javijo. Ponovno torej apeliramo na naše naročnike, da se čimprej odzovejo prošnji, ker le tako bo lahko “Slovenski Glas” tudi v naprej izpolni6'* svoje dolžnosti. UPRAVA SLOVANSKEGA GLASA”. Valentin Vodnik •*rvl slovenski pesnik 1758. 3. februarja, je bil v |rnJi Šiški pri Ljubljani rojen naš e.nski preroditelj, prvi slovenski Zg0 slov stv^^Tln utemeljitelj slov. časnikar-tmn *a tin Vodnik. Umrl je 8. ja-I'išk'JU V kjubljani. Kljub redov-(jo^1 Vz8oji je bil napreden duh svoje To d Jne^. za izobraževanje ljudstva. jje . °. azi,jej° poljudni članki iz zem-v , 1Sja’ yrem*nosl'ovja in gospodarstva ter Tv* Prav iepi “Veliki pratiki” (j0, r°ona poročila o iznajdbah, priro-Ven,0'?11^ 'n zdravniških rečeh v pr-Novi ®Ven?kem ^asniku “Ljubljanske in ^i j'*1 Je *ri ^ta sam urejal tein ] (1797—1799). Zanimiv je v od ,/Stu tudi njegov spis “Povedanje jniji• v?nskega jezika”, nekakuno raz-tljih'lan'*a ° Slovanih in Slovencih, o in Preteklosti, značaju, razširjenosti navadah. za v° rav^atelj ljubljanske gimnazije sol i**8-1 taii ' 1Z<^ kopico učnih knjig, s kate-I2)Je utrdil pouk v slovenščini V šoli. e1’. ^ Sa je obraščalo nizko ze-je bifa nUe^' Visoka, sloka postava mu °t k en >leK1^)na; drobna glava mu je štrle]a stisnjena, grozeča pest h- iz ozkega ovratnika, na drobno srd, ki sta ga premagovala. In — kako to ve? Če ni prisluškovala danes ta dan — to je težko verjetno, ker laškega prida ne zna — tedaj je gotovo vlekla na ušesa prejšnji dan, ko ga je obiskal don Jeremija Morandini, kaplan v Sušju. Ako bi hotel, da izve vsa vas, ki ji povedal; pa bi najrajši še sam tega ne vedel. Sklenil je bil, da ni-nagug ozkega ovratnika, na drobno j komur ne omeni, dokler dodobra ne b°lest^lle'ri obrazu se mu je izražala ! premisli in se do konca ne odloči, kaj Oči c*u5evna napetost. j bo storil. Tega pa še ni utegnil. Ves čas letne 80 Sa zaščemele v svetlobi, v po- je premagoval razburjenje, ki mu je Poboji S0ncu> ki se je upiralo v zeleno Madnotlelo v duši, ga s silo gasil, da bi ;.Ul»aknil' je pogled in zamižal. ; lahko hladno premozgal in preudaril, ,eHiHe lSl, ^ veke in si nato s°£el v : a zat^ nui uenadoma prekipela neje-vali hn ?Se> ki so mu bili že močno osi- j volja, kri mu je pognala v W a g.avo. -btu ; ' Senci. Prekrižal je roke" na I “Kakšna pridiga? Kakšen nauk? Ali k® Čevp S,la' Ra je zagledala, je sto-Varuico, a se je takoj vrnila z polen. St“ a1,1?1?1*1 or°Žnika?” ga je ‘Ke in 1 , 1 ^iio kaj zaradi pri- C«d aul£a?” nato jo je 0,tr0 “Ne”, se je dekle plaho umaknilo. Očitna laž, ki ga je še huje razkačila. ,“Kako pa veš?” je zviša1 glas. “Kje pa si to izvedela? Si pa že raznesla po vasi! ’ ’ Sestra je vsa prepadena, kakor °ka-menela stala pred njim. Bila je slabotnega telesa, nekam otroška, da na pogled ni kazala štiridesetih let; sicer bledi, njftlce pegasti obraz ji je živo zardel do rjavih las. Saj se je bala, da bo ošteta, a take jeze ni pričakovala; solze so ji stopUe v oči. “Kako bi raznesla?” je rekla skoraj tiho. “Saj včeraj in danes nisem stopila iz hiše... ni me bilo v vasi...” “Le glej!” je rekel brat mirneje, a vendar gr°zeče. “Izvedel bom. Le glej! Pojdi!” Katina je stisnila ramena in odšla v kuhinjo. Gospod Martin je sestro večkrat hudo prijel, a se mu je vselej že v naslednjem trenutku zasmilila. Tistega dne ga ni b^a razburila ona, bila je le žrtev, nad katero je iztresel svojo nejevoljo. .. Z naglimi koraki je odšel v izbo. Ta je bila prostorna, hladna, z dvema nizkima oknoma, ki s° ju zagrinjale čipkaste zavese. Pohištvo je bilo še isto, ki ga je bil ob novi maši prejel v dar; preprosto, skoraj siromašno, obrabljeno. Velika miza s stoli, lesen naslanjač z blazinami, stojala za knjige, v kotu mizica, med obema oknoma pisala miza. Vse nekam g°lo, enostavno, le stene so bile bogato, prenatrpano pokrite s fotografijami in podobami. Posnetek Zadnje večerje Leonarda da Vincija; na beli svili z zlatimi nitmi uvezeno Sladko ime Jezus; podoba papeža Pija XI. Pod njim v širokem okviru panorama Vatikanskega mesta; pred leti jo je bil prinesel z romanja v Rim. Povečana fotografija vojaka z drobnim obrazom, s savojskimi zvezdami na ovratniku in bersaljerskim klobukom po strani. Kdaj pa kdaj se je z začudenem zazrl v to podobo. To je bil on ? Da, iste poteze, iste sive, nekam mežikajoče oči, resnobne, s šegavo vedrostjo v zenicah. Povečana podoba njegove matere: takisto droben obraz s sivimi očmi, isti izraz na ustnicah; izpod rule nad čelom ji gJedajo s prečo razdeljeni lasje... Kako presenetljivo sta si bila podobna! Na mizici v kotu, ki je bila pogrnjena z vezenim belim prtičem, je stal kipec Matere božje. V drugem kotu je bil pritrjen starinski križ z razpetim Kristusom. V črvojed-nem lesu je zevalo sto neusmiljeno vsekanih ran; glava je bila nagnjena, a veke niso bile zaprte; imilosten, a hkrati obtožujoč pogled se je upiral naravnost v gledalca. Čedermac ga je bil našel pod cerkveno streho, ga rešil zapuščenosti in pozabe. Pred njim je v rdečem kozarcu noč in dan trepetala lučka. Kadarkoli je gospod Martin stopil v to sobo, ga je objel občutek miru in tople domačnosti. Ta dan se ni imogel vdajati starim občutkom. Sesedel se je v naslanjač in kakor vselej, kadar je bil hudo razburjen, je vzel tobačnico in njuhal. Četudi sta bili okni odprti in sta se v večerni sapi rahlo zgibali zavesi, je v izbi še. vedno ostal duh po tobaku. V pepelniku so ležali ogorki cigaret in vžigalic. Besede, ki so bile tu izgovorjene pred kake pol ure, so še zmeraj visele v zraku in mu proti volji obnavljale spomine... Besede! Da, to je bilo tisto, kar mu je vznemirjalo dušo, ga navdajalo s skrbjo in jezo. Da bi se raztresel, je nežno pomislil na sestro. V kuhinji ždi in joče, nekaj dni se bo držal« napetp in ne bo VESTI IZ JUGOSLAVIJE MLADINA GRADI Dne 1. aprila ob šestih zjutraj je pričela mladina nove Jugoslavija graditi mogočno avt ost rado Beograd-Zagreb, ki nosi ponosno ime avtostrada ‘‘Bratstva in enotnosti”. Ob 12. uri so mladinske brigade, ki so-se zgrnile iz vseh ljudskih republik v bližini Sremske i\Ii trovice, prekinile svoje delo in prisostvovale prisrčni otvoritveni slovesnosti. Na tej svečanosti jc spregovoril tudi minister za gradnje FLR du-goslavij > Vlada Zečevie, ki je poudaril, da je la pomembna cesta eden največ jih objektov v gradbenem programu prva petletke. Pobudo za gradnjo te ceste “Bratstva in enotnosti” je dal veliki učitelj jugoslovanskih narodov maršal Tito. Lanska dela so namreč potekala prepočasi. Zaradi tega so bila letos zaupana zgledni jugoslovanski mladini, ki se je že ob gradnji obeli pre-važnih prog Brčko-Banoviči ter Šamae-Sarajevo naučila, kako se je treba boriti proti težavam in jih premagovati. Razen tega je pričela mladina dne 1. aprila z gradnjo proge Knčevo-Brodiea v LR Srbiji, z gradnjo Novega Beograda in z izpopolnjevanjem tovarno strojev v Železnik« pri Beogradu. Glavna letošnja naloga mladine pa je zidava zadružnih domov po vsej državi. Naj pripomnimo, da bo sodelovala pri letošnjih delovnih akcijah tudi mladina iz 40 naprednih držav, ki hoče na ta način v skunem delu z jugoslovansko imladino okrepiti s prijateljstvo in pripravljenost za sodelovanje. VAŽNE PRIDOBITVE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV V novi Jugoslaviji so zagotovl jeni povsem drugačni življenjski pogoji za delovno ljudstvo nego v stari jugoslovanski državi. Posebna skrb je posvečena rednemu letnemu počitku in dopustu, ki je plačan. Med važnimi pridobitvami delovnega ljudstva so sindikalna letovišča in počivališča, kjer se delavci in nameščenci ob delovnem odmoru spočijejo ter si naberejo novih moči za spregovorila. V tej samoti, v kateri je j bil pogosto navezan zgolj na njeno i družbo, mu je to zmerom hudo delo. Bil je starejši od nje, mnogo starejši, njen duhovni oče takorekoč, ponavadi je naglo sprevidel svojo prenagljenost, se t ?rvi vdal in jo nagovoril z lepo besedo, i ludi zdaj imu je bilo že žal ostrega nastopa; hotel se je dvigniti in stopiti k nji, a je obsedel. Ponjuhal je znova, nato mu je roka kot mrtva obležala na kolenu. Pozabil je na Katino, obšla ga je nova nejevolja, nova tegoba. Naj je storil karkoli, ni se ji mogel izogniti. Ozrl se je na stenski koledar. Sobota! Srh ga je spreletel po hrbtu. Dvignil se je, da bi odšel po izbi, a se je za nekaj trenutkov ustavil pred Križanim in se zagledal v Njegove bridke rane. In se je znova z vzdihom sesedel v naslanjač. Pri duši mu je bilo težko, tako težko, kakor še 'nikoli v življenju, obhajal ga je nemir, ki ni obetal nič dobrega. Sprva je hotel zadevo s posmehom potisniti v ozadje, jo pokriti z omalovaževanjem, a se mu ni posrečilo. Rasla je grozeča, ga pekla kot rana, da se je zdrizal v mislih. Naslonil se je na blazino, napol legel, kakor da se ves pogreza v svojo notranjost. S sklonjeno glavo, izpod čela je opazil, kako je Katina šla mimo oken in se takoj zopet vrnila. Na zastorih se je odražala senca latnika pred hišo; na steni os se igrali žarki sonca, ki se je pogrezalo v zaton. Vse to se mu je le rahlo, mimogrede dotaknilo zavesti; pred očmi so mu plavali drugačni prizori. i nadaljnje delo. Osrednji sindikalni od-| bor je skrbel lani za ose n takšnih le-: tovišč. in sicer v Arandjeloven, Vrnj-{ cih, Ulcinju, na F ruški gori, v Gozdu j Martuljku, Kaštelu Starem, Opatiji in j v Biogradu na moru. Vsa ta letovišča I so razpolagala z 920 posteljami. Letovi-| škili možnosti je bilo lani deležnih 91.62 j delavcev in nameščencev. Seveda u-J pravljajo glavniodbori sindikatov v po-I sameznih ljudskih republikah s svojimi ; posebnimi letovišči, tako da je preži-| velo lani svoj dopust v vseh sindikalnih letoviščih. 17.000 delavcev in nameščencev. Veliko število najzaslužnejših delavcev bo letos lahko uživalo svoj dopust brezplačno "ali z popustom. Za ta namen je predvidel Osrednji odbor Enotnih sindikatov 14. in pol milijona dinarjev. Za letošnje letovanje delav- cev in nameščencev je povečano števi- lo postelj v letoviščih Osrednjega odbora sindikatov od 920 na 1415. Tudi republiška letovišča so pomnožila število svojih postelj /tako da bodo vsa sindikalna letovišča v državi lahko zajela letos okoli 45.000 delovnih ljudi. VUGA ALF0NS KONTUATIST STAVBINSKIH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodjih in stopniščih Se priporoča rojakom ESIM.VOSA 257« — X. A. 59 - 0772 Buenos Aires VESTI IZ PRIMORSKE - UK. L. MEKMOLIA SLOVENSKI KAV DAT V imiSKl PARLAMENT Na predlog Demokratične fronte Slov®B cev v Italiji je medpokrajinski odbor mokratične ljudske Ironte Italije 0(*ol>^ s polnim razumevanjem, da se postavi skupno listo akndidatov za rimsko P°s sko zbornico slovenski kandidat dr. k8® bert eMrmolja iz Gorice, znani slovel1, I protifašistični borec. Vsi zavedni, deU'8 kratičnl Slovenci bodo 18. aprila volil* (t j Mermoljo.' * LJUDSKI DOM NAZAJ OOltlSKlM SLOVENCEM Ljudski dom v Gorici je bil 20 let njava gorišklh Slovencev, njihovo 2aW člšče v težkih časih fašizma, ki je po9lir ■bel i I K C (1 II 1 I l“.SW.WW.‘A,.W>V."«V s i i :/MWAV«V.V-VWi,V.V.VJWAW.'.WAWAW^'l Iašla je knjiga “Go« yc in o c g s ij. (as ^cagedias — SARAJEVO 1911» - S s ; iV.V,V,V.W.V. V knjigi so zajeti nesrečni doživljaji dveh balkanskih junakov čigar ljubezen in življenje je bilo tragično Knjiga obsega 600 strani/ pretrgano po dogodkih ki osmerki velikega formata m so se odigravali v prvi sve- sta spisala in izdala Ivan tovni vojni vsled .Sarajev- Glogovšek in Marko Kalazič skega atentata. v kastoljanskem jeziku. Cena knjigi je $ 12.— i» za naročila se je obrniti na: Ivan Glogovšek Villa Ballester, La Croze 154 ali: Imprenta “C6rdoba’\ (iutenberg 3360, T. A. 50-3036 Prejšnji dan, pred večerom, ko se je bil vrnil z obiska pri svoji bolni materi, je našel v izbi doma Jeremijo ; čakal ga je ob kozarcu vina. Petdesetletnik, širokega obraza, gostih črnih las, ki so mu lepočasi siveli. Dolgo vrsto let sta si bila soseda, postala sta si dobra prijatelja. Kaj ga je prignalo prav ta dan, na petek, ko ve, da se Čedermac mudi pri svoji materi in se včasih vrača šele pozno na večer ? Don Moranindi je bil resen človek, a take čudi, da je še Jobova sporočila prinašal z nasmehom. Gospod Martin ga je pogledal v vedre oči, ki niso mogle skriti nemira; zaslutil je nekaj hudega. “Buona sera, carissimo!” (Dobe^ večer, dragi!) Pozdravila sta se v štirih jezikih; kadar ni šlo za filozofske razgovore, sta govorila slovenski. Don Jeremija po rodu Furlan, je prva leta tako hotel. “Da se priučim jezika; kako bom sicer pasel duše?” Pozneje je pri tem ostalo. Besede je izgovarjal nekam trdo, okorno, a sicer čisto, brez barve narečja. Kaj je novega? Mnogo je novega. Hudo? Seveda je hudo... Kaplan iz Sušja se je smehljal, kakor da pripove- j duje nedolžen dovtip, ki ga je zasolil j z nasmehom. Bilo je razumljivo, da ga ; ni tako globoko ranilo kot njega; ne v j srce, ne v sto korenin, ki so ga prepletale, le v eno — v čut za pravičnost, v skrb za versko vzgojo. In vendar ni nič olepšaval, ko mu je povedal; govoril je odkrito, ni ljubil ovinkov, resnici je rad gledal naravnost v obraz. Pridiga in krščanski nauk odpravljena; to se pravi: odpravljena v jeziku, ki ga razumejo verniki. Za zdaj! Za zdaj? Kaj hoče še več? In tedaj se je zgodilo nekaj, česar don Jeremija ni pričakoval. Čedermacu je tako čudno stopilo v dušo, bilo mu je tako strašno, tako smešno in žalostno obenem, da se je zasmejal. Pa se je takoj zresnil in se zgrozil, se pdestrašil svojega smeha, kakor da mu je ušel pred oltarjem. Tresoč se po vsem telesu je odšel po izbi, zapeklo ga je v očeh. Še ni verjel, ni mogel verjeti. Koliko besed so bili že raznesli, a so se pozneje izkazale za praznice. Saj to ni mogoče! Saj to ni res! Kje pa je izvedel? Don Jeremija se je le prizanesljivo nasmehnil in skomizgnil z rameni. Bil je v zadregi, izpil je vino iz kozarca in bridko zresnjen nagnil glavo. Čedermac ga je gledal. Da, bil je vedel človek, a neumnih šal ni nikoli zbijal. Sin premožni*1 in uglednih staršev, nadarjen in spoštovan; kdaj že bi bil lahko dobil kako bogato župnijo. Pa se je zapokal v tiste gore, vzljubil kraj in ljudi. Imel je mnogo prijateljev, odlične zveze, na uho mu je prišlo marsikaj, o čemer se drugim še sanjalo ni... Noč, v kateri se je Martin Čedermac dolgo brez spanca premetaval po postelji. Še je upal, še zmeraj je upal, a vendar se mu je grenka slutnja tako oklenila srca, da ga je skelelo. Da, saj so bili poizkusili že pred leti, a tedaj ga ni tako zadelo. . . V medli svetlobi, ki je padala skozi okna, je lovil tolažeče misli, a so se mu hudobno ifcmikale. Prisluškoval je rahlemu šumu dreves, se pogrezal v zmedene občutke, ki so ga divje zasipali. Morandinijeve besede mu zdaj pa zdaj pobeldele, zazdel® se mu smešne, a so mu znova vstaj. v zavest in ga grozeče grabile za f?r. f Neurje! Kdo more prerokovati, bo po iievihti? “Bog'nebeški, usinin nas!” Med molitvijo je zaspal..-JL poldne, ko se je že zamotil z vsa7*L njostjo in si vse slikal v rožnatih ^ vali, sta prišla orožnika. . . (| Spomin na prizor, ki se je bil odifPj v tej izbi pred pol ure, morda Vr. uro, ga je zbodel, da se je naglo dvlV nil in odšel do vrat. Obstal je, P^L mu je objel Križanega v kotu, božjo pod steklom, podobo papeža * XI.; nato so se mu oči uprl? na °£or.jii cigaret, na stolico, ki je bila še znieI\0. odmaknjena. Boj je bil z ostro črt® , čil značaje narodov; Čedermac je v d gih letih dodobra spoznal svoje s° de, znal je z njimi ravnati. Globok klon, četudi je ogenj v srcu in nasmehom skrivajo najstrupenejŠ® sede. Izvršilo se je čisto uradno,~slV,. kratko, a s prirojeno vljudnostjo, ^ kor da ne gre za poseganje v božje j j človeške pravice. Z vso silo je n10^. I zatajevati svojo surovo hribovsko j kritost, krotiti srce in nepopisna j stva, ki so ga razganjala. Z vi jo®® a i nasmehom, ki ga je smrtno utruja*’ ; odklonil podpis; odločitev, ki bi j° ®L| | ral pojasniti, pa je pojasniti ni J»°'v ne smel. Pač, jecljal je, da se j takih stvareh pokoriti le cerkveni °Pil( sti; ako mu ukaže cerkvena oblast^, | bo ugovarjal... In zopet vljuden smeh... _ . (Nadaljuje prihodnjih Za to. da so goriški Slovenci to svoje na-0(*no in kulturno žarišče izgubili. Po osvo-0 itvi Gorice in vsega Slovenskega Pri-orJa po partizanskih edinicah je postal •Judskl dom spet last in zbirališče, obnov-ena trdnjava goriških Slovencev. Odtod ®° se skupno s protifašističnimi Italijani or '1 proti vsem krivicam angloameriške *sedbene vojaške uprave. Vsem primor-^ ® Slovencem je ostal še dobro v spomi-d&n, ko je takozvana “zavezniška vo-a ^a uprava” vrgla iz Ljudskega doma ^Se naše protifašistične organizacije ter ga asedla s svojimi vojaki. Goriški Slovenci * so sedaj iznova poživili borbo za svoj udski dom, ki naj postane zopet last ki so ga zgradili z lastnimi sredstvi 8 Pomočjo vsega primorskega ljudstva. ^UDJE prodajajo svoja posestva Obupne, težke so življenjskeprilike v orlci. Trgovina, obrt ter mala industri-3a čutijo dušeči objem1 bližnje, krivične ^eje. Brezposelnih je zmerom več. Mizar-Stvo- ki je nekoč cvetelo, je na robu pro-Pada. Mesečne plače dosegajo komaj 12.000 ^r- eDlavec sl za svojo plačo ne more na-ayltt niti tega, kar nujno potrebuje za syoJe življenje. Cena čebuli je n. pr. 270 *lr kg, mesu 60 OUr, maslu pa celo 1400 **r. Nekaterih proizvodov, kakor n. pr. ^kstllnih predmetov, emajlirane posode itd. sploh ni dobiti. Ljudje prodajajo svoja posestva, ker drugače ne vzdržijo nemogočih življenjskih prilik. * NOVIČK IZ GORIŠKE OKOLICE Igralci iz Rupe so obiskali 7. marca Krmin uprizorili Nicodemijevo dramo "U-čiteljica” v treh dejanjih. Uživali smo ob toplih zvakih slovenske besede. Med gledalci so bili tudi domači Furlani, s katerimi živimo Slovenci v lepem sožitju. Takšne kulturne prireditve imajo posebno važnost v onih krajih, kjer smo Slovenci v manjšini. V štandrežu smo proslavili 7. marca mednarodni praznik ženš,. Proslavo je organizirala štandreška Zveza slovenskih žena. Na sporedu so bile deklamacijske, re- tolZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. pASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O H D O B A G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" i SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v vižini 1000 m. ODPRT CELO LETO, F. HRADILAK FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo “'Las Magdalenas” Fco. Belr6 5276 — T. A. 50-0000 M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — R A U B A R Pucstos 21, 24, 25. A vda. Fco. Beiro 5276 l '.VV.V. .V.’.VWV.V.V/W.V, s ji Direccion - Pnpcion - Construccion 5 v v Roberto F. lievpuscek huis StoK TECNICOS CONSTRUCTORiES CALOULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL Pi,ANOS-TRAMITES — FIRMA ESCRITORIO: T. A. 60 - 8037 Buenos Aires CALDERON 3062 Privado: LUIS STOK Tčc. Constructor Virgillo No. 2041 Vi'iVVW^/AVAV^AW.VW/W/.VJ,,V.V^V.,AVJV.W.V.VW^ -v ite! Privado: ROBERTO F. LEVPUŠČEK T6c. Constructor Calder6n 3002 T. A. 50-8087 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOT f0SE BONIFAaO 663 BUENOS AIRES I RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R * — Vsakovrstna domača prehrana. — lastnik: Peter Benčič ^^EPENDENCIA 4202 rogal MARMOL BUENOS AIRES cltacijske in pevske točke in uprizoritev dveh iger. Dne 4. aprila pa bo v štandrežu velik pevski koncert, na katerem bode) peli pevski zbori iz Sovodenj, Standreža, Pevme, števerjana in Rupe. V SoVodnJem smo imeli 7. marca pred-volivno zborovanje, na katerem smo soglasno sklenili, da bomo glasovali za Ljudsko fronto in slovenskega kandidata na njeni listi dr. L. Mermoljo iz Gorice. KAKO JE V SLOVENSKI BENEČIJI V Tajpani so policijski organi aretirali tovariše Marija Konta, Ambroža Birtiča in Arturja Siego, ker so se zavzemali zaljud-sko demokratično gibanje. Morali so jih pa izpustiti. Ta dogodek kaže, kakšnemu političnemu pritisku so izpostavljeni v se-dajni predvolivni kampanji beneški Slovenci. V Ravenci ie bilo predvolivno množično zborovanje Demokratične ljudske fronte, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi, česar slovenska Rezija še ni doživela. Potek zborovanja je dokazal, da 'so Rezijanski Slovenci v taboru Demokratične ljudske fronte. Zaman si prizadeva župnik v Osojani, da bi zasejal seme sovraštva proti Slovencem ter njihovemu glasilu “Soča”, ki se bori za ljudske pravice, predvsem v Reziji in Benečiji, kjer so narodne in socialne pravice najbolj zapostavljene. V Sodovnjem v Slovenski Benečiji imamo demokristjanskega župana, pripadnika sedanjega rimskega režima, s katerim pa večina prebivalstva ni zadovoljna, ker se zmerom druži z zloglasnim fašističnim podeštatom Faletichem. Tudi izkorišča ta župan Petričič svoj oblastveni položaj na ta način, da deli v predvolivnem. času Un-rine pakete svojim prijateljem iz demokri-stJanških vrst. Tudi štiri krave, ki bi jih morali dobiti najpotrebnejši občani, so prišle v posest njegovih prijateljev. Na splošno goovrijo, da jo misli odkuriti v Ameriko. Po gozdovih seka les in ga prodaja, da bi prišel do potrebnega denarja za potovanje čez “veliko lužo”. V Tarčentu in Lazah je izbruhnila nova afera v zvezi z denvokristjanskim županom iz Podbonesca. Tukaj so vaščani pobirali denar za vodovod, za kar so zbrali okoli 100.000 lir. O vodovodu pa ni nobenega sledu. Ljudstvo obtožuje župana Costape-raria, ki je pa v strahu zaradi razburjenega ljudstva obljubil, da bo vrnil denar, čim ga bo imela občina na razpolago. SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacija Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A- 35 - 8243 Buenos Aires ' Restavracija A. BENTTLI0 & KRBSEVIC ★ Izborna hrana Zmerne cene' CHORROARIN 596 Krojadnica LEOPOLD UŠAJ UJ A vda. FRANCISCO BEIRO 6380, Dep. 2 T. A. 50-4642 VILLA DEVOTO Zobozdravnika Uro. SamoitovUi Dr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—IS in od 15—29 nre DONATO ALVAREZ 2181 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča del« Segurola 1608-14 U. T. 67 - 625» Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in KerllMe Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8985 Gran conferencia educativa y Iunch a realizarse el dia 25 DEL CTE. MES a las 17 hs. en el local de SIMBRON 5148, Capital, del “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” pro fondos para el sostenimiento del CURSO DE IDIOMA ESLOVENO JOVEN ESLOVENO: Concurra ! PADRE DE FAMILIA: Lleve a sus hi j os! COMPATRIOTA: Ayude a esta obra cultural! LA COMISION ORGANIZADORA Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOSl — de — Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 LA VOZ ESLOVENA EIMTADO l*OR liA SOCIEDA1) TTJGOESTjAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” %V