JŠivio" in ^Slava". Prav je, da Slovenci vpijemo oboje; to je zdaj takii skoio edina vez, ki nas vežc na eno stran z Jug-oslovani, na drugo pa s eevernimi. Nenici tudi vpijejo ,,Hoch^ in ;,vivat". Prav po naše bi bilo namesto ,,živio!'r — wBog- živi!" (Kdo nam brani tudi tako kričati?) Saj tudi Nemec veli včasih: ,,Soll leben!a, včasih pa celo: ,,Fifat, soll leben!" (oboje h krati.) Napčuo pa je ženski vpiti ^živio^ (^kakor sera že včasih Slovence slišal) namesto, kakor bi bilo treba: ^živila!" Ako je več moških, je treba reci: ,,živili!", ako je več ženskih pa: ,,živile". — ,,Živio" (nainesto ^živel" je — naj živi Con)! ,,živila!" rz naj živi (ona)! i. t. d. To je, kar se tiče oblike, ravno tako, kakor pravirao po slovenski pospolu: živel je (Herb, ali hrv. živeo ali živio) on, živela je ona (ne pa: živel je ona) i. t d. — Tadi »Beli jKranjci^ rabijo pretekli ča* (brez ^j ea) za velivni naklon: ^posušil se mi perst," ,,usahnila ini roka," ako to ni res! ^poterla (poteri) tc slana repa!" i. t. d. Tako je tudi v českem je/.iku. Pri klicu ,,slava" ni treba, se ve da ne na spol, ne na število paziti; zalo je ta klic za splošno rabo boljsi, kot .,živio".— ,,Živio" res, da ni tudi naša domača t.j. ne prav slovenska oblika; ali če pomislimo, da je beseda tudi na.ša, in le oblika po.sojena, drugi narodi pa da so sprejeli celo C'UJ°) besedo (,,vivat"), kdo bi se toliko spotikal nad ,,živio," ki verh tega še prav lepo zvoni, pa tudi ušesa preleti. Ta „/,ivio", dragi moji, je na dalje znan zdaj že vsem nemškim ininislroin, ki jira pravi po časnikih in na glas, kedar popotujejo s svitlim cesarjern, ali sami po naših krajih, kod prebivajo Jugoslovani (s Slovenci vred) še dan današnji. Neizrečeno se je začudil neki Bach, ko je slišal okoli Celjovca in celo v Celjovcu ,,živio" vpiti. ,,Ja, siiid denn hier auch noch Slaven?" tako je vprašal ves sterme svojega soseda v kočii. (Menda je bil temu gospodu kdo natvezel, da je na Koroškem že vse ponemčeno, kakor je bil nekdo nekemu drugemu, da zna v Ljubljani že vsak človek po nemški. Prepiral ae je tukaj in terdil, da je res tako. Ko pa pride 1. 1850 v Ljubljano, in vpraša nekaj po neinški pervih petero, šestero ljudi, ki jih je srečal, ni dobil drugega odgovora, kot: ,,niks tajč." Potlej je verjel, da Ljubljana še ni tako ponemcena.^ Toraj Slovenci! kodar vas je kaj , lc prav na glas vpite ^živio^ (ne pa v\ i v a t"), kedar bo popotoval svetli cesar ali kak minister po vašem kraju! — /\^ Prošnja do ,,lTfite!jskega Tovarša". Naše slovenako slovstvo lepo napreduje in od dne do dne se bolj razsirja ljubezen do maternega jezika. Tudi Ti, Ijubi ,;Tovarša si si pridobil že nuiogo prijatlov s svojimi mičnimi spisi, in pogosto se nahajaš v naših Ijutiskih šolah. Toda še več prijatlov bi si naklonil, ako bi nam na koncu vsakega leta prinesel kratek imenik vseh sloven sk ih šol in njih učiteljev. Iz ,,Slov. Koledarja" nam je znano, da je šol ined Slovenci: bogoslovskih ueilnic 5, g\mnazij 8, tehnik in realk 8; ljudskih šol na Kranjskem 158, na Štajarekem 189, na Koroškem 94, v Primorji 136, na Beneškem 34, na Ogerskem 27. — Kako lepo bi bilo, ako bi naj pred brali imena vseh mil. skofov teh krajev, potem šolske svetovavce in višje šolske oglede; za temi vodje in učitelje bogoslovskih šol, poteni od gimnazij, tehnik in realk, in na zadnje dekanije in vse njih glavne in trivialue šole! Ako bi Ti, ljubi ,,Tovarš" ne mogel tega dela izveršiti, bi ga morda prevzeli preč. gosp. pisavec ,,Slov. Koledarja". Bog daj srečo ! *) Tvoj zvesti prijatel Idrijanski. *) ^Učiteljski Tovarš" bi še marsikaj in tudi ta nasvetovani i m e n i k prav rad podal svojim čast. bravcom. če bi mogel. Ako bi pa slavni gosp. pi»avic ffSlov. Koledarja" to delo prevzeli, bi jim bili gotovo vsi šolniki in ioltkl prfjfttll teli hv»leini. Vred. Oprostcna jetnika. Na svetega Marka dan pride k neznanemu mestnemu gospodu — živa podoba revščine — priletna, medla, izstradana ženica, s pokrito kletko v roki. ,,Kaj bi rada?" jo gospod zapraša. — ,,Kupite tega le slavca," pravi žena, ,,Vam bo prepeval noč in dan*. — Gospod ogleduje gibčnega tička, pa pobara : ,,Koliko pa prašate zanj?" — ,,Saj veste, odgovori prudajavka, da slavci, tuliko sloveči pevci, so dragi — po več goldinarjev eden. Jaz pa uboga reva, ki imam bolnega moža in tri majhne otročiee, pa z vsemi vkup nič jesti, jaz Vatn tega le prisiljena od velike potrebe — dam za e n goldinar." — »Žal mi je," reče gospod, ,,da vam ne morem pomagati, ker sim tudi s a m siromak — odslužen, bolehiii in na tako majhnem penzjoni, da mi je nemogoče shajati ž njira. Ponudite tedaj komu bolj premožnemu slavca; bote tudi več skupila zanj; od inene pa vzetnite za vbogajme to le capico (listek za 10 soldov}, da si za njo saj kruha kupile." — ^Bog- vain poverni tavženkrat!" vzdihne žena vsa solzna, in — odide. Zena iu slavec 8ta bila pri gospodu v.c čislo pozabljena, kar mn čez tri dni stopi v sobo — ravno tista sirota in z ravno tisto pokrito kletko. nGospod!': mu reče, ,,za božjo voljo, usmilite se me! Zastonj ponujam slavca po vsera mesti naprodaj; mož mi je za smert bolan, in jaz mu nimam dati le za žlico kuhanega! Poraagajte mi saj Vi — le za danes, ko je sveta nedelja, danes Vam prineeem d v a slavca za en goldinar!" — Take prošnje in pa tolika revščina bi prederle tudi kaiuuito serce. Gospodu se pa to zdi več kot le zgolj primerljej, da se reva veme že drugič k njemu — in pa ravno danes, ko je on že čez veliko let enkrat dobil cel goldinar za sv. mašo — ravno, kolikor je žena prašala za slavca: zdi se mu kakor božji opomin, de naj s tim mašuiiu darom pomaga siromaški družini saj za en dan. Misli si: ;,Dobrotljivi Bog pnmaga človeku po človeku; morda poraaga tudi se meni tako!" Seže tedaj po komej prejeti goldinar, pa govori siroti: ,,Kakor Ijubo mi je sicer slavsko petje, bi jaz vendar ne kupoval teh vaših ,,slovečih pevcov;" Ie vaša silna revščina mi gre toliko k sercu, da to storim, — toda ne drugač, kakor če mi pri ve- sti obljubite, da zanaprej ne bote nič več, ne vi, ne nobeden vaših lovili in prodajali tičev. Kaj se vam nič ne smilite te dve uboge ži- valici, ki ju iinate tu notri zapertc, da ju tako nemilo zaderž.ujete v ječi ? Ali se vam ne zdi, kakor da bi vidila dve duši, ki hrepenite po rešenji iz vic? Kako bi bilo v a m pri serci, ko bi ravno tako va« ali pa kterega vaših zaperli iu neprenehoma deržali v zapori — in vse to ravno tako po nedolžnem, brez naj maujše krivice? Nikar tedaj tudi vi in vaši ne lovite in ne zapirajte nedol/.nih tičkov! — Pa koli- ko si tudi pomagate z lovom in prodajo tičev! Se li morete s tim pre- živiti? Ali ni bolj pamctno, da se lotite kakega bolj zdatnega, pa tudi bolj gotovega zaslu/.ka? Med lem ko s (ičjelovom sebi le malo več kot nič pomagatc, pa neizmerno škodvate vsem kinetom, vertnarjem, sadjorejcom in lastnikoin gojzdov, ker z zapiranjem in zatiranjem ti- čev zapirate in zatirate naj pridniše pokončevavce požrešnih gosenc in červov, ki ljudern požio sadja na cente že v cvetji; žita, sočivja , re- pe, zelja in druge zelenjave pa toliko, de večkrat ne pridelajo še se- mena. Ravno zato pa tudi cesarska postava ojstro prepoveduje tiče loviti in zatirati. Ce sem ter tje gosposka preinalo skerbi za spolno- vanje te postave, je to slabo zudnsti. Ne zanašajte se pa, da bi za vselej pri teni ostalo. Ce še nobeden vas tukajšnih tičarjev ni bil dozdaj kaznovan, se lahko po.sihmal zgodi, da ga zasačijo in vtaknejo v zapor, ravno kakor oni zdaj tiče. — Pa ni le zoper cesarsko pre- poved, temue je tudi zoper božjo voijo, terpinčiti nedolžne tičke — tudi že samo z zaporom zavoljo petja. Tudi oni so občutljive živali, ki jih bolj peče zapor in zguba prostosti, kakor marsikterega sirovega človeka. Nikar jih tedaj tudi vi in vaša družina in znanci več ne lovite in ne zapirajte! — Ako mi vse to za terdno obljubite in se šeponebno k temu zavežete, svoje otroke, kadar odrastejo, svariti, dane bodo tičein gnjezd razdirali in mladieev jemali in terpinčili, vani odkupim za dane.s ta dva slavca". — Ker žena vse to za terdno obljubi, in se tudi lepo zahvali za ves ta nauk, ki bi ga bila rada že dozdaj spolnovala, ko bi ga bila /x> pred slišala in tako umela, ji gospod poda obljubljeni goldinar, pa reče: ,,.Iaz ga vain ne dam za tiča, ker ju ne potrebujem, temuč le iz usmiljenja, da vain saj ne- koliko pomagam v vaši silni potrebi. Sicer bi vain to majlino pomoč rad pomnožil šc s tim, da bi vam tudi slavce pustil, da jih še enkiat komu druzemu prodaste. Al meni se ne smilile le v i, smilita se mi tudi vaša uboga jetnika — zaperta tička. Aku ju pnstim še dalej prodajati, ostaneta še dalej v sužnosti — le pri drugem ječarji, ki bi ju deržal zaperta, da naj mu še pojeta v plačilo tega nensmiljenja, ter za zgubo svoje prostosti! Bog ne daj, de bi bil jaz kriv te njune podaljšane sužnosti! Ker vam sein ju že plačal, sta zdaj moja. — Da pa ne bote mislila, da jaz imam usmiljenje do nedolžnih živalic le na jeziki, in da bi bil v stani, se tudi sam vkrivičiti tiste terdoserč- nosti do tieev, ki jo grajam na druzih, naj vas prepričajo milšega čutja v ineni — ne bescde mojc, (einuč vašc lastne oči". — To rekši seže v kletko — z eno roko po enega in z diugo po druzega slavčka; in ko enega za drugem vun piinese, ju pomiluje in nagovori: ,,Kaj ne da, Ijubeznjiva pevčka! dobrotljivi Bog vas tičkov ni stvaril za sužnost, teinuč da mu prosti in veseli prepevate slavo in pa korislite ljudem — s pokončevanjem .škodljivih merčesov. Ta Ijubeznjivi oče tudi hoče, da Ijndi razveseljujete s svojim sladkim petjem— toda ne tnehkužnih in terdoserčnih niesčanov, ki vas zapirajo v jece, teniuč le pridne poljodelce in vse tiste piijatle tičev, ki vam ne kratijo naj drajšega blagra — Ijube prostosti. — Kako bi li tudi vidva še mogla iz serca prepevati — zapeita v to tesno in (einno ječo, ined tem ko vajni tovarši, soioclniki in drugi tički prosto skakljajo po prostem gennovji in drevji — prosti prepevaje med sočim zelenjem in dišečim cvefjem! Sramuje naj se terda tloveška duša, ki krati tičkoin to njili rajsko veselje — z vicanjem po klelkah ! .laz pa, preljuba odkupljenčka inoja! ga vaina ne bom kratil. Pejta z Bogorn, slavita ga prosta vse žive dui, — pa rie dajta se nikdar več vjeti!" — To izrekši poljubi vsacega verh glavice, odprc pesti, in — frrr, frrr — mu zlctita oprostena jetnika izpred oči. Tiikomil.