Uspehi deiovoe metode v prirodoslovjo. Zaradi primerjanja uspehov v stari formalni metodi in novi samodelavni metodi je napravil inspektor dr. O. Kriebel poizkuse v meščanski šoli v tišnovskem srezu na Moravskem. Leta 1929. je bil navzoč pri pouku v pxu rodopisu pri učni sliki, ko je bil učencem podan pregled kremenjaka. Postopek je bil večinoma dogmatičen v obliki predavanja. Učitelj je pokazal učencem poedine vrstc kremenjaka, govoril o njihovih lastnostih in končno napisal na tablo prcgled, katerega so si učenci prepisali v svojc beležnice. Točno po encm mesccu in nato zopet čcz cn četrt leta je obiskal dr. Kriebel ponovno isti razred, razdelil učencem listke papirja ter naprosil učence. naj na listih naznačijo pregled kfemenjakov, kakor so se poed enim mesecem. oziroma pred trcmi meseci učili. Učencem se ni bilo treba podpisati, prepisovati niso tnogli in pred oddajo listka so si lahko izvršeno delo prečitali. Rezultat je bil sledcč: po preteku enega meseca si je dobro zapomnilo prcdelano tvarino o kremenjakovih zvrsteh 18%, srednje dobro 48% in slabih izdelkov jc bilo 32%; po pretcku čctrt leta pa jc bilo dobrih nalog 0%, srcdnjc dobrih 38% in slabih 62%. Nasprotno temu pa je bil v istem razredu napravljen poizkus s podobno temo, pri kateri se je posluževalo delovne metode. Učna slika je bila o temi: razne hribine. Učitelj je peljal svoje učence v najbližjo šolsko okolico. Na različnih mestih so opa= zovali učenci hribine iz permske dobe: peskovec, skriljavec, krcmenjakov prod, uma« zan od vodnega železnega blata, filit itd. To, kar so učenci zunaj spoznali, se je še v šoli izpopolnilo z raznim skupinskim delom in raznimi vajami v spoznavanju rudnin, katerih učenci niso opazili ali našli. Nato se je vršilo tolčenje, rezanje, sekanje teh rwdnin, natančno opazovanje barv in drugih posebnosti. Nato so se vršili še na> slednji poizkusi in razgovor o pridobivanju teh rudnin; ako so gorljive, ako se talijo in drugo. Vse to so seveda izvrševali učenci sami pod vodstvom učitelja. To so učenci delali 3A ure, vsaka skupina je povedala lastnosti rudnin, ki jih je dobila v premotriv.anje. Nekateri učenci so si te zanimivosti zapisovali ali celo narisali. Učitelj pa je združil vsa ta opazovanja učencev v eno ce= loto in sedaj podal pregled o razlikah hribin. Poizkus, ki ga je napravil omenjeni pedagog v istem času, kakor v prvem slučaju je pokazal sledeči rezultat: a) po enem me- secu prav dobrih izdelkov 50%, srednje do« brih 34%, slabih 16%. — b) Po preteku % leta: popolnoma dobrih 41%, dobrih 50%, slabih pa 9%. Iz tega sledi, da učivo, predelano po delovni metodi, postane učencem takoj lastnina, ki ostane vedno svetla. Delovna metoda podpira tudi razvoj učenčeve inteligcncc in njcgovo samodelavnost ter se da zato ta metoda s pridom uporabljati pri po= uku prirodoznanstva tudi na osnovnih šolah. Po Lippertu — K. —