Po&tnina puifanu v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	Številki	Din	1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za tr gr o vira o, industrijo in oft»rt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y3 leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	29.	decembra	1934.	štev.	144.
2
v teto
Če bi presojali izglede v novo leto le na podlagi nedvomnih ugotovitev številk, potem bi morali najbrže resignirano priznati, da ne vstopamo v novo leto pod nič boljšimi razmerami, kakor pred enim letom. Nasprotno bi morali celo priznati, da je tudi lansko leto z nezmanjšano silo traja-' joče krize znova oslabilo naše gospodarstvo in da smo danes bolj oslabljeni za boj proti krizi kakor pred letom dni. Vrhu tega pa tudi nismo rešili niti enega vprašanja, ki je zahtevalo rešitev že lani, da so danes naše naloge popolnoma iste, samo da je naša moč se bolj izčrpana.
A kljub temu vstopamo z optimizmom v novo leto in prepričani smo, da delamo prav, 6e ostajamo zvesti optimizmu. Kajti optimizem je sam na sebi že sila, ki dviga človeka, ki odkriva v njem nove moči in daje novo sposobnosti za delo in boj. V optimizmu je zato že pol usipeha in samo dovok z vero v srcu na uspeh more tudi doseči uspeh. Zato vstopamo z optimizmom, ker smo že načelni optimisti.
Pa tudi iz stvarnih razlogov smo optimisti. Preteklo leto je sicer prineslo toliko težav, nesreč in katastrof, da bi moral skoraj usahniti vsak optimizem. In zlasti mi Jugoslovani smo doživeli tako veliko katastrofo, da bi mogli obupati. Na podel način nam je bil ubit naš nepozabni voditelj in temne sile onih naših zakletih sovražnikov so že mulilo, da je prišel njih veliki dam. Posebna lastnost našega mnogo preizkušenega naroda pa je, da nikdar ne obupa, da tudi v najtežjem trenutku ohrani svojo vero in svoje dostojanstvo. In ta-ko je marsejski dogodek sicer z nepopisno bolestjo ranil njegovo srce, toda njegov duh je ostal nezlomljen in njegova vera v zmago pravice nezmanjšana. Zato pa je tudi zmagal. Optimizem je značilna lastnost našega naroda iin že zato vstopamo v novo leto z optimizmom.
So pa tudi mnogo pomembni znaki, ki pravijo, da je upravičena naša vera v lepšo bodočnost narodov. Do skrajnosti je bil napet položaj v komaj minulem letu, že je bila vojna nevarnost tako blizu, da so skoraj že zagrmeli topovi, a vendar je bila ta nevarnost odvrnjena in evropski mir je danes bolj trden kakor kdajkoli. Evropska ljudstva so dokazala, da so vdana miru, da so za sporazum med narodi, in r tem je največje jamstvo za ohranitev miru. Mir pa je pogoj gospodarskega napredka, ker le v miru je mogoče plodo-nosno delo.
A kažejo se tudi že drugi razveseljivi znaki, da pada nezaupanje med narodi in da se pripravlja doba sodelovanja narodov. Oficialno sicer de vsaka država postavlja kitajske zidove, toda vedno ved je odpora proti oni kratkovidni avtarkiji, ki je zavrla vso svetovno trgovino in povzročila sedanje zlo. Prodira zavest, da je tudi gospodarska vojna prav tako draga in le v izgubo, kakor resnična vojna. Narodi so navezani drug na drugega. Ta zavest zmaguje in s tem se tudi pripravlja pot iz splošne svetovne krize.
Prav posebno pa se je v našem narodu pokazala volja do složnega sodelovanja. Baš ob zatonu Leta doživljamo o tem tako krepke dokaze, da mora znova zaplapolati vera v lepšo bodočnost in v uspešnost vsakega pozitivnega dela. Vstaja nova doba in nastajajo nove možnosti sodelovanja, ki ga morajo biti zlasti veseli vsi gospodarski ljudje, ki so vendar najbolj občutili vso te-žino ostrega medsebojnega boja.
Zato pa je tudi v prvi vrsti gospodarskih krogov dolžnost, da se čisto postavijo v službo tega novega složnega dela in pravočasno poskrbe, da bodo odločilno sodelovali pri ustvarjanju novega stanja. A v javnem življenju se presoja vsak stan le po moči njegove organizacije. Prva naloga '
mora zato biti, da se v novem letu vsi gospodarski ljudje s podvojeno silo lotijo dela za napredek svojih organizacij in za razvoj svojega tiska. Le na ta način se morejo popolnoma uveljaviti, le na ta način dati svojini zahtevam oni poudarek, ki je potreben za njih uresničenje.
Vstopamo z optimizmom v novo leto, ker smo prepričani, da l«> naše trgovstvo to delo tudi storilo, da bo še z večjo solidarnostjo ko doslej branilo svoje pravice
V češkoslovaški državi posvečeni številki angleškega lista »Manchester Guardian Commerciak je objavil češki zunanji minister dr. Beneš svoje misli o ureditvi srednjeevropskega gospodarstva. Po njegovem je tu proces isti ko v vsem svetu: agrarne države se hočejo industrializirati, industrijsko osamosvojiti proti agrarnim, to pa je deloma vplivalo na politiko in deloma je to avtarkično gospodarstvo pospešila tudi politika sama, predvsem vojna politika. Avtarkija je omejila promet s kontingenti in uničila dotedanjo razdelitev dela. Poudariti treba, da to ni samo naš, temveč svetovni pojav.
Težnja za normalizacijo mednarodnih gospodarskih stikov je zajela tudi Francijo, Italijo in Nemčijo. Mala antanta je v tej smeri že sklenila važne ukrepe za občni evropski gospodarski sporazum, Rimski protokoli pod vodstvom Italije nimajo pomena konkurence in ne urejajo razmer z Nemčijo. Francoski TardieujeV načrt je padel zaradi sumnje, da je ugoden samo za Malo antanto. Značilno pa je,
Letos se je sadna kupčija dosti povoljno razvijala, da ni bilo velikih pretresljajev. Tudi cene so se zadovoljivo držale. Le z jabolkami nismo mogli biti zadovoljni, ker je bila letošnja letina jabolk doma jako bogata. Na splošno so bili izvozniki bolj zadovoljni ko druga leta, ker je bil uvoz sadja pod strogim nadzorstvom ministrstva.
Radi znanih trgovinskih in drugih pogodb med Avstrijo, Madjareko in Italijo sta uživali zadnji dve tudi pri uvozu sadja in zelenjave v Avstrijo razne prednosti, ki so jih druge države več ali manj neugodno občutile.
Letos je igrala veliko vlogo prezgodnja dozorelost sadja, da je prihajalo zaradi milega vremena cel mesec prezgodaj na srednjeevropske trge. Tako je letos prihajalo skoraj ob istem času s — črešnjami tudi že prvo grozdje na trg, kar se ni zgodilo, kar pomnimo. In tako so bile že takoj v juliju nakrat na srednjeevropskih trgih skoraj vse vrste sadja, ki prihajajo sploh v poštev za trgovino v večjih množinah. — Prezgodaj dozorelo sadje ni imelo zadostne množine sladkorja, ni vzdržalo dolgega prevoza, je prehitro gnilo.
Ze pri prvem sadju — pri črešnjah smo doživeli presenečenja. Desetletja že so prihajale črešnje najprej iz obmorske Apulije v južni Italiji (središče Bisceglie), kmalu potem iz naših Brd in Vipavske doline, iz okolice Trsta, — a zadnje čase se je za njimi čedalje uspešneje oglašalo bližnje Gradiščansko, ki je za vse vrtnarstvo in sadjarstvo prava zakladnica za Dunaj in za vso Avstrijo. Tu je na vidiku prav nevaren tekmec za vse sadne vrste, tudi za jagode in vse zelenjave. Dunajski veletržci imajo z Gradiščem najprijetnejše zveze. Po zaključku trga morejo dan za dnem zdirjati s svojimi tovornimi avtomobili na razne kraje Gradišča, kjer natovorijo po svoji mili volji, in pred pričetkom trga so ponoči že s svojim blagom na Dunaju v svojih skladiščih. Torej sadje z dreves tako rekoč naravnost na dunajski trg. Proti
in s tem tudi pravice vsega gospodarstva. Naloge, ki ga čakajo v novem letu, so velike in težke, a izvesti jih bo treba, ker drugače ne bo zboljšanja. In izvesti bo treba vse naloge, od največje do najmanjše, od one po gospodarskem svetu pa do one o odpravi določbe, da se na podlagi stanarine odmerja pridobnina.
V ta namen pa vsi na delo za organizacije, na delo za naš tisk in v tem znaku tudi: z optimizmom v novo leto!
da so gospodarski odnosi med državami obeh skupin razmeroma zelo slabi ter ne bi zadoščali niti v primeru, da se pridružijo še katere sosednje države.
Za ureditev Srednje Evrope je potrebna dopolnitev teh sporazumov s pristopom za-padnih držav, posebno Francije in Anglije. Naše države jim morejo poplačati dolgove samo i izvozom žitaric. Gre torej za čisto trgovske interese, za male države pa je nujno potrebno, da nastopajo skupno, ker le tako je mogoča gospodarska ureditev Srednje Evrope. A ne le gospodarska, temveč tudi politična ureditev, kajti vsi omenjeni sporazumi bi mogli in morajo pomagati evropskemu miru.
Anglija doslej ni direktno sodelovala pri teh poskusih, ker je imela dovolj posla z ureditvijo razmer v svojem imperiju. Ko je rešila ta vprašanja, bi ji gotovo le koristilo, ako svojo pažnjo zopet, posveti.. Srednji Evropi. S lerii r bi' pomagala Mitrdif i r novo dobo političnega razumevanja in gospodarskega sodelovanja v vsem svetu.
taki konkurenci je vsak boj nemogoč. Približno tako je z dovozom iz sosednje Ma-djarske.
Dovoz iz tujine prihaja torej le toliko v poštev, v kolikor je Gradišče s svojo kampanjo časovno za inozemstvom ali v kolikor Gradišče ne more kriti dunajskih potreb. Ze pri črešiijah se je letos pokazalo, da so prišle gradiščanske črešnje kaj kmalu in v ogromnih množinah na dunajski trg, tako da je bil dovoz iz tujine prav majhen, kajti za to so skrbela tudi uvozna dovoljenja, ki so dovoz iz tujine naravnost onemogočala. Iz Italije je bilo le malo blaga na Dunaj, kar je napravilo precej veliko škodo našim Bricem in Vipavcem. — Iz Jugoslavije minimalen dovoz, kajti tega je povrhu ovirala še madjarska sabotaža na železnicah, ki je delala našemu tranzitu vse možne ovire pod raznimi nedolžnimi vzroki. Zato pa so prodajali ma-djarske črne črešnje po 90 do 110 grošev (okroglo 9 Din na debelo).
Pri marelicah so letos najbolje odrezali Madjari. Uvoz so imeli prost, dovoz olajšan zaradi bližine in zaradi zveze s ko-misionarji na dunajskih trgih, tako da je madjarsko blago skoraj docela iztisnilo italijansko. Pa prišlo j© še Gradiščansko s svojim blagom. Tako se ni razvil dovoz iz Italije, Iti je bil doslej vprav ogromen. — Isto smo doživeli pri breskvah. Doslej ogromen dovoz iz Italije, letos od tam malenkosten, vrhu vsega pa so bile breskve letos skoraj istočasno na trgu iz Madjarske in Gradiščanskega. Iz Jugoslavije je bilo na Dunaju le malo tega blaga.
Navadno velikemu dovozu italijanskih marelic in breskev so bile letos hud konkurent — jugoslovanske češplje, ki so prihajale letos skoraj za cel mesec poprej na trg srednje Evrope. Laškemu blagu niso pomagale dosti niti izvozne premije, ki jih je plačevala italijanska vlada. — Naše češplje so običajno prihajale na Dunaj šele sredi avgusta ali celo po 20. avgustu, letos pa že koncem julija. Češplje iz naših krajev bo na Dunaju jako priljubljena ljud-
ska hrana v vseh možnih oblikah, veliko bolj nego pri nas, kjer ta sad raste.
Vendar pa uvoz jugoslovanskih češpelj ni bil tako ogromen, kakor druga leta. Vzrok je bil v glavnem ta, da letos to blago ni vzdržalo predolgega prevoza. Tudi Madjari niso preveč hiteli pri tem našem tranzitnem blagu, tako da je silno veliko blaga dohajalo na Dunaj in še bolj v severne kraje v tako pokvarjenem stanu, da so imeli pravi eldorado kuharji žganjin. Za sposobno blago pa so bile cene kolikor toliko boljše od lani, od 30—35, pozneje celo po 40—70 grošev, v dneh preobilice blaga pa tudi znatno manj.
Uvoz grozdja je bil kontingentiran in vezan na vozne in carinske dokumente minulega leta, bil je izveden po načelu kompenzacije. Kdor je zmogel vse te pogoje, je dobil uvozna dovoljenja in je napravil izborne kupčije. — Zato ni bilo iz Jugoslavije veliko grozdja na avstrijskih trgih; več je bilo bolgarskega. Cena se je sukala od 70 do 100 grošev, le za italijanski muškat je bila dosežena cena do 120 grošev. — Došlo je tudi mnogo pokvarjenega blaga, ki se je prodajalo po vsaki ceni. — Madjarska konkurenca ni bila nevarna, kajti madjarsko grozdje se ne more primerjati z našim smederevskim ali bolgarskim. Madjarsko grozdje je dosegalo ceno od 50 do 65 grošev. Ali jugoslovanski izvozniki in kmetje nimajo navadno na dunajskem trgu dobrih zastopnikov. Največkrat se zatekajo k temu ali onemu židu, ki jih prav grdo naplahta pri obračunu. Letos jim je neki jugoslovanski Žid napravil ogromne škode, tako očitne in grde, da so ga avstrijske oblasti vtaknile pod lcljuS, in upamo, da bo tudi primerno kaznovan,
Letos jebolgarsko grosdje- izborno; od-‘ rezalo v vsakem pofrlodu. Vsled kompenzacij je bilo dovoljeno večje število vagonov. Bolgari prevažajo svoje sadje skozi Jugoslavijo v tistih krasnih, nalašč za to narejenih železnih vozovih, ki dopuščajo znamenito prezračevanje in pravilno nalaganje v vagone do vrha, ne da bi se koški dotikali. V Bolgariji so vseskozi zmagali četverooglati odprti koški, ki se dajo lepo zlagati v vagone do dna do vrha. Zato je mogoče vagone polno natovoriti in ti pri-: hajajo na trg zdravi. Navadni bolgarski »damijatc je enak smederevskemu s tenko kožico, pa se je prodajal bolje od našega po ceni od 75 do 100 gr, ono drugo, z debelejšo kožico, podobno španskemu alme-rija, pa celo do 110 gr. Le redko je bilo bolgarsko grozdje pokvarjeno na trgu. — Grško grozdje letos skoraj ni prišlo v poštev. Malo ga je bilo in je dosezalo cene do 110 gr. Z ozirom na večje stroške pa je ta cena nezadostna.
Češka prideluje mnogo hrušk, ki jih vsako leto prav veliko izvaža v Avstrijo. Ali tako dobrih kupčij ni morda še nikdar delala kakor letos. Avstrija je letos pridelala več tisoč vagonov jabolk za izvoz, dočim jih na Češkem ni bilo. In tako so Avstrijci izvažali na Češko jabolka za češke hruške.
Poglavje o jabolkah je zanimivo zlasti za Jugoslavijo z ozirom na hude polemike o izvozu jabolk v Nemčijo. Avstrijska nadprodukcija jabolk je škodovala tudi jugoslovanskemu izvozu jabolk v Nemčijo, razen izvoza prav zgodnjega blaga. Avstrija je prav dobro izvozila 1500 vagonov jabolk v kompenzacijo za porurski — premog. Avstrijski izvozniki jabolk so plačevali od vagona po 25 šil. izvozne takse, vrhu tega še posebno premijo 100 šil. v korist nemškim železnicam, da so mogli tekmovati pri izvozu porurskega premoga. — Na ta način se je Avstrija še precej dobro iznebila svojih jabolk. — Zdaj dovažajo na dunajski trg jabolka iz Štajerske in iz Gradiščanske z avtomobili. Cena se je zadnji čas dvignila od 25 grošev celo do 70 grošev. — Avstrijskih kanadk so mnogo izvozili na Češko in v Francijo.
Za pomaranče in mandarine imajo italijanski izvozniki 50% refakrijo, da delajo Špancem znatno konkurenco. — Kljub temu pa ne prihaja	tako ogromno tega
blaga na Dunaj.	Franj« KmrhtfU.
De. Beneš o gaspodaeski ueedtb/i
* ' :■■■ C'V. ,■ :l	5	,	■■■	,
Sadna UupU{a ho. dunajskem tegu
(Izvirno poročilo z Dunaja.)
heteše* tu	gMpodacsUavprašanja
' »Naše razmere so najbolj označene z ugotovitvijo, da nimamo nobenega gospodarskega programa in da se zato pri izdajanju raznih ukrepov ne držimo nobene črte, ki bi označevala našo gospodarsko politiko.« Tako je dejal na zadnji skupščini Centrale industrijskih korporacij v Beogradu njen gen. tajnik Gj. Cnrfin in zadel s tem naravnost v črno. Se vedno smo brez vsake gospodarske politike in zato kolebamo in nihamo od enega sistema do drugega, zato nihče prav ne ve, kako se bo razvijala naša gospodarska politika, zato mora biti vsak podjetnik vedno pripravljen na najtežja presenečenja. Da je zaradi te negotovosti vsaka živahnejša gradbena akcija ali gospodarska delavnost onemogočena, je več ko jasno. Druga težka posledica te negotovosti pa je, da ostajajo tudi najbolj aktualna gospodarska vprašanja nerešena in da je naš gospodarski položaj kar cementiran na mrtvo točko. Nič se ne premakne naprej, vse ostaja na istem mestu, kvečjem <}a kakšna enostranska in premalo preudarjena naredlia še poveča že itak silni gospodarski zastoj.
In tako so ostala vsa vprašanja iz prejšnjih let enako nerešena tudi v letošnjem letu in kar je tvorilo jedro gospodarskega programa za leto 1934., to ostaja še naprej glavna vsebina gospodarskega programa za leto 1935. Ni mogoče zato našega bodočega gospodarskega programa jasneje pokazati, kakor če opozorimo na celo kopico onih vprašanj, ki so ostala nerešena v i. 1934., pa čeprav so gospodarski krogi ponovno opozorili, kako jih treba rešiti.
Na prvem mestu treba tu poudariti že uvodno izrečeno konstatacijo, da smo še vedno
brez vsakega gospodarskega programa
Postavitev tega programa je prva nujnost, kajti šele potem se more razvijati vse naše gospodarsko življenje po določenem pravcu. Gospodarski program pa ne more določiti nihče drug ko naše gospodarske organizacije, stanovske ko strokovne. Gospodarski program, ki bi bil le od zgoraj dekretiran, ne more biti dober, temveč potrebam gospodarstva more odgovarjati le program, ki zraste iz naših razmer, ki se kar sam oblikuje iz naših gospodarskih potreb. Te poznajo edino praktični ljudje gospodarstva in zato gre tem tudi odločilna beseda pri sestavi gospodarskega programa. Zalo se iz zahteve po | postavitvi gospodarskega programa poraja kar sama od sebe kot prva konkretna zahteva ustanovitev gospodarskega sveta.
Ta zahteva je tem bolj upravičena ne samo zato, ker je že z zakonom utemeljena, ker ni bil sklican gospodarski svet le s. kršitvijo zakona, temveč tudi vsled naših čisto posebnih parlamentarnih razmer. Svoje dni je upala vsa naša javnost, da dobimo s senatom potrebno korekturo za delo skupščine, da bo namreč skupščina pri donašanju zakonov upoštevala bolj njih politično plat, senat pa bolj njih gospodarsko in strokovno. Ta nada pa se ni uresničila in pri presoji zakonskih načrtov je odločal še naprej le politični kriterij. Pomanjkanje gospodarskega sveta se občuti zato dvakrat težko, ker danes sploh nimamo vsedržavnega javnega zastopa, ki bi se bavil predvsem z gospodarskimi vprašanji. In vendar so danes po diktatu krize gospodarska vprašanja v ospredju in njih pomembnost daleč nad-kriljuje vsa druga vprašanja. 2e samo zaradi boja proti krizi bi morali ustanoviti gospodarski svet, ki bi moral zbrati vse gospodarske ljudi države v skupnem delu, da bi vsi naši gospodarski delavci ter vse gospodarske organizacije po določenem načrtu in z medsebojnim podpiranjem delali za napredek našega gospodarstva.
Sklicanje gospodarskega sveta
je in ostane osnovna zahteva gospodarstva, ker nas more samo gospodarski svet potegniti iz današnjega mrtvila, obenem pa nam tudi dati jamstvo, da se začne novo delo, ki ne bo trpelo od notranjih nesoglasij in nasprotij, temveč ki bi baš zara-
Že v 24 urah 52 S* 12
klobuke itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
di svoje sloge pritegnilo k sodelovanju tudi one kroge, ki so danes v absolutni pasivnosti.
Program dela, ki čaka na gospodarski svet, je ogromen, saj obsega prav vse panoge našega gospodarstva.
Tako je že skrajni čas, da se
sanirajo razmere na denarnem trgu.
Vse dosedanje uredbe za sanacijo denarnega trga so bile le bolj platonične vrednosti, ker so mesto zdravil dajale le nasvete, pa še teh ne vedno najboljših. Treba je priskočiti denarnim zavodom z
vloge zopet v redu in vsak čas izplačujejo. Čeprav ni mogoče ta cilj doseči kar čez noč, je pa polagoma le dosegljiv, toda treba je začeti nekaj delati, ne pa prepuščati vse slučajnemu razvoju. Primer za-i grebške mestne hranilnice in v najnovejšem času tudi ljubljanske dokazuje, da je tudi pri sedanjih razmerah mogoče marsikaj doseči, samo če je tu prava volja. Gospodarski svet bo imel to voljo, vzrok več, da se skliče. Pa tudi z ustanovitvijo obračunskega zavoda, ki so se mu nekateri upirali le iz komodne kratkovidnosti, bi se moglo marsikaj doseči in v kratkem času zbrati zneske, da ne bi bilo naše poslovno življenje več ohromljeno zaradi pomanjkanja kreditov.
V ozki zvezi s tem je tudi obrestno vprašanje.
Obrestna mera je še vedno previsoka
in jo je treba nujno znižati. Kakor je pravilno konstatiral gen. tajnik Centrale ind. korporacij g. čurčin, ima visoka obrestna mera to posledico, da naša domača podjetja ne morejo konkurirati s tujimi podjetji v Jugoslaviji, ker morejo delati le z dragimi krediti. Tuja podjetja delajo z lastnim kapitalom in dobivajo zato vedno večjo moč na našem trgu. Z visoko obrestno mero onemogočujemo mi nastanek in razvoj resnične domače industrije. Samo ta razlog je dovolj močan, da obrestno mero znižamo. Ni razveseljivo, da treba to vedno znova in znova konstatirati. Natančno pred enim letom je objavil »Trgovski list« uvodnik za znižanje obrestne mere in po enem letu bi ga mogel ponatisniti neizpremenjenega, pa čeprav je med tem Narodna banka dvakrat znižala obrestno mero po A odstotka. Prav malo razveseljiv dokaz, kako malo se upoštevajo zahteve gospodarskih slojev.
Obrestno mero pa je treba znižati tudi
zaradi pospeševanja gradbene delavnosti
Proti brezposelnosti je res izdatno sredstvo le zasebna gradbena delavnost. Vse polno sredstev je, da se ta poveča, toda pri nas se je tudi z zakonskimi določili omejevala. Tako pomeni vsako novo obdačevanje gradbenega materiala novo oviro za gradbenč delavnost. Trošarine na gradbeni material je treba odpraviti in čim preje. Zlasti pa je nedopustno, da se že z zakonom dovoljene olajšave preklicujejo, kakor se je to zgodilo z zgrada-rino za nove hiše. Tako postopanje pomeni direktno uničevanje ljudskega zaupanja.
V vseh državah se gradbena delavnost povečuje na vse načine. Kdor le malo pogleda ne le v naša predmestja, temveč tudi v skrite kote naših glavnih mestnih ulic, bo videl, da nas čaka še ogromno dela, preden bodo vsi naši ljudje stanovali vsaj v takšnih stanovanjih, kakor jih je zgradila n. pr. angleška vlada kitajskim obrtnikom v Hong-Kongu. In vendar plačujejo pri nas najbolj siromašni ljudje za prave stanovanjske brloge visoke vsote, za iste najemnine bi bilo mogoče zgraditi tem ljudem zdrava in lepa stanovanja, samo če bi kdo ta dela organiziral. Enako je na deželi, kjer je tudi polno prilik za plo-donosno naložitev denarja, a da se obenem pomaga ljudem in vrhu tega še zaposlijo vse naše gradbene stroke. A tudi za ta dela potrebni denar bi bilo mogoče dobiti. Opominjamo v zvezi s tem samo na staro zahtevo gospodarskih krogov, da se mora denar, ki se danes zbira edinole.
pri drž. denarnih zavodih, zopet vračati gospodarstvu, ne pa uporabljati v druge svrhe. Le v tem primeru ne pomeni dvig vlog pri teh zavodih izgube za naše gospodarsko življenje.
V ozki zvezi z gradbenimi deli pa je tudi
vprašanje javnih del
Čeprav ta dela niso v^dno rentabilna, vendar pa je indirektna korist teh del tako velika, da so na programu vseh vlad. Mogoče pa je tudi dvigniti njih rentabilnost, kar je zlasti dosegljivo s sodelovanjem zasebne iniciative. Pri nas ni samo javnih del mnogo premalo, temveč so tudi organizirana napačno. Veliki dvoboj v
niških del samo tuji tvrdki Batignolles je to jasno dokazal. Prav tako, če ne še bolj glasno pa je o nezadostni organizaciji naših javnih del govorila spomenica naših inženjerjev, o kateri je »Trgovski list« podrobno poročal. Iz te dolge debate o naših javnih delih naj še omenimo brezuspešno ponudbo naših domačih podjetij, da izvrše ista dela ko Batignolles ne le za nižjo ceno, temveč tudi ob plačilu vseh običajnih taks in carin, katerih je bila tuja družba oproščena. A kljub temu je bila ponudba domačih tvrdk, kakor že omenjeno, brezuspešna.
Tu bodi omenjeno še drugo težko razočaranje, ki ga je doživela slovenska javnost, in to glede
regulacije Ljubljanice in drugih rek
Februarja meseca je bil dosežen sklep ministrskega sveta, da se dovoli najetje posojila v višini 6'7 milijonov Din za dokončanje regulacijskih del na Ljubljanici, vse mesece nadalje so prihajala v tem pogledu nova zagotovila in slovesno je bilo obljubljeno, da bo regulacija letos dokončana. Vse te obljube so padle v vodo, vse licitacije so bile razveljavljene in Ljubljanica je ostala neregulirana, kakor Savinja in še vse polno drugih rek. Upamo, da z zgraditvijo univerzitetne knjižnice ne doživimo podobnega razočaranja.
Kljub veliki škodi, ki jo povzročajo povodnji vsako leto, se torej ni premaknilo z mrtve točke vprašanje regulacije naših rek in potokov, prav tako je ostalo nerešeno tudi vprašanje
izpopolnitve našega železniškega in cestnega omrežja
Znova je vsa Slovenija ob Jadranskem tednu poudarjala nujno potrebo zgraditve železniške zveze Slovenije z morjem, pa še vedno je ostala ta stara in z zakonom utemeljena zahteva še nerešena. Brez pravega odmeva je ostal tudi naš predlog o zgraditvi Aleksandrove ceste ne morje in niti že tako podrobno izdelani načrti o Zasavski ceiti niso nič pripomogli k njeni rešitvi.
Naša cestna mizerija je ostala nezmanjšana in na meji Jugoslavije se nehajo lepo tlakovane avtomobilske ceste, pa naj prihajajo iz Italije ali iz »revne« Avstrije. V »bogati« Jugoslaviji so takšne ceste nedosegljiv ideal. In vendar zahteva tujski promet, ki bi nam mogel dati vsako leto na stotine milijonov deviz, da uredimo svoje ceste, da že enkrat rešimo naše cestno vprašanje. Vsa prirodna lepota Jugoslavije, vse razkošne njene zanimivosti in vsa očarljiva gostoljubnost njenega prebivalstva so brez haska, če traja še naprej sedanja cestna mizerija. Zapisali smo v eni letošnjih številk »Trgovskega lista« besede Američanke Roosevelt, vse razočarane zaradi naših vzorno slabih cest, da prihodnjič kvečjemu še poleti čez Jugoslavijo, zapisali tudi opomin rumunskega diplomata, opozorili na izjave drugih odličnih ljudi, a vse zaman in naša cestna mizerija traja še naprej.
Pa še cela vrsta drugih predlogov za zboljšanje našega tujskega prometa je ostala neupoštevanih. Na prvi letošnji plenarni seji naše Zbornice je bil o tem podan obsežen referat, toda kaj, če se premalo upoštevajo celo naše prve gospodarske ustanove.
Izpopolnitev telefonskega omrežja, nepotrebni konkurenčni boj železnic proti domačim avtobusnim podjetjem, uvedba spalnih vagonov za daljše proge, pa še eela vrsta drugih nesrečnih vprašanj do-
kazuje, kako obsežen je še program, ki čaka na svoje uresničenje na prometnem polju. Pa teh vprašanj nismo reševali, zato pa čisto nepotrebno komplicirali vse vprašanje z odvzemom režijskih kart železniškemu osebju, kar je sedaj novi prometni minister hvala Bogu odločno popravil. Zaradi njegove krepke iniciativnosti upamo tudi v novem letu ne zboljšanje.
Navedli smo le del velikih javnih vprašanj, ki so ostala nerešena tudi letos in ki so nujni program za prihodnje leto. Poleg teh vprašanj, ki so splošnega interesa in važna ne le za državo, temveč za slehernega državljana, pa je ostala še cela kopica nerešenih silno važnih gospodarskih posebnih vprašanj. V prvi vrsti treba tu omeniti
krizo našega lesnega gospodarstva
Zlasti naš list je o tej krizi pisal že toliko, da zadostuje, če ponovimo tu še enkrat le' eno konstatacijo, da je minulo novembra meseca ravno eno leto, ko je vložil svojo znamenito interpelacijo o propadanju naše lesne trgovine nar. posl. Ivan Mchorič in da ta interpelacija še do danes ni doživela odgovora. In vendar gre za eksistenco 140.000 gozdnih posestnikov, vendar gre za milijone in milijone deviz, ki so tako krvavo potrebne našemu državnemu in zasebnemu gospodarstvu in vendar gre za gospodarsko panogo, ki pomeni edino bogastvo celih pokrajin! Mesto pa, da bi se razmere poboljšale, so se v zadnjem času še poslabšale in začel se je dumping z našim lesom, ki ga ni mogoče označiti drugače, ko neoprostljivo zapravljanje narodnega premoženja.
In tu treba priklicati v spomin težke obtožbe, ki jih je izrekel na zadnji plenarni seji Zbornice zbornični član doktor Rekar na naslov nekaterih uprav drž. gozdov, zlasti v sušaški coni. Naj bi že našle njegove besede močan odmev, prav tako pa tudi vsa druga kritika o gospodarstvu v drž. gozdih, ki so v Jugoslaviji tako nerentabilni, da nam bo vse velikansko lesno bogastvo že skoraj v izgubo. Ce je dobila poljska državna uprava od ha gozda posesti v letu 1928/29 Din 231 46, naša pa le Din 18'57, v letu 1929/30 še vedno Din 189’93. naša pa le Din 33 08 in celo v 1. 1931/32 poljska še Din 79'20, naša pa le Din 1‘94, potem je s temi številkami povedano vse!
Kriza lesnega gospodarstva je tako občutna zlasti zaradi
nazadovanje našega izvoza
Vprašanje izvoza naših proizvodov je sploh eno najbolj perečih gospodarskih vprašanj. S preferencami je zaprla Italija našemu lesu svoj gornjeitalski trg, Madjarska je z uvoznimi dovoljenji vrgla izvoz lesa iz Dravske doline na Madjar-sko od 6000 vagonov na 500, letos pa smo poleg tega doživeli še katastrofo z izvozom sadja. Na 3. drž. konferenci izvozni-čarjev v Beogradu je konstatiral predsednik Petkovič, da smo imeli vsled slabega izvoza jabolk nad 200 milijonov Din izgube. Zato pa smo doživeli tem bolj nepotrebno polemiko zaradi delovanja Pri-zada, nepotrebno, ker bi se s pravočasnim in iskrenim sodelovanjem z našo sadno trgovino mogla vsa sporna in nejasna vprašanja pravočasno in gladko rešiti.
Organizacija našega izvoza je ostala nerešena zahteva tako glede lesne stroke, ko tudi glede vseh drugih strok. In v tem je krivda, da ne moremo osvajati novih trgov niti obdržati svoje pozicije na starih. Na ta način pa izgubljamo vsako leto sto in sto milijone. Ni čuda, če se potem kriza ne poslovi od nas.
Nismo imeli nobene gospodarske politike, a zadovoljila tudi ni naša
fiskalna politika
Moremo prav za prav označiti 1. 1934. kot leto, v katerem je vladal neprestan boj med davkoplačevalci in voditelji naše finančne politike. Čeprav je ta boj sedaj dobojevan in čeprav imamo upravičeno upanje, da ga prihodnje leto ne doživimo več uiti v primeroma tako ostri politiki, je vendar treba o tej že minuli fiskalni politiki izpregovoriti par besed.
Neštetokrat se je naglašalo na vseh zborovanjih in sestankih gospodarskih ljudi, da je dobra le tista fiskalna politika, ki upošteva upravičene interese davkoplačevalca, kajti samo davkoplačevalec, ki pridobiva, more biti tudi dober plačnik davkov. Od propadajočega gospodarstva pa tudi nobena finančna uprava ne more imeti dobička in zato je v njenem lastnem interesu, da ščiti davkoplačevalca, da mu pomaga naprej in da mu ne nalaga
dejansko močjo na pomoč, da bodo mogli denarni zavodi polagoma pričeti z normalnim poslovanjem. Cisto brezupna je misel, da bi mogli denarni zavodi s samo lepim friziranjem svojih bilanc pridobiti nazaj zaupanje svojih vlagateljev. Za zaupanje vlagateljev je samo eno zdravilo, da se
Narodni skupščini med posl. Staničem in bivšim prometnim ministrom Radivojevi-čeni zaradi izključne oddaje vseh želez-
bremen, pod katerimi mora omagati. Ta jasna resnica pa se ni upoštevala in kljub zmanjšanemu zaslužku ter kljub silnemu zastoju vsega poslovnega življenja so se letos znova zvišali neposredni davki, in ne le ti, temveč tudi davčna osnova za te davke vrhu vsega pa se je še poostrila davčna praksa. Poleg tega pa so bile povišane nekatere takse in tudi na novo uvedene nove takse, povišane nekatere trošarine in končno tudi še samoupravne doklade. Nastal je položaj, ki ga najbolj jasno označuje velikansko število odjav v trgovini in obrtu.
Zato je treba dosedanjo fiskalno politiko iz temelja izpremeniti. Varčevanje v državnem gospodarstvu bi moglo dati večje rezultate in zlasti ne bi smelo imeti le tega učinka, da se z njim manjša kupna moč prebivalstva. Na drugi strani se država ne sme, zlasti v krizi, izogniti svoji investicijski dolžnosti. Za to potrebni denar se mora dobiti s posojili, ker je davčna obremenitev že prekoračila vrhnjo mejo dopustnosti. Državno upravo pa je treba poenostaviti in jo očistiti od vsakega birokratizma, ki se pa žal vedno bolj širi. Samouprava občin in banovin je v tem pogledu zelo koristno sredstvo.
Na drugi strani pa je treba dati
gospodarskim stanovom možnost dela
Vse ovire, ki preprečujejo razmah trgovin in obrta, je treba odpraviti. Katere so te ovire, je bilo že neštetokrat povedano, da zadostuje, če jih omenimo le na kratko.
Trgovino ovirajo davčni privilegiji kon-zumov, zato proč z njimi. Podjetja, ki imajo že trimilijonske rezervne fonde, ne smejo uživati davčne prostosti.
Uredba o kartelih je ostala le pobožna želja in cene diktirajo karteli še naprej. Kontrola nad karteli naj postane učinkovita.
Prodajalne tvornic ubijajo trgovino in obrt in kljub visokemu svojemu zaslužku so manj obdačene od trgovin in obrtnih delavnic. Tudi ta krivica se mora nehati. Kakor so bile prepovedane »Ta-ta« veleblagovnice, tako naj bo tudi onemogočena nelojalna konkurenca tvorniških trgovin.
Krošnjarjenje tujih potnikov se mora nehati, prav tako pa šušmarjenje v obrtu. In država mora dati lep vzgled boja proti šušmarstvu. Zato treba reducirati dela v lastni režiji na pravilno mero, zato treba odpraviti konkurenčno delo obrtnikom po kaznilnicah, zato naj se tudi že napravi konec od senatorja Rožiča grajanemu dejstvu, da imamo v Jugoslaviji nad 40 državnih tiskarn.
Monopol s šolskimi zvezki ne sme več ovirati zasebne trgovine, previsoke železniške in poštno tarife ne smejo podraže-vati blaga v tej meri, da pade njegov kon-sum in izginiti morajo tudi vse nejasnosti v zakonih in predpisih, ker tudi te pomenijo oviro za trgovino in obrt.
Skratka, tolikokrat naglašene zahteve gospodarskih ustanov naj se že enkrat upoštevajo, da bodo videli ti, da je tu dobra volja, da se pomaga in takoj bo olajšan položaj in gospodarsko življenje bo dobilo nov razmah.
*
Nič novega nismo povedali, temveč poudarili le nekaj onih zahtev, ki so ostale nerešene tudi letos in ki zato same od sebe postajajo program za prihodnje leto. Kljub vsem težkim časom, kljub vsem razočaranjem smo vendarle optimisti, in sedaj ob zatonu starega leta bolj ko preje, ter zato verujemo, da se bo začel ta naš gospodarski program tudi uresničevati.
Gospodarski program je tu, gospodarski krogi ga imajo že davno, naj postane sedaj tudi program odločujočih činitcljcv. To je naša želja in želja vseh gospodarskih ljudi za novo leto.
Pobiranje takse na kavcije
Z razpisom z dne ‘26. marca 1934, štev. 24471 je ministrstvo financ odredilo, da se od onih podjetnikov, ki so položili kavcijo, pa se pozneje iz katerega koli povoda niso udeležili licitacije, pobere od iznosa kavcije taksa po tar. post. 170. taksne tarife, ker se z ozirom na to, da se licitacije niso udeležili, ne morejo smatrati za licitante po zakonu o državnem računovodstvu. Z nadaljnjim razpisom z dne 26. novembra 1934 št. 96623/111. pa je ministrstvo to tolmačenje popolnilo v toliko, da se taksa ne pobere na kavcije, ki se dvignejo pred licitacijo, ampak samo na one, ki jih hranijo državne blagajne po končani licitaciji, ako se podjetnik, ki jo je položil, ni udeležil licitacije.
Fr. Zelenik:
I
Vsakdo bi domneval, da vladata in odločujeta v trgovskem življenju edinole previdnost in natančnost in da trgovec ne presoja le po zunanjih vidikih. Toda reči moramo in tudi lahko dokažemo, da v trgovskem življenju ne igra vedno prve vlog© previdnost in natančnost, temveč se dajo trgovski krogi istotako zapeljevati po prav malenkostnih vplivih. Morda se bo marsikateri čitatelj »Trgovskega lista« spomnil, kako se je pred več ko lotom dni pritoževala neka slovenska trgovska firma in vpraševala, kje da je zaščita, ker jo je speljal na led neki prefrigani odjemalec z jako imenitno glavo na pisemskem papirju. Na to imenitno pisemsko glavo je naša firma precej zaupala in seveda tudi precej izgubila, ker odjemalec je imel le lep papir z imenitno pisemsko glavo, pa ničesar drugega.
Te dni sem videl pisemski papir z glavo, katera je predstavljala veliko industrijsko podjetje. Tvorniške zgradbe so tvorile ogromen četverokot z istotako ogromnim dimnikom, iz katerega se vali mogočen dim. In za to ogromno firmo se skriva le prav majhen človek s trgovino z manj kakor skromnim obsegom. Kake tvornice sploh nima, kakor pravijo informacije.
Neki drugi trgovec onkraj Sotle ima pisemski papir z glavo, iz katere se more razbrati, da je mož lastnik trgovine velikanskega obsega in kar mednarodnega pomena. Na to imenitno pisemsko glavo so kreditirale sicer zelo previdne firme, pa sedaj iščejo in lovijo svoj denar.
To je že star in po vsem svetu znan način vplivanja na dajalce na kredo, nikakor ni to naša iznajdba, temveč jo samo znova omenjam v opozorilo naših trgovskih krogov. Ne kreditirajte samo na pisemski papir in na bobnečo firino, temveč poizvejte prej, kakšne vrste trgovec je s tako lepim pisemskim papirjem in še z imenitnejšo glavo na njem.
Še nekaj imam. za trgovske in industrijske kroge na naši slovenski zemlji. Dobil sem v roke po izgledu sodeč nekak mesečnik, ali bolj lepo rečeno revijo, o slovenski industriji in veletrgovini. Ta časopis ali kaj že je, in ki je izšel le v eni ali dveh številkah, ima zelo veliko in velikih oglasov naše trgovine, industrije pa tudi obrta. Mnogi naši podjetniki pa imajo notri tudi svoje fotografije.
Ker se jaz brigam tudi za gmotni blagor našega »Trgovskega koledarja« in našega odličnega mesečnika »Trgovski tovariš«, in radi tega večkrat odpiram vrata naših veletrgovcev in industrijcev, sem iz radovednosti pregledal, kdo vse je inseriral v zgoraj navedenem izdanju. Kar debelo sem gledal, ko sem notri našel oglase in fotografije tudi takih gospodov, kateri so mi rekli, da principialno nikjer ne oglašajo.
Zanimal sem se, kako je s tem izdanjem, katero ima tako velike in tudi zelo drage oglase ne samo industrije in trgovine, temveč tudi obrta na naši zemlji, in ugotovil sem, da sta nabirala oglase dva » .. iča« z odličnim uspehom. Nabrala sta oglasov za mnogo desoMisočev, toda tiskati
sla dala le nekaj več izvodov kot je bilo število oglasov, vzela sta toliko izvodov kot je bilo oglasov, pobrala oglasnino in potem izginila, preostalo naklado pa pustila v tiskarni. Odposlalo se sploh ni ničesar in vprašanje je, če je tiskarna dobila denar za svoje delo.
To sem napisal za tiste, ki sicer pravijo, da principialno ne inserirajo. Seveda ta principialnost velja le za naše solidne publikacije, katere so velikega pomena za naše gospodarske kroge. Poglejte samo, kako podpirata industrija in veletrgovina, izvzemši več kot malenkostne izjeme, naš »Trgovski list«, ki se vendar z očividnim uspehom bori za koristi naše industrije in trgovine.
Sedaj pa še nekaj besed nameščencem trgovine in industrije, katerim služi »Trgovski list« ravnotako, kakor samostojnim trgovcem in podjetnikom.
Ponovno so se opozarjali zasebni nameščenci, naj ne nasedajo različnim oglasom, oziroma številnim iskalcem nameščencev s kavcijo. Res je, da se dobe službena mesta, za katera se mora nuditi varščina, ali če imamo posla s pošteno in resno firmo, ta ne zahteva kavcije v gotovini, temveč ji zadostuje kavcija v kakšni drugi obliki. Bodite prepričani, da tisti, kateri zahteva kavcijo v gotovini, ni vreden preluknjane pare in da bo tiste vaše dinarje hitro zapravil. Kljub vsem opozorilom in številnim sodnim razpravam proti lovilcem kavcijo v gotovini nasedajo trgovski in drugi nastavljenci in za službe z imenitnimi nazivi dajejo kavcije v gotovini, pa pozneje nikdar več ne vidijo svojega denarja. Čim imenitnejši naziv ima službeno mesto, tem bolj zanesljivo je kavcija izgubljena, oziroma tem bolj je v nevarnosti. Zato pa ne nudile kavcij v gotovini! Zlasti se pa prej prepričajte, kakšne vrste šef ali lastnik je, kateri vam nudi službo za kavcijo. Iz izkušnje lahko povem marsikaj o kavcijah. Pa ne mislite, da sem dajal jaz kdaj kako kavcijo, temveč so me le povpraševali za nasvete razni dajalci kavcije in videl sem, da je dajalec službe zahteval veliko kavcijo, da se je potem zadovoljil z vsako kavcijo, ki jo je prosilec za službo sploh zmogel, a da je bila kavcija potem vedno izgubljena in dajalcu kavcije ni bilo možno pomagati do denarja. Če je tak jemalec kavcije obsojen na zaporno kazen, s tem ni prav nič pomagano tistim, kateri so dali in izgubili kavcijo.
Na koncu pa še nekaj besed tako samostojnim gospodarjem kakor tudi njihovim nastavljencem. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani je razposlalo »Trgovski koledar«. Kateri ste koledar že plačali, hvala in priznanje vam. Kateri pa še niste plačali, pa sedaj ob zaključku poslovnega leta, oziroma ob prejemu novoletne, oziroma bilančne nagrade plačajte. Vsakemu koledarju je priložena položnica. Stanovska čast zahteva od vas, da koledar plačate. Kateri koledarja niso dobili, ker se je »izgubil na pošti«, naj javijo to društvu takoj, da jih ne bo začelo opominjati.
MLINSKO.TEHNIČNE POTREBŠČINE
Mlinska sita § Gonilna jermena £ Mlinski stro|i Mlinski kamni vseh vrst
BRCAH & Co., LJUBLJANA, Kolodvorska 35
Tele Ion U. 27.25
89GS9I
Prijam	laUtofoiiUeezeez
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal to navodilo o prijavljanju latentnih rezerv:
Vsa podjetja, ki razpolagajo z latentnimi rezervami v aktivi ali pasivi bilanc, so morala v letu 1934 predložili posebno prijavo, ki je morala biti sestavljena tako, da se je videlo iz nje, kako so velike rezerve podjetja. Da bi se mogle te rezerve uradno pregledati, je moralo podjetje za latentne rezerve v aktivnem premoženju navesti tudi kalkulacijo, po kateri je dognalo prijavljeno lezervo, dočim je za rezervo na pasivni strani bilance navesti vsa knjiženja in vse račune, na podlagi katerih je ta rezerva nastala. Podjetja, ki še do danes niso predložila oblastvom niti negativne niti pozitivne izjave, se morajo takoj pozvati, da te prijave vlože, z opo-
zorilom, da se bodo v nasprotnem primeru pregledale knjige in da se bodo kazensko preganjala podjetja, pri katerih bi se ugotovil obstoj rezerv.
Vse prijavljene, ko tudi od davčnih uprav ugotovljene rezerve, se morajo takoj vpisati v evidenco rezerv. Prijavljene rezerve se morajo preiskati in primerjati s kalkulacijami obračunov in z drugimi podatki. Če ni podjetje predložilo podatkov, iz katerih se vidi, na kakšen način je nastala rezerva, mora davčna uprava naknadno zahtevati vse, kar potrebuje za pravilno oceno in ugotovitev rezerv. Na podlagi zbranih podatkov in s pregledom knjig bo davčna uprava določila pravilnost kalkulacije in točnost prijavljenih rezerv.
Prijavljene rezerve mora davčna uprava brez ozira na odmero družbenega davka
Vsem naročnikom, prijateljem in čitateljem želi srečno in veselo novo leto
»Trgovski list«.
Naš pravi domači izdelek 1
za 1. 1934 brez odlašanja obdačiti s 6% na podlagi posebnega sklepa. Proti temu sklepu je dopustna pritožba na finančno direkcijo v roku 30 dni.
Na rezerve, ki so se ugotovile s pregledom knjig pri podjetjih, ki so navedla negativno izjavo ali pri podjetjih, ki sploh niso vložila prijave, se odmeri 6% davek na podlagi rezultata, ki ga je dal pregled knjig. Istočasno se mora uvesti proti tem podjetjem kazensko postopanje zaradi utajo davka. Na isti način se mora postopati tudi proti* podjetjem, ki so predložila neresnične prijave, bodisi da so prijavila rezerve v manjšem znesku, bodisi da so zamolčala kakšno rezervo ali na aktivni ali na pasivni strani bilance. Posebne sklepe o odmeri 6°/o davka mora preventivno cenzurirati finančna direkcija, nakar se ti sklepi predlože v cenzuro finančnemu ministrstvu.
Pri določevanju rezerv je posvetiti posebno pozornost podjetjem z velikim obsegom, ko tudi onim, katerih delnice se nahajajo večinoma v rokah le nekaterih oseb ali ki pripadajo tujim ali domačim koncernom, kartelom, finančnikom itd.
Jugoslovanski siamski odbor ustanovljen
V Mariboru se je ustanovil Jugoslovanski siamski odbor, da doseže boljše trgovinske zveze s Siamom, zlasti pa, da organizira v Siamu jugoslovansko vzorčno razstavo. Iver so nam zapadni trgi vedno bolj zaprti Vsled raznih uvoznih omejitev, je tem večje važnosti, da si pridobimo na še neizrabljenem vzhodu novih trgov. Med vzhodnimi državami pa nudi poleg Palestine zlasti Siam mnogo možnosti za plasiranje našega blaga, zlasti lesa in sadja. Ustanovitev Jugoslovanskega siamskega odbora je zato tem bolj razveseljiva in dolžnost naše gospodarske javnosti je, da delo odbora čim bolj podpira. Ker so v novem odboru tudi dobri poznavalci Siama, je tudi pričakovati, da bo imelo delo odbora popoln uspeh.
Rezultat češkoslovaškega popisa deviz
Na seji uprave čsl. Narodne banke je bil objavljen rezultat uredbe o obvezni prijavi deviz, zlata in vrednostnih papirjev ter drugih vrednosti, ki jih imajo češkoslovaški državljani v tujini. Zasebniki so prijavili in izročili Narodni banki 14,5 milijonov Kč zlata in za 83 milijonov deviz. Terjatev v tujini je bilo prijavljenih za 50 milijonov. Zlate rezerve zasebnih bank znašajo 232 milijonov, državne obveznice, ki so bile prodane v tujino, pa so znašale 150 milijonov. Nadalje je bilo prijavljenih še tujih obveznic za 207 milijonov Kč, delnic tujih podjetij pa za 180 milijonov Kč. Skupno je bilo dosedaj prijavljenih 920 milijonov Kč deviz in zlata. Od češkoslovaških zunanjih posojil je bilo dosedaj repatriiranih za okoli 872 milijonov Kč.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 26. decembra objavlja: Uredbo o ureditvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje — Telefonski promet in Razne objave iz »Službenih uovin«.
O&spodaeski f kentskega
Iz poročila zborničnega svetnika Frana Sirca na zadnji
plenarni seji Zbornice
icrsie v&mii
| Resnica prodira polagoma tudi na Ma-fljarskeni. Tako piše eden voditeljev niagarskih legitimistov grof Szigray v listu »Esti Kurir« med drugim: »V Ženevi je bil madjarski delegat prisiljen, da sprejme enostransko resolucijo, v kateri je Madjarska pred zgodovino žigosana v zvezi s takšnim dogodkom (marsejskim atentatom), ki je po pravici ogorčil vso svetovno javnost.
Madjarskc oblasti še nadalje šikanirajo naš živelj na Madjarskem. V zadnjem času je bilo zopet več Jugoslovanov izgnanih in to v tako kratkem roku, da se niso mogli od svojcev niti posloviti, kaj šele da bi vzeli s< seboj vse svoje stvari.
O poteku francosko-italijanskib pogajanj poročajo angleški listi optimistično, dočim so francoska poročila pesimistična. Po angleških vesteh bi na podlagi garancijskega pakta o neodvisnosti Avstrije prišlo do sodelovanja Italije in Francije v srednji Evropi. Temu paktu bi se pridružila tudi Anglija, povabljena bi bila k priključitvi tudi Nemčija. Velesile bi bile pripravljene v tem primeru priznati Nemčiji znatne koncesije glede oboroževanja.
Po francoskih vesteh pa Italija noče podati niti izjave o nedotakljivosti Jugoslavije niti noče pristati, da bi tudi Mala antanta podpisala garancijski pakt, temveč je njen cilj slej ko prej razbitje Male antante. Italijansko nasprotstvo do Male antante in zlasti še do Jugoslavije je torej glavna ovira za francosko-italijanski sporazum.
Mussolini je prevzel še kolonialno ministrstvo. Dosedanji'kolonialni minister de Bono je imenovan za guvernerja Italijanske vzhodne Afrike, kakor se odslej imenujeta združeni koloniji Eritreja in Somalija.
Hitler je baje ponudil Franciji sklenitev podobnega pakta, kakor je poljsko-nem-ški, za dobo 10, a morebiti celo za dobo 30 let. S tem bi bil evropski mir za dolgo vrsto let zajamčen.
Novo boje v vrstah nemške narodno-soeialistične stranke napovedujejo francoski listi za prihodnji mesec. V teh bojih bodo socialistični elementi stranke podlegli konservativnčjšim, in sicer s pomočjo vojske.
Nove nemške križarke tipa »Dcutseh-land« niso pokazale onih uspehov, kakor je napovedoval nemški tisk. Pokazale da so se velike konstrukcijske napake, zaradi katerih je zelo zmanjšana učinkovitost ar-tiljerije na križarki. Tako pišejo italijanski strokovnjaki.
Admiralu Horthyju bodo ob 15 letnici njegovega vladanja priznane kraljevske prerogative, da bo smel odlagati in razpuščati parlament ter sistirati zakone. Vendar pa mu ne bodo podeljene vse pravice vladarja.
Bivši španski zunanji minister Pita Ro-mero je prišel v Rim, da nadaljuje pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata.
V španski vladi je prodrlo stališče, da ni avtonomija Katalonije samo formalno odpravljena, temveč tudi dejansko.
U. S. A. so odpovedale sporazum devetih' sil o nedotakljivosti Kitajske in o ohranitvi sedanjega položaja v Tihem oceanu. To je prva posledica japonske odpovedi washingtonskega dogovora.
Nadaljnja posledica japonske odpovedi pomorskega sporazuma je ožje sodelovanje ameriške in angleške politike glede vs.eh vprašanj, ki se tičejo Daljnega Vzhoda- in Tihega oceana ter pomorske oborožitve.
V ameriških listih se vedno pogosteje piše o nevarnostih, ki da groze Panamskemu prekopu. Par ljudi bi moglo v 12 urah razrušiti prekop • na najbolj važnih mestih. V Panami da živi polno Japoncev, ki le navidezno opravljajo kakšen posel, v resnici pa so pripravljeni, da ua prvi ukaz nastopijo v korist Japonske.
Nikolajev, morilec Kirova, je bil s tovariši izročen vojnemu sodišču. Po sovjetskem običaju se v obtožnici navaja, da je atentator že priznal, da je bil v zvezi ,z nekim tujim konzulom in da so se pripravljali tudi atentati na Stalina in druge sovjetske mogotce.
Angleški delavski sindikati so izdali Izjavo, v kateri sicer ostro obsojajo umor Kirova, toda tudi teror, s katerim preganja sovjetska vlada vse svoje nasprotnike.
Parnik »Schiaffino«, ki je imel na krovu 23 oseb, se je v Sredozemskem morju ponesrečil. Bati se je, da je utonila vsa posadka in vsi potniki.
Po kratkem uvodnem poročilu o splošnem stanju je prišel zbornični svetnik Sire na konkretna vprašanja in med drugim dejal:
Zaposlitev se je v našem okraju za nekaj sto delavnih moči povečala, ker so se povečala tukajšnja industrijska podjetja. To povečanje pa se rekrutira le iz dežele, da se splošna brezposelnost ni zmanjšala in da imajo posebno kvalificirani delavci danes vedno manj zaslužka. V desetih mesecih t. 1. je v okraju 16 trgovskih pomočnikov manj zaposlenih in 34 trgovskih obratov več odjavljenih kakor prijavljenih. Številnejše so odjave trgovskih in obrtniških obratov na deželi in kakor sem ugotovil gredo te odjave največ na račun 1. visokih davkov, 2. kmečke zaščite in 3. denarne krize.
Tudi obrtništvo ima vedno manj naročil, a nasprotno se vedno bolj širi šušmar-stvo. Ugotovil sem, da se je 60°/o občanov občine Križe preživljalo iz čevljarstva, v kateri stroki je bilo v tej občini še leta 1931. nad 100 čevljarjev. Do danes se je to število znižalo izpod polovice. Isti velik padec izkazujejo že danes krojači, ki zaradi preostre konkurence tekstilnih industrij, ki ustanavljajo svoje prodajalne, ne morejo več kriti niti svoje režije. Tako mi je znano, da samo podružnica Srbske fabrike konfekcija »Soko«, ki si je pred nekaj meseci ustanovila v Kranju prodajalno, napravi tedenskega prometa povprečno 16.000 Din. Podružnica »Bate« pa napravi prometa tedensko do 25.000 Din, podružnica »Tivar« tedensko 10.000 Din, kar da skupni letni promet Din 2,530.000'—, za kateri znesek je prikrajšano tukajšnje obrtništvo. V tem mesecu se otvori še podružnica tov. »Peko«, tako bo v našem okraju že 6 tvorniških prodajalnic, medtem ko so bile v preteklem letu samo 3.
šušmarstvo se je v tekočem letu znatno povečalo. Med šušmarje so zašli po večini vsi oni, ki so obrtne liste odložili. Zanimal sem se glede postopka oblasti nasproti šušmarjem ter ugotovil, da leži samo pri sreslci izpostavi v Škofji Loki nad 300 zadevnih kazenskih raafsodb še neizvrše-nih, to pa radi tega, ker ali da kaznjenec nima toliko premoženja, s katerega bi se dala kazen izterjati, ali ker politična oblast nima zadosti kreditov, da bi izvršila zaporno kazen. Iz teh razlogov so tudi kazni za predmetne prestopke zelo nizke. Ljudstvo videč, da se kazen faktično ne izvrši, še v večji meri pristopa v šušmarske vrste.
Posebno ostro občuti krizo škofjeloški okraj. Dohodki kmetijstva donašajo le toliko, da zadostujejo za preživljanje za % do % leta. Za ostali čas preživljanja, izdatke za obleko, za plačilo davkov in za druge stroške pa je prebivalstvo tega okraja navezano le na zaslužek. Ta zaslužek je ljudstvo do leta 1932 imelo v tem, da so delali moški v gozdih in bili zaposleni kot delavci v lesni trgovini in industriji, ali pa so vozili les na kolodvor. S propastjo lesne trgovino je ljudstvo prikrajšano za % prvotnega zaslužka, posebno še, ker tudi gozdni posestniki pri sedanjih lesnih cenah dobe komaj plačano delo in ni niti govora o kakšnem plačilu lesa. Saj je bila cena rezanega lesa še v letu 1930 Din 500 za 1 m*, do danes pa so padle cene na Din 200 do 250.
Poleg odpadlega zaslužka moških pri lesnih obratih kriza ni prizanesla tudi ženskam, ki so izdelovale čipke in kateri izdelki so bili posebno v tem okraju na dobrem glasu. Ta pravi domači hišni obrt je v zadnjih letih, t. j. v dobi krize tako propadel, da se zasluži pri 14nrnem dnevnem delu komaj 4—6 Din. Ni čuda, da je bilo v tem okraju v 8 mesecih t. 1. odjavljenih 15% trgovskih obratov.
Jedro današnje krize leži brezdvomno v našem nerešenem denarnem in kreditnem vprašanju. Naše ljudstvo v tukajšnjem okraju je že od nekdaj štedilo ter nalagalo prihranke v hranilnice in posojilnice z zavestjo, da jih zopet dvigne v slučaju potrebe. Danes naše hranilnice in posojilnice izplačujejo do 50 Din mesečno, s čimer vlagatelju ni nič pomagano.
S kmečko zaščito " sedanji obliki ni bilo pomagano kmetu, nasprotno pa je ohromila trgovino, obrt in vse druge poklice. Za rešitev kmečke krize in splošne gospodarske krize so potrebna denarna sredstva, ker edino tukaj je izhod, ako nočemo popolnoma gospodarsko propasti. Ogromne so vsote naših trgovcev in obrtnikov, ki leže zamrznjene pri kmetih in postaja
vedno več trgovcev kakor obrtnikov žrtev kmečke zaščite. Kmet pa na drugi strani nima kredita.
Javna dela, katera se izvršujejo na račun bednostnega sklada in brezposelnega fonda, ne morejo niti od daleč nadomestiti občnih potreb. Kranjski okraj je prejel v tekočem letu za javna dela 90.000 Din, plača pa letno v ta fond nad 1 in pol milijona dinarjev.
Dohodki iz tujskega prometa so na Gorenjskem precejšnji in marsikaterega rešijo iz težkih težav. Tudi se je pričakovalo letos, da se bo letna sezona končala zadovoljivo. Pomnožilo se je sicer število tujcev, vendar odgovarjajoči efekt ni donesel tega, kar se je pričakovalo, kar je znak, da je kriza zajela tudi letoviščarske sloje in jih sili k štednji. Nemala ovira tujskega prometa so naše še vedno nezadostno urejene ceste ter visoke avtomobilne takse in pretirana trošarina na bencin Gospodarski obrati omahujejo pod težo raznih javnih bremen, na drugi strani pa imamo še vedno privilegirane zadružne trgovine in konzume, ki ne nosijo nikakih davčnih bremen. Kmet svoje pridelke, kakor mleko, fižol, krompir, žito, odda mlekarski ali kmetijski zadrugi, za kar pa dobi kot protivrednost le špecerijo in druge življeuske potrebščine. Današnja privilegirana trgovina kmeta samo izkorišča in mu daje v zameno blago slabše kvalitete in po višjih cenah. V Tržiču imamo 3 konzume, ki preskrbujejo tamošnje delavstvo z vsemi potrebščinami, v Križah sta 2 zadrugi, v Kranju 4, v Naklem 1, v Predosljah 1 itd. Skoraj v vsaki občini in vse te privilegirane zadruge in konzumi zmanjšujejo davčno moč legalne trgovine.
K propasti naše najbolj razvite gospodarske panoge, t. j. lesne trgovine, so mnogo pripomogle pretirane železniške prevozne tarife. Tako* stane danes prevoz za lOtonski vagon tesanega lesa iz Kranja v Beograd 3.020 Din, medtem ko znaša vrednost tega lesa komaj 2.400 do 2.800 dinarjev. Ta napačna tarifna politika žel. uprave se izraža tudi v cenah zemljišč ob kolodvorih. Te najemnine so danes celo za 20 % višje, kakor šo bile leta 1928 in posledica tega je, da ima samo postaja Kranj že nad 2 leti 41 °/o zemljišča neod-danega.
Posebno aktualno vprašanje za današnje čase pa je davčno vprašanje. Davčna statistika za tukajšnji okraj izkazuje, da so bila davčna bremena v letu 1931 primerna, za leto 1932 so se odgovarjajoče znižala. V letu 1933 so se z rigoroznejšo davčno prakso pridobninski predpisi dvignili v našem okraju za 22'/2%>. Predlogi za tekoče leto pa so se dvignili za 114 % in bo ostalo po dosedanjih ugotovitvah sodeč še vedno 60% viška pridobninskega obdavčenja od lanskega leta. Istočasno z dvigom pridobnine pa se je dvignila tudi zgrada-rina tako, da so davčna bremena za 90 % višja ko v 1. 1931.
Minimalne davčne osnove so se izkazale nevzdržljive, ker so precej višje od splošnega predpisa. Tako 11. pr. znaša splošno povišanje ocen v tekočem letu brez industrije v Kranju 35%, a minimalna pa beleži 70% povišanje od lanskega leta. V Tržiču je splošna ocena za 26% višja, a minimalna za 62 %. Z minimalno davčno osnovo so prizadeti le šibkejši sloji.
S pavšalno pridobnino je bilo v splošnem obrtnikom ustreženo. Tako je n. pr. 230 obrtnikov 7 občin v škofjeloškem okraju plačalo v lanskem letu ca. 32.000 Din pridobnine, s pavšalizacijo pa plačajo v tekočem letu in to brez dodatkov na pomočnike le Din 28.320'—.
Nato je stavil zbornični svetnik Sire celo vrsto predlogov, kako pomagati gorenj«ke-niu okraju. Vse predloge je zbornični svet soglasno in z odobravanjem odobril.
DOBAVE — PRODAJE
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi 55 kg suhih barv, 50 kg cinkovega belila, 10 kg kleja, 5 kg kolofonije, 20 kg solne kisline in 25 1 špirita, razne žice, podložnih plošč, vreč od jute itd.
Pri Upravi skladišča 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu bodo naslednje licitacije: Dne 11. januarja za dobavo 2000 kom. svetlega kartona, dne 12. januarja za dobavo žebljev in žice, dne 15. januarja za dobavo usnja.
Pomočnik fin. ministra inž. Nedelj kovic upokojen
Na drugi seji vlade g. Jevtiča je bila sklenjena upokojitev obeh pomočnikov finančnega ministra. S kraljevim ukazom sta bila nato upokojena inž. Stanojc Nc-deljkovič in Vitomir Konstantinovič.
Za novega pomočnika finančnega ministra je imenovan dr. Dušan Letica, bivši drž. podtajnik in pomočnik fin. ministra.
Gospodarski krogi Slovenije sprejemajo to vest z zadoščenjem.
Za šefa kabineta finančnega ministra je bil imenovan dr. Jovan Gašič.
pruvj ir? zanedjivi /
Brezuspešna nemško-ruska pogajanja
Nemška vlada se v zadnjem času silno trudi, da zopet doseže večji nemški izvoz v Rusijo, ker je zaradi velikega znižanja nemške izvozne trgovine v Rusijo zelo prizadeta nemška industrija. V zvezi s temi prizadevanji nemške vlade je bila dne 20. t. m. v Berlinu konferenca med Hitlerjem, dr. Schachtom in ruskim berlinskim veleposlanikom. Na konferenci pa ni prišlo do sporazuma, ker je ruski veleposlanik zahteval, da se v bodoče v Rusijo izvoženo blago plačuje v markah, rusko v Nemčijo izvoženo blago pa v tujih devizah, kar pa je dr. Schacht odločno odklonil in zahteval, da se tudi v Nemčijo uvoženo rusko blago plačuje v markah.
Kakšne so plače v Angliji
Angleški listi objavljajo v zadnjem času cele tabele in članke o plačah, ki jih zaslužijo ljudje v Angliji. Iz teh člankov smo posneli nekatere podatke.
Trgovski pomočnik v ženski modni trgovini v boljšem delu mesta prejema letno 150 funtov (34.000 Din) in okoli 75 funtov provizije. Mesečna plača mu tako pride na 4500 Din.
Prodajalke po trgovinah so mnogo slabše plačane in dobijo po 500 Din tedensko. Manekeni dobivajo tudi po en funt na dan (225 Din), toda mnogo dni v letu ne delajo.
Mlad advokat, ki ima dobro pisarno, zasluži do 700.000 Din letno, nekateri starejši zaslužijo tudi več ko 20 milijonov letno, samo da je tako srečnih advokatov zelo malo. Zdravniki zaslužijo še več. in sicer povprečno od 700 do 1.125 tisoč Din; to pa zdravniki v najbolj bogatih delili mesta.
Zelo dobro so plačani sodniki. Najvišji 6odnik ima 7200 funtov letr.e plače (1 in pol milijona Din), apelacijski pa 6450 funtov (1,2 milijona Din).
Predsednik vlade ima le 1 milijon Din plače, Kenterberijski kardinal pa 3 in pol milijona. Tudi župan ima okoli 3 milijone Din. Seveda pa vsi trije silno mnogo izdajo za reprezentacijo.
Uradnica, ki res zna stenografijo, pride na skoraj 50.000 Din letno, trgovski potniki pa na 70.000 Din.
Zelo dobro so plačani novinarji, katerih najnižja tedenska plača znaša okoli 2.200 Din (pri nas morajo s takšno plačo živeti mnogi novinarji tudi ves mesec). Vsak, kdor hoče postati novinar, pa mora biti tri leta brezplačen praktikant. Starejši novinarji so plačani seveda še znatno bolje, ali ne vzdrže dolgo v poslu, ker ta preveč uničuje živce. (Naši novinarji te resnice ne smejo občutiti.)
Najvišje plače dobivajo seveda voditelji velikih podjetij in nekateri zaslužijo tudi po 5 in v«č milijonov Din na leto.
Dobro so plačani seveda tudi popularni filmski igralci, vendar pa angleške filmske družbe ne plačujejo tako bajnih vsot ko ameriške.
Angleži so bogat narod in kolonije jim ustvarjajo vedno nova bogastva Zato so tudi na Angleškem ljudje tako dobro plačani. Ustvarjanje narodnega premoženja je zato edina realna pot k višjim plačam.
Srečno m uspesno Novo leto 1935
Z/czzzz
zjezi
IJUBLUM
ielivsem svojim cenj. pose trnkom in poslovnim prijateljem
l^enflgsfvc
Za zboljšanje likvidnosti ljubljanske Mestne hranilnice
Kakor smo že na kratko poročali, je ljubljanski občinski svet sklenil, da po zgledu zagrebške občine z delnim plačilom svojega dolga pri Mestni hranilnici pripomore do njene likvidnosti ter s tem omogoči njeno normalno poslovanje. V ta namen je ljubljanski občinski svet sprejel na svoji seji z dne 21. t. m. te sklepe:
Pri Državni hipotekarni banki v Beogradu naj najame ljubljanska občina posojilo v znesku do 20 milijonov dinarjev v gotovini po obrestni meri, ki ne presega 8 °/o na leto in za dobo 10 let. Pri Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se naj najame posojilo v znesku do 25 milijonov dinarjev v obliki komunalnih zadolžnic tega zavoda, ki bodo vplačljive v gotovini ali pa tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske.
Pri i9tem zavodu naj se najame posojilo v enaki obliki za znesek do 5 milijonov dinarjev, izplačljivih samo v gotovini.
Razpiše naj se dalje 4 °/o obligacijsko posojilo z dobitki v znesku do 15 milijonov dinarjev, vplačljivo do polovice s knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske.
Izkupiček iz teh posojil se mora v celoti in izključno uporabiti za delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske pri Mestni hranilnici v svrho pomoči vlagateljem in za zboljšanje likvidnosti tega zavoda. Za zaključitev teh posojil so že storjeni potrebni koraki in bodo tako vlagatelji pri Mestni hranilnici že v kratkem lahko prišli do svojega denarja.
Sanacija Mestne hranilnice v Mariboru
V mariborskem gospodarskem življenju se posebno občuti kriza Mestne hranilnice, ki bi morala biti v sedanjem času nekak regulator notranjega denarnega trga. Te naloge pa ne more vršiti, ker le s skrajnim naporom izpolnjuje svoje obveznosti. Vloge so od 131 milijonov leta 1931. padle na 90 milijonov, hipotečna odplačila so malenkostna in tako more hranilnica samo še životariti. Sedaj se je pokrenila med mariborskimi gospodarskimi krogi akcija, naj bi mestna občina nekaj storila za sanacijo svoje hranilnice. V ta namen naj bi mestna občina storila naslednje: 1. Mestna občina mariborska, ki dolguje Mestni hranilnici 32 milijonov Din, naj vrne vsaj polovico dolga. Zato naj bi najela dolgoročno posojilo pri Hipotekarni banki. 2. Ves denarni promet mestne občine naj bi se vršil izključno po Mestni hranilnici. Vse naložbe in vsi depoziti mestne občine, ki se nahajajo po tujih denarnih zavodih, naj se nalože pri Mestni hranilnici.
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dne 22. decembra se je iz-prememlo stanje banke tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je skupno zmanjšala za 36,4 na 1942,2; samo zlata se je povečala za 1,5 na 1825,8, dočim je devizna padla za 38,2 na 115,9.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, pa so se povečale za 44,5 na 111,0.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 23,4 na 242,2.
Posojila so zopet padla. Eskontna so se znižala za 6,1 na 1561,3, lombardna pa za 0,17 na 235,8.
Razna aktiva so se povečala za 19,1 na
343.2.
Obtok bankovcev se je znižal za 30,9 na 4237,9; padle so tudi obveze na pokaz, in sicer za 79,8 na 1215,5.
Obveze z rokom pa so se povečale za 57,2 na 876,8, razna pasiva pa za 98,1 na
414.2.
Skupno kritje ^e je povečalo od 35'56% na 35’62%, samo zlato pa od 32'78% na 33'48%.
*
Zakaj na mesto guvernerja Narodne banke, se sprašuje >Štampa<, ni prišel človek, ki je to mesto za sebe rezerviral? Zlate rezerve evropskih emisijskih bank
so se letos znižale za 53’3 milijonov švicarskih frankov ter so znašale koncem
leta 28.711 milijonov švicarskih frankov, dočim so narasle zlate rezerve U. S. A. za 4076 na 24.879 milijonov švic. frankov.
Po novi italijanski devizni uredbi ne smejo oni, ki potujejo v tujino, imeti s seboj več ko 2000 lir. Izjema velja le za tiste, ki prestopijo mejo v enem mesecu večkrat ali ki stanujejo v obmejnem pasu.
Po zadnjem izkazu Italijanske banke se je njena zlata podloga povišala od 5769,5 na 5800,2 milijonov lir. Povišanje je posledica novih ostrih deviznih predpisov.
Proti nameravanemu 10Vo davku na dohodke od glavnice, ki ga namerava uvesti rumunski finančni minister Slavescu, je nastal v javnosti silen odpor, ker da je to davek na premoženje, ki bi posebno hudo zadel kmetsko prebivalstvo.
iiina tctyovina v Utu. 1930-
Gen. tajnik novosadske borze dr. Branko Petrovič je dal dopisniku sJugoslo-venskega Lloyda« zanimive podatke o razvoju naše žitne trgovine v letu 1934. Iz njegove izjave posnemamo.
Stanje žitne trgovine moremo najlaže oceniti, če primerjamo letošnjo in lansko trgovino. L. 1933 je vladala popolna stagnacija in žitna trgovina je bila omejena le na notranji promet. Skupno smo pšenice izvozili za samo 15,5 milijonov Din. Bil je to najmanjši izvoz zadnjih 15 let. Zato je od lani ostalo veliko pšenice neprodane. Letošnja žetev je dala po podatkih kmetijskega ministrstva 19,8 milijonov metrskih stotov pšenice, da smo imeli skupno z lanskoletnim ostankom na razpolago okoli 21,5 milijonov stotov. Ker se v državi potroši le okoli 19 milijonov s MM' tov, nam je preostalo za izvoz okoli 2 in pol milijona stotov. Ta višek je bilo treba izvoziti, ker bi drugače pritiskal na cene. Nade na uspeh londonske žitne konference se žal niso izpolnile in naši izvozniki so se morali sami pobrigati, da spravijo naše žito na tuje trge. To skrb je prevzel Prizad, kateremu se je tudi posrečilo, da je takoj po žetvi prodal na Češkoslovaško 6000 vagonov in pozneje še 4000 vagonov pšenice. Zaradi doseženega preferenciala je mogel Prizad plačati pšenico po 128 do 131 za blago na vlačilcih v Bački in Baranji in po 131 do 134 za blago na Tisi. V Nemčijo pa je izvozil Prizad 1700 vagonov pšenice, največ iz Srema in Srbije ter plačal to pšenico po 112 do 116, odnosno po 121'50 do 123 Din. Cene, določene za potiško pšenico, niso žal prišle do polnega izraza, ker je Prizad sprejemal samo blago v količini 1000 stotov in ker se je odbilo od cene po 3 do 5 Din za pšenico, ki je bila mešana s profilik pšenico. Cena pšenici, ki je bila namenjena v Češkoslovaško se je pozneje povišala za 2 Din. Skupno je bilo izvožene pšenice na Češkoslovaško 1,170.000 stotov. Upanje je, da izvozimo v Nemčijo še 330.000 stotov. Vodijo se pa tudi pogajanja za izvoz pol milijona stotov pšenice proti preferenčnim ugodnostim v Avstrijo. S tem bi bil skoraj ves višek pšenice prodan v tujino.
Domača trgovina pa dosedaj še vedno ni pokazala večje aktivnosti. Deloma trpe mlini zaradi nerešenih kreditnih razmer, da nakupujejo pšenico le za sproti. Poleg tega se prodaja samo moka slabše vrste, dočim so mlini z belo moko naravnost natrpani. (Vojvodinski mlini nadalje zahtevajo, da se skupni davek na poslovni promet plačuje v vsej državi enako, kar seveda naši mlini ne morejo odobravati.) Slab notranji promet je vplival tudi na
cene, vendar pa so bile letos cene večje kakor lani in dosti nad svetovno pariteto.
Glede delovanja Prizada se je dr. Petrovič izjavil zelo ugodno. Prejšnje tajin-stvenosti v delovanju Prizada letos ni bilo več in tudi sodelovanje Prizada z žitnimi tvrdkami je bilo zadovoljivo. Vendar pa žitna trgovina ne uvideva potrebe žitnega monopola, temveč zahteva, da je tudi izvoz žita popolnoma prost in da bi Prizadu pripadli le upravno nadzorni posli. So pa odnošaji zasebne žitne trgovine s Priza-dom danes zelo dobri.
Glede trgovine z drugimi deželnimi pridelki je izjavil dr. Petrovič: Položaj na trgu s koruzo je bil zelo ugoden. Žetev je bila kvalitativno in kvantitativno dobra, tudi cene so se dvignile in zlasti za umetno posušeno koruzo je bilo zanimanje precej veliko.
Trgovina s hmeljem je ponovno oživela in skoraj vseh pridelanih 10.000 metrskih stotov je bilo prodanih. Ostala je morda le ena četrtina pridelka, toda slabše kakovosti. Za prvovrstni hmelj se je plačalo do 4000 Din za 100 kg. Največ se je prodalo hmelja v Češkoslovaško, Nemčijo, Belgijo in Ameriko.
V trgovini s konopljo se opaža zastoj, predvsem vsled zamrzlih terjatev v Nemčiji. Potrebno bi bilo, da bi začeli izdelovati vreče mesto iz jute iz konoplje, da bi se na ta način dvignila domača potrošnja konoplje.
Svoja zanimiva izvajanja je zaključil dr. Petrovič z izjavo, da se kljub vsem težkočam vendarle nahajamo na pragu boljše bodočnosti. Zlasti pa je upanje, da se bo doseglo ravnovesje med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov, kar je doslej najbolj preprečevalo ozdravljenje našega gospodarskega življenja.
Mednarodna svečanost narodnih plesov v Londonu
V Londonu bo v dneh od 15. do 20. julija 1935 mednarodna svečanost narodnih plesov pod pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja. Angleško poslaništvo v Beogradu je povabilo v imenu svoje vlade našo vlado k udeležbi pri teh prireditvah. 2e danes je prijavljenih iz Jugoslavije nekaj skupin, ki bodo nastopile v Londonu z našimi narodnimi plesi.
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz o premoženju Mice Križanec, ker ni kritja za stroške postopanja.
Potrjena je poravnava tvorničarja pohištva in stavbenih del Franceta Izgorška v Šmartnem pri Litiji.
10cbflvc»licifflcžfe
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja ponudbe o dobavi 300 žicovodnih koles in
1.450 kg jekla.
Strojni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 6. januarja ponudbe o dobavi električnega materiala.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 3. januarja ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materiala; do 5. januarja pa o dobavi 6 akumulatorskih baterij.
Dne 2. januarja bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 10.000 kg masti, 1600 kg kave, 2000 kg praženega ječmena, 600 kg paprike in 260 kg čaja.
Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 3. januarja za dobavo 7000 kg konjske žime; dne 28. januarja za dobavo 100 gumijastih blazin in drugega gumijastega materiala; dne 30. januarja za dobavo 100 kilogramov gutaperče, 1000 m gumiranega platna; dne 1. februarja za dobavo 1000 m batista, 1000 m jodoform obvez, 500 flanelastih obvez; dne 4. februarja za dobavo 10 kg svile; dne 6. februarja za dobavo 3000 ščetk za umivanje rok, 200 vreten sukanca itd.
Kantina v vojašnici Kralja Petra I. v Ljubljani se odda v zakup z ofentno licitacijo dne 2. januarja. — (Pogoji so na vpogled pri imženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.)
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Razpisane so te ofertne licitacije:
Dne 1. januarja pri Minerski komandi v Kumboru za dobavo 1600 m verig.
Dne 21. januarja pri Upravi smodnišni-ce v Kamniku za dobavo 200.000 kg amonijevega solitra.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 10. januarja pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 200.000 kg plinskega olja.
dne 10. januarja pri Dravski-stalni vojni bolnici v Ljubljani za dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 10. januarja do 10. aprila 1935;
dne 10. januarja 1935 pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu za dobavo mrtvaške opreme.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi jedilnega orodja, namiznih prtov ter razne namizne posode; do 13. januarja o dobavi 35 ton domačega premoga, 1 tone inozemskega premoga, 1 tone topilniškega koksa in 600 kg lesnega oglja ter o dobavi signalnih svetiljk, kavčuka, azbesta, usnja, bombaža, konoplje, cementa, šamote itd.; do 14. januarja pa o dobavi 90 kg vijakov.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi armatur, 80 klingerit-stekel, 475 sadnih sadik, 1000 kg cilindrskega olja, 50 plošč angleške pločevine, 40 termometrov in 2 kopalnih kadi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 10. januarja ponudbe o dobavi 100 kg bele kovine za ležaje.
PlFCCVII slatina kttva
jf P™»*r*<en cfcmttč izdelek, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Ur. Pirčeva sladna kava je prav priletnega okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom.	-■■■•..~
▼	/\	\rV	▼	▼	▼	▼	/	▼	▼	V	▼	▼	»	▼	▼	j	▼	▼	.t	▼	v	j	y
A A. A A A A. A. A	.A.	A	A	A	A	A	A	A	4>	X	A
		
		
srečne in vesele Ant. Krisper Coloniale ■ Ljubljana
JVcvc leie želi
^afaninininftnini
Lastnik: Josip Verlii
Veletrgovina kolonijama rob« — Velepražarna kava — Mlini sa dišava — Zdloga ipirita. raznega Zganja In konjaka — Mineralne vode
Zaradi praznika v torek izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v četrtek, dne 3. januarja 1935.
Jz Iv g ovinskega vegistva......................
Vpisale so se nastopne tvrdke:
Industrija platnenih izdelkov, d. d. v Jaršah. Obratni predmet med drugim: izdelovanje tekstilnih, posebno platnenih izdelkov vsake vrste, hakup tega blaga in prevzem obstoječe tvrdke »Industrija platnenih izdelkov, družba z o. z. v Jaršah« k vsenii aktivami in pasivami. Ustanovni občni zbor je bil dne 6. oktobra. Delniška glavnica zhaša 10,000.000 Din, ki je razdeljena na 10.000 delnic po 1000 Diri, glasečih se na prinosca. Svoje objave priobčuje družba v »Službenem listu Dravske banovine«. — Tvrdko podpisujeta dva upravna svetnika ali en upravni svetnik iti en prokurist ali dva prokurista. — Člani upravnega sveta so: dr. Hugo Robič, primarij v Mariboru, Alojzij Pintar, trgovec v Ljubljani, Johann Kluge, tvorničar, (iberaltstadt, CSR, Avgust Tosti, bančni ravnatelj v Ljubljani, Ervin Regenhart; tvorpičar, Freiwaldau, CSR, ing. Robert Siegl, tvorničar, Mfihr. Schonberg, CSR, in dr. Friderik Luckmann, odvetnik v Ljubljani.
Kajfcž Anton, prodaja alkoholnih pijač ita debelo, Kočevje.
Josip Aškerc, trgovina z govejo živino, prašiči, konji in ovcami, Tevče št. 31, srez Laško.
Vpisale so se izpremembe in dodatki prt.teh tvrdkah:
Jugostroj, družba z o. z., Kranj. — Vpiše se poslovOdkinja Mara Petrič, kontoristi-nja v Kranju.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Fran Bonač, vpiše pa čian upravnega sveta Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke.
Mariborski parni mlin Karl Scherbaum & sinovi. Obratni predmet: Parni mlin, parna pekarna ,in trgovina z deželnimi pridelki. Izbriše se prokura, podeljena Antonu Skubeju. Izstopil je iz družbe javni družabnik dr. Fric Scherbaum. Odslej samoimetnik Gustav Scherbaum.
Združene' tvornice perila Ambrožič & Sabotj, družba z o. z., Maribor. Družba še je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Miroslav Ambrožič, hišni po-šeitnik v Mariboru, izbrisala se je nastopna tvrdka:
Josef Kaučič, trgovina z mešanim bla-goih, Maribor — zaradi prestanka obrata.
»Službeni list«
kt. banske uprave Dravske banovine z dne 29. decembra objavlja: Uredbo o višini, libiranju in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje — Utedbo o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi — Utedbo o olajšavah glede izterjavanja povračila škode, povzročene z gozdnimi kaznivimi dejanji v drž. gozdovih, in o pospeševanju gozdnega gospodarstva — Ukini-tev zapornic na cestnih prehodih — Na-redbo o obveznem nedeljskem počitku brivskih, frizerskih in obrtnih obratovalnic za negovanje telesa v okolišu mesta Ljubljane — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Za vinski sejem in razstavo,
ki bo dne 3. januarja 1935 v Ivanjkovcih, je prijavljeno blizu 1500 hi vina letnika lt)34 in nad 200 hi vina iz letnikov 1931, |t)32 in 1933. Vina so iz najboljših vrhov drmoško-ijutomerskega vinarskega okoliša. Cene, ki se zahtevajo, so največ 6—7 Din, le za nekatere vrste so nekoliko višje.
Devizno tržišče
Tendenca izpremenljiva; promet Din 1,900.540'55.
Vsled božičnih praznikov sta se v tem tednu vršila le dva borzna sestanka, na katerih je bil dosežen skupni devizni promet v višini 1,901 tisoč dinarjev.
Narodna banka je posredovala v Amsterdamu in Curihu, katerih je dala v višini dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov na razpolago. Skupni intervencijski zaključki znašajo Din 50.000"—.
Napram zadnjemu tednu so bili v tekočem borznem tednu perfektuirani v posameznih devizah tile zaključki:
Devize: Amsterdam minuli teden (53), tekoči teden 43, (vse v tisočih dinarjev), Berlin (12) 2, Din. deviza (326) 135 avstr, priv. kliring, Dunaj (606) 643 priv. kli-ring, Curih (65) 25, London (1353) 345 inkl. priv. kliring, Madrid (179) —, New York (780) 451, Pariz (130) 181, Solun (15) 40 boni, Trst (190) 33, Varšava (5) —, Stockholm (—) 3.
Po gornji prometni razpredelnici je naj-občutneje nazadoval promet v angleškem privatnem kliringu, čigar skupni zaključki v tem tednu znašajo več kot en milijon dinarjev manje nego v preteklem tednu. Nasprotno pa je porasel privatni klirinški devizni promet v avstrijskih šilingih za Din 40.000'— in v grških bonih za Din 25'000'—; medtem ko je bilo dinarske devize zaključeno v avstrijskem privatnem kliringu za 191 tisoč dinarjev manj ko v zadnjem tednu. V španskem privatnem kliringu takrat ni bilo zaključkov in prav-tako ne v madjarskem. Od ostalih deviz izkazuje še največji padec prometa deviza ftewYork, in sicer za celih 3!Ž9 tisoč dinarjev.	•
Na prvem borznem sestanku tekočega tedna dne 27. t. m. je bil dosežen skupen devizni promet Din 1,334.883 55, na včerajšnjem pa Din 565.657 — in so v četrtek prevladovali zaključki v devizah New York ih London, a v petek (28. t. m.) avstrijski šilingi, ki so bili na oba borzna dneva zaključevani na dosedanji bazi Din 8'10 do Din 8'20. Drugih notic privatnih
kliringov ni bilo.
Temeljem spodnje devizne tečajnice so ostali neizpremenjeni: Curih, Amsterdam, Berlin in New York, dočim so oslabeli tečaji Londona za 0'16 poena, Prage za 0'28 poena in Trsta za 0'11 poena. Nasprotno pa se je v tem času okrepil tečaj Bruslja za 0'27 poena in Pariza za 0'02 poena. Curih je beležil na bazi Din 1105-85 za denar in Din Ull'35 za blago. Notic ostalih deviz ni bilo.
m. Din 66'—, 28. t. m. brez blaga. Agrarne obvezniete 27. in 28. t. m. Din 40‘— do Din 41'—, Begluške obveznice 27. in 28. t. m. Din 56'— do Din 57'—. Vojna škoda povpraševanje 27. in 28. t. m. Din 336'—, ponudba pa 27. t. m. Din 338'— a 28. t. m. Din 337'—. Prometa ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno mirna.
Cene času primerno suhe koruze in moke so ostale povsem brez izpreinemb, med tem ko se je umetno sušena koruza v tem tednu podražila za Din 2'— pri 100 'kg in pšenica vseh provenienc pa za Din 1'— pri 100 kg. Zaključkov ni bilo.
Lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Koncem tekbčega leta opažamo, da se je preteklo leto gibala naša lesna izvozna trgovina v povsem druge smeri kakor pa prejšnja leta. Vsled vpeljave zvišane italijanske carine je naše slovensko tržišče izgubilo Gorenjo Italijo. Kajti pri nas je zaostajalo vse ono blago, katerega stalni odjemalec je bila baš Gorenja Italija. Predvsem se letos ni moglo prodati tramov debelejših dimenzij, dalje smrekovih desk v I., II., III. kakovosti, in sicer tako neobrobljenih kot obrobljenih ter končno sploh bukovine. Naše tržišče se je moralo le bolj držati izvoza skozi Sušak, in to v Spodnjo Italijo ter v luke Sredozemskega morja. Vsled tega se je oddajal le les, ki ga zahtevajo slednje omenjena tržišča.
V tramovju so se letos lahko še precej dobro plasirali trami tanjših dimenzij, oso-bito filerji (tramiči). V rezanem lesu pa III. in IV., paralelno rezano blago. Vsled kontingentiranja je vladal v testonih po-popoln zastoj, in tudi produkcija testonov je popolhoma popustila.
V drvah se je letos kljub majhnim zalogam in predvsem zbog mile zime razmeroma le malo izvažalo.
Položaj na tržišču z ogljem je pa bil letos še dokaj zadovoljiv in tudi cen« so se dosegle zadosti primerne.
Povpraševanja:
Nujno se iščejo trami od 3/3 cole naprej, in sicer proti takojšnjemu plačilu.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
27. dec najnižji Din 2309 63 1366-60 800 10 1105-&5 168 31 3385-28 225-35 142-74 291-69
1934 najvišji Din 2320-99 1377-40 80404 1111-35 169-91 3413-54 226-47 143-60 294 09
28. dec najnižji Din 2309-63 1366-60 800-37 1105-85 16815 3385-28 225-37 142-46 291-58
1934
najvišji
Din
232099
1377-40
804-31
1111-35
169-75
3413-54
226-49
143-32
293-98
‘Doma —ir-,--
in po svetu
Efektno tržišče
Tendenca stalna.
Položaj na tukajšnjem efektnem tržišču se tudi v tem tednu ni nič izpremenil.
Na včerajšnjem in predvčerajšnjem borznem sestanku ni bilo notic, niti bančnih niti industrijskih papirjev, dočim so bili v državnih vrednotah doseženi tile tečaji (prva številka znači povpraševanje, druga pa ponudbo):
7% investicijsko posojilo 27. in 28. t. m. bin 70'- do Din 71'-, 7% Blairovo posojilo 27. t. m. Din 55'— do Din 57'—, 28. t. m. 56'- do Din 57'-, 8% Blairovo posojilo 27. in 28. t. m. Din 63'— do 64'—, Seligmanove» obveznice 27. in 28. t. m. Din 64'— povpraševanje, ponudba 27. t.
Nj. Vel. kraljica Marija je darovala 10 tisoč Din glavnemu odboru jugoslovariske zveze za zaščito otrok.
Skupina francoskih bojevnikov pride kbricem tega meseca v Ljubljano, kjer položi venec na grob neznanega Napoleonovega vojaka. Iz Ljubljane odpotuje v Beograd in nato na Oplenac, kjer se pokloni spominu velikega kralja.
Novi prometni minister dr. Vujič je popravil krivico, ki se je storila železničarjem in odredil, da se računajo režijske karte železničarjev zopet po stari ceni, to je po prejšnji lOodstotni tarifi. Obenem je tudi vrnil železniškim upokojencem pravico do režijskih kart.
Seje upravnega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, katere predsednik je sedanji kmetijski minister dr. Jankovič, se je udeležil tudi ministrski predsednik Jevtič in bil na seji nad eno uro.
V generalne konzulate so povišani naši konzulati v Bratislavi, Lille-u, Reki, Gradcu in Carigradu.
Po podatkih banske uprave so napravile letos v Sloveniji na poljih povodnji 7-5 milijonov Din škode, toča id nevihte pa za 13'5 milijonov Din.
Beograjski založnik Geča Kohn je izdal letos 183 knjig. Za prihodnje leto napoveduje enako veliko število novih knjig.
General Weygand, vrhovni poveljnik francoske vojske, je bil zaradi visoke starosti upokojen. Za njegovega naslednika bo imenovan general Gamelin, šef generalnega štaba.
Grška vlada je naročila v Angliji dva nova torpedna rušilca.
3. angleški huzarski polk ne bo imel več konjev. Vsak vojak dobi svoje motorno kolo. Tudi strojnice, ki jih bo imel polk 27, bodo na motornih kolesih.
Ameriško vojno ministrstvo je sklenilo pospešeno nabaviti 900 letal, ki bodo takoj izročena vojski.
Italijo je obiskalo v prvih 10 mesečih t. 1. 2,788.145 tiijih turistov. V 1. 1933 je bilo v Italiji le 2,528.308 tujih turistov,
1. 1931 pa celo samo 2,186.305.
Bilanca Citroenovih podjetij izkazuje 2,135 milijonov frankov pasiv in 1,995 milijonov frankov aktiv. Po 3. januarju 8e bo delo v podjetjih najbrže obnovilo.
Motor je eksplodiral na italijanski podmornici »Fratelli Bandiera« v pomorskem arzenalu pri Tržiču. Od eksplozije so bili ubiti 1 podoficir, 3 mornarji, 9 mož posadke in 2 oficirja pa so bili težko ranjeni.
Turški parlament je zaključil svoje zasedanje in bo v kratkem razpuščen, nato pa razpisane nove volitve.
Afganska vlada je izdala naredbo, da se morejo poročiti samo oni, ki dokažejo, da so plačali vse davke.
Japonska vlada je vnesla v novi proračun postavko 200.000 jen za organizacijo podobnega posvetovalnega odbora, kakor ga ima Ruzvelt v svojem »trustu možgane.
Na Filipinih so odkrili velika ležišča kromove rude, ki je Združene države Sev. Amerike nimajo. Listi pišejo, da je verjetno, da vsled tega Amerika obdrži Filipine.
Vojna obveznost za žene bo uvedena v Turčiji. Zene se bodo uporabljale po njihovih sposobnostih.
Rumunski izvoz na Bližnji vzhod je v zadnjem času stalno večji in je že prekosil izvoz v najbolj ugodnih letih. Zlasti se je povečal izvoz ovc.
5 milijard litrov piva so spili v U. S. A. v enem letu po odpravi prohibicije.
Veliko nizozemsko letalo, ki je dobilo na poletu London—Melbourne prvo nagrado, se je ponesrečilo v Sirijski puščavi. V letalo je udarila strela. Vseh 7 potnikov in mož posadke je našlo smrt v plamenih.
Božična kronika je bila tudi letos zelo žalostna. Le nelkaj vesti še, poleg že objavljenih v prejšnji številki. Pri Amsterdamu je padel v prekop avtobus. Pet oseb je utonilo. — Lokomotiva, ki je vozila delavski vlak, je eksplodirala v Zapadni Virginiji. 13 delavcev je bilo ubitih, nad 30 hudo ranjenih. — V višini V i ga se je potopil španski parnik z vso posadko. — Med božičnimi prazniki je bilo v U. S. A. 26 ubojev, 12 oseb je utonilo, 7 letal se je razbilo, prometne nesreče pa so zahtevale 88 človeških življenj. V Angliji je bilo vsled prometnih nesreč ubitih 18 ljudi.
Anglija še ne sprejme zlate valute
V angleškem parlamentu je govoril angleški finančni minister Chamberlain o angleški valutni politiki in med drugim dejal naslednje: Bolj kakor drugi smo prepričani o koristnosti skupne mednarodne valutne stabilizacije. Upamo tudi, da bomo ta cilj dosegli in s svoje strani smo v ta namen tudi stabilizirali v okviru šterlin-škega bloka funt. V sedanjem času pa zavzemamo posebno stališče med dolarjem in zlatim blokom in dolarjem, ki je sedaj zopet vezan na rumeno kovino. Tezkoča je v tem ker ni nikakršne harmonije med dolarjem in frankom. Ker te harmonije ni, je funt stalno pod pritiskom med dolarjem in frankom. Zato pa ima funt svobodo, da koleba enkrat v ta, enkrat v drugi pravec. S prehodom na zlato veljavo pa bi izgubil funt to svobodo.
Srečno in veselo Novo leto 1935
želi svojini cenj. odjemalcem
Srečno in veselo Novo leto 1935
LjtlfiLjANA
Sv. Petra cesta 2
S NOVO MESTO g
§	i
©S<3J0©S<3S96$9S$9<3$^^
Galanterija bled / Radovljica / jesenice
SPEDICIJSKO
	POD J E TJ E
R. MANZINCjER	
	LJUBLJANA
SLOVENIA-TRANSPORT
LJUBLJANA - TELEFON 27-18
Statistika zavarovaliiic v Jugoslaviji
Po podatkih Vladimirja Rosenberga v »Privrednem pregledu« je bilo v Jugoslaviji 1. 1934 24 zavarovalnic, od katerih je bilo 14 domačih in 10 tujili s skupno 33 podružnicami. Od skupne bilančne vsote vseh zavarovalnic v višini 1184 milijonov Din je odpadlo na domače 718 milijonov ali 61%. Domače zavarovalnice so zlasti delbvale v elementarnem, tuje pa v živ-ljeiifekem (kot bolj plodonosnem) Zavarovan j tl.
Od tujih zavarovalnic so najbolj zaposlene italijanske, čeprav sta le 2 podružnici italijanski. 46% vseh poslov odpade na ti italijanski podružnici. Od drugih tujih so 3 avstrijske, 2 francoski, 2 angleški in 1 švicarska.
Glavnica vseh zavarovalnic znaša 61,4, zakonsko določeni rezervni fondi 14,2, drugi fondi 831 milijonov Din.
Dohodki od premij so pri vseh zavarovalnicah dosegli v 1. 1933 345 milijonov Din, od katere vsote so izplačale zavaro-
Srečno In veselo novo leto želi
VELETRGOVINA
Ludovik Kuharič, Ormož
Joško VEBER
veletrgovec
Školja toka - kolodvor
vošči vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo Novo leto 1935
Srečno in veselo Novo leto 1935 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
9ade PFegrad
industrija umetnih cvetic Podčetrtek, Dravska banovina
Ivan Jelačin - Ljubljana
veletrgovina s kolonlfalnim In špecerijskim blagom
Srečno in uspešno Novo leto 1935 želi svojim cenj. odjemalcem
Ivan Zupančič
izdelovatelj metelj
LJ U B LJ AN A
Kersnikova ul. št. 3
Srečno in veselo Novo leto 19351
Knjigoveznica, kartonaža in galanterijska delavnica
Matija Šifrer
Ljubljana
Vegova ulica 6
ocarinjen je
uvoznega in izvoznega blaga po svojem car. posr. I. Kladniku, viš. car. insp. v p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd.
na ploščah — 18.30: Godba na pihala društva »Sora« — 19.30: Nac. ura: Leto 1934 v politiki (iz Beograda) — 20.00: Čas, jedilni list, program za torek — 20.10: Pester večer, vmes opereta »Sreča pred vrati«; Čas in poročila — 23.45: Novoletni pozdrav, dr. Janko Tavzes — 24.00: Od Urala do Triglava (plošče).
Torek, dne 1. jan.: 9.00: Za vsakega nekaj (plošče) — 9.40: Versko predavanje (škof dr. Gregor Rožman) — 10.00: Prenos iz stolnice — 11.00: Radijski orkester — 13.00: Čas, Radijski orkester — 16.00: Man-dolinistični sekstet, vmes ksilofon solo in harmonika solo, g. Stanko — 19.30: Nac. ura: Gospodarska vprašanja (iz Beograda) — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Božič v orgelski glasbi, izvaja Msgn. Stanko Premrl — 21.00: Ljudske božične v ženskem tercetu — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radijski orkester — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, dne 2. jan.: 12.15: Operne arije na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, glasbene slike na ploščah — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: O nalogah našega sokolstva v novem letu (J. Poharc) — 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nac. ura: Smrt Carja Dušana (iz Beograda) — 20.00: Ura francoskih impresionistov, klavir solo gdč. Jadviga Pože-nelova — 20.45: Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac, operne primadone — 21.20: Narodne s harmoniko, pojeta gg. Janko in Banovec, harmoniko igra g. Stanko — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Radijski orkester — 23.00: Esperanto: Naše jaslice (Jože Kozlevčar).
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 29- decembra: štirje grobijani.
Red C.
Nedelja, dne 30. decembra ob 15.: Izgubljeni valček. — Izven. — Znižand cene od 30 Din navzdol.
Ob 20.: Hoffmannove pripovedke. — Izven. — Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, dne 31. decembra ob 21.: Pri belem konjičku. — Opereta. Znižane cene od 36 Din navzdol.
Torek, dne 1. januarja ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. — Izven. — Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20.: Ples v Sbvoju. — Izven — Cehe od 36 Din navzdol.
želi svojim gg. odjemalcem
srečno Novo leto 1935
valnice 46 milijonov za škode, 29 milijonov za življensko zavarovanje in 57 milijonov za izplačane police. Domače zavarovalnice so izkazale 9'1 milijona dobička, tuje, ki imajo plodonosnejše posle, pa 2,9 milijona izgube. Domače so izplačale povprečno 10% dividende, tuje pa nič.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 29. decembra: Matiček se Ženi. Red B.
Nedelja, dne 30. decembra: Gugalnica. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Ponedeljek, dne 31. decembra ob 21. uri: Kulturna prireditev v Črni mlaki. — Izven. — Znižane cene od 24#Din navzdol.
Torek, dne 1. januarja ob 15.: Petcrčkove poslednje sanje. — Mladinska predstava — Izven. — Znižane cene od 24 Din navzdol.
Ob 20.: Waterloo. — Izven. — Znižane cene od 24 Din navzdol.
Vsem cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem želim prav srečno Novo leto in mnogo poslovnega uspeha v prihodnjem letu
JOS. BENKO
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
Nedelja, dne 30. dec.: 7.30: Kmetijska kemija s posebnim ozirom na njeh zgodovinski razvoj (ing. Pahor Bogdan) — 8.00: Reproduc. klavirski solist, koncert — 8.20: Poročila — 8.30: Orgelski koncert, g. Blaž Arnič — 9.00: Versko predavanje (prior Valerian Učak) — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve — 9.45: Alford: Glasbena suita (plošče) — 10.00: Kaj je javna borza dela (Delavska zbornica) — 10.20: Radijski orkester; vmes slovenske narodne z orkestrom, pojo Škele, Banovec, Jug —
11.40: Mladinska ura (Avgusta Danilova) — 12.00: Čas, Radijski orkester (po željah) — 16.00: Kjer ljubezen, tam Bog, zvočna igra (po povesti Leva Tolstega priredil Fr. Milčinski) — 17.00: Radijski orkester — 19.30: Nac. ura: Dum Ivo Stojanovič (prenos iz Beograda) — 20.00: Čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Radijski orkester, vmes vokalni koncert Roberta Primožiča — 21.30: Harmonikarja Kovač in Kokalj igrata narodne — 22.00: Čas, poročila — 22.20: Operetni venčki na ploščah.
Ponedeljek, dne 31. dec.: 12.15: Operne uverture na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Zbor praških učiteljev na ploščah — 18.00: Preseljevanje naroddv v sedanji dobi (ing. Ferdo Lupša) — 18.20: Božične pesmi
Srečne in veselo JVovo leto
žele	sledeče
Šivalni
stroji
D. O.
Sulna in višeta kova leta Zeti
Ut. dvoeni dobavitelj
Anton IJufiil
Delikatesa in špecerija
J^uMiana
STRITARJEVA ULICA
Štefan
Mencinger
n
Ljubljana
Smartinska cesta 10
N. ROJC
prevozništvo
£ j ubij a n a
Tyvševa cesta 29
ŠPEDICIJA
IN
POSREDNIŠTVO
TURK
LJUBLJANA
MASARYKOVA C. 9
Tvaeniea „BaUula" in slukalutne^a ledja
Josip R.Puh
LJUBLJANA
GRAOASKA 22
Zalaga pacUelav in slušne lepenke
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Kraka
L KNEZ
LJUBLJANA
trgovina z železnino, porcelanom in steklenine
Ejubliunu
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Skala
veletrgorina galanterije in pletenin
JljuAliaha Jflicje 9-
Ljubljana
Pred Škofijo 15
Srečno in uspešno Novo leto 1935
zeli vsem svojim cenjenim
odjemalcem
PAVEL BAUERHEIM
trgovina z mešanim blagom
Srečno in veselo Novo leto 1935
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
zdravilišče Slatina Radenci
Vinko
Kukovec
stavbeno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga
CEftJE-LAVA
Fr. Gorjanc
Lesna industrija Deželni pridelki
Eksport-
Import
KRANJ
Vesna-Akumul
Maribor
BSBBSSa^BB
Domač izdelek Avto-, Radio-, Telefonbaterije itd, z garancijo
IlULflOBlj
Srečno Novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
Franc Rebernik
pleskarstvo in ličarstvo
Li ubliana
Komenskega ul. 22 Telefon štev.31-77
Hrastnik
Srečno in veselo Novo leto 1935
želi
vsem svojim ccnj. odjemalcem
ELEKTROTVROKA
A.V1RBAJS
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta št. 13
T.
MENCINGER
LiublJana
Sv. Petra cesta
Sušno in vesela Hovo leta 1935
Zeli tvedka
sni
PTUJ
Srečno in veselo Novo leto 1935 želi
Matej Orehek
modna trgovina, eksport „ORO“- čevljev ročnega izdelka
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 26
Srečno in veselo Novo leto 1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
PODJETJE ZA TEHNIČNE IN ELEKTROTEHNIČNE NAPRAVE
Slavko KOLAR
LIUBUANA
Tyrševa cesta 22
Srečno in veselo NOVO LETO 1935
želi vsem cenjenim odjemalcem
J. ROZMAN
izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 83
Srečno In veselo Novo leto 1935
želi
B. KOREN
PREJE STERK
ČRNOMELJ
Sctbio. it% veselo hoi/o Mo 7935
želi
ČeUfcoM-
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
tHucska Sobota
Srečno in uspešno
‘[Slovo leto 1935
ieli
vsem svojim cenjenim odjemalcem
BISER
INDUSTRIJA GUMBOV
KAMNIK
Srečno in veselo Novo leto 1935 želi
STIBEiEl PIIEL
PRVA LJUBLJANSKA TVOR-NICA VSEH VRST ŽELEZNIH POSTELJ IN ŽIČNIH POSTELJNIH VLOŽKOV
LJUBL) ANA
GOSPOSVETSKA CESTA 13 (K O L I Z E J)
<$i?ecno novo lelo
Mestna hranilnica ljubljanska
Slove vloge
vložene po 1.1. 1933, izplačuje vedno brez vseh omejitev ter jih obrestuje po 4—5°/0
y*- ■ -v.■	yr	■v	▼	,▼	▼	▼	y--T	*	^
.	, a.	a.	a.-	A. . a.". : a.	a.	a.	a.	a	^ a i	a.
»SLADKOR«
■mBHBBBHHMMDBH DRUŽBA Z O, Z. LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 1
(PALA6A LJUBLJANSKI KREDITNI BANKE)
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1935
E2Kasaeaifc~--.»-4-w.- ...tak..
Scecna in i/escto hwo- teto
1935
Zeti umetna Unii^eMuc*
Slane Cgf rine
Ljubljana, SVovi frg (vhod Breg sfev. 1)
Srečno in veselo Novo leto 1935
želi trgovska in pokopališka vrtnarija
PAVEL in MARIJA ŠIMENC
UU8UJUM, Sv. Petra cetta 33
telefon Stev. 26-54 — SV. KRIŽ 33. telefon ilev, 27-39
in>	Vtsw&	teto	1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Vinko Podobnik
trgovina s premogom in drvmi
Ljubljana, Tržaška cesta ŠL16
Srečno In veselo Novo leto 1935
Čemaža* Josip
umetni zavod, za litcgvafijc
£pjuhljcmaL9 J g viška e
Srečno in veselo Novo leto 1935 Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROIINA & Co-,
Slomškova jul. LJUBLJANA Kolodvorska ul.
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem želeč jim
srečno in veselo Novo leto
19 3 5 Jerne! Jelenič
tovarna vinskega in špiritovega kisa
MubSiana, Stasi pot 1
Srečno in veselo Novo leto 1935
I. Hiebšr; Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 21, Mestni trg 19
Sobo- črkoslikarstvo in pleskarstvo
Srečno in veselo Novo leto 1935 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kavi Prelog
Gosposka ul. 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM
tovarna milnih, pralnih ter čistilnih praškov in kristalne sode znamke
,ZORA*
& RICHTER V UUBIJANI
Srečno in veselo Novo leto želi
žifaife IŽMdeIf
sploSno kleparstvo, instalacija strelovodov, ,Cona>'-izolacije Ljubljana, Ambro2ev trg 9 - Telefon 31-46
KAVARNA,EVROPA'
V LJUBLJANI
Anion in Terezija Tonejc
Cenjenim gostom in prijateljem
srečno 5Vov© lefol
Srečno In veselo Novo leto 1935 želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja
Brata Moskovič, Ljubljana
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojilo (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno Telefon 2515	na	zalogi	Telefon	2515
ANTON STACUL
Ljubljana
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1935
Svečnc in vesele JVovo leic 1935
žeti i/sem si/ofUn cen(cM*n odiemcUcem
kem. komercijalna družba z o. z. LJUBLJA1A
veletrgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita ter veSepražarna za kavo
Mnogo poslovnih uspehov v letu 1935 želimo vsem našim cenjenim odjemalcem
Vsem cen,j. odjemaleem želi srečnejše in udobnejše NOVO LETO 1935
v Mariboru
želi odjemalcem ovojnega papirja
SREČNO NOVO LETO 1935
Srečno in uspešno novo leto 1935
žele
ZEDINJENE TOVARNE STEKU
JOSIP KOBE
NOVO MESTO
skladišče petroleja Standard V.O.C.
D. D,
HRASTNIK
Srečno in veselo novo leto 1935 želi
Ustanovljeno 1. 1839
L. MIKUS
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki
Na malo I
Na veliko!
l/sefn ceftfemfn adf&načcefn se •zaUvaiiuiema
Ktlzt (ifn scežna i*t t/cstia teto 1935
„JUGOČESKA“
Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d.d.
KRANJ
Srečno novo leto 1935 želi
Fran Ks. LEŠNIK
MARIBOR
GLAVNI RAZPEČEVALEC
MAGGl-jevih in Bensdorp-izdelkov
ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
srečno In veselo novo leto
želimo vsem našim cenjenim strankam
Persil-družba
CEHE
Srečno in veselo novo leto
1935
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
SCHMITT F. M.
LJUBLJANA
Vsem cenj. odjemalcem In naročnikom iz trgovskih, Industrijskih In obrtnih krogov
Srečno Novo leto!
UcitetfaUa liskama in Uttiigacna
V LJUBLJANI!
Srečno in veselo novo leto 1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
MERCINA & DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo In samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK - RADEČE
kMAHAHAHAHAHAHiP
01/7
Srečno in veselo
NOVO LETO
1 O 3 5
vsem odjemalcem mojih domačih proizvodov
Srečno in uspeSno Novo leto 1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kolin sit <z
n
„ADRIA
COLONIALE
FILIP ŠIBENIK
tvornica pecivnih praškov
LJUBLJANA
imumi mil
Ljubljana
Veletrgovina iganla
LJUBLJANA VII
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto 1935
Prav uspeha polno novo leto 1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
A.. VOLK
Ljubljana - Resljeva c. 24
Veselo in srečno
Novo leto 1935 *
Elektrotehniino podjetje
Ivan Mihelčič
Ljubljana. Borštnikov trg 1
Srečno in veselo ZNovo leto 1935 zeli
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
,Q R O M
Ljubljana, Kolodvorska ulica, 41 Podružnice: MARIBOR - JESENICE - RAKEK
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
Vsem Slamioevim geslom želi srečne zzi veselo 2Wovo leto 1935
Restavracija
in
velemesarija
FRANC «IAMIC
£ j ubijamz, Gosposvetska cesla
n« njljnvAželi vsem svojim cenj. odje* ‘'iJiidm!vi»#® malcem srečno in veselo
LULUllANA	1ftOE
novo leto 1935
Srečno in veselo novo leto 1935
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
HnH. Krisper
Ljubljana
SloveMarTzaMMet
ŽELEZNIŠKO CARINSKO-ŠPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA, Miklošičeva cesta
žeti nacočniUofn in si/Ojitn tc$M/sUitn pcifatelfan
scecHO- teto!
Srečno in veselo novo leto 1935
želi
Ljubljana
trgovina s surovimi kožami
Srečno in veselo novo leto 1935 želi vsem svojim cenj. odjemalcem
KASTEUC trgovina s papirjem na veliko / Ijubiiana, Aleksandrova c. 9
IM DDL!G	Generalno zastopstvo Združenih Papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in
*	Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh, pošta Št. Ilj pri Mariboru
Bhf&EHRL-.	-	flnHHBi’	W	JmMI	Tele/ on St. 22-63
1111^11'lilrirr-iTngllfTnrr--	Breojavi:
   	.. Krisper coloniale
Veletrgovina kolonijalnc in špeceri/slte robe ~~ Velepražarna ktive ~ Mlini z,a dišave
• ■	«•*.	rt	....
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežba! '	Ceniki	na	razpolago!
vse/i vrsl pot fotografij aJu ali risbah /f vrifci/# najuolidnej}* kiiš arna
ST-D1U
HUB LIANA
HAIMATINOVA13
Im I m Iv I z o. z. fcj U fctffll
Resljeva cesta St. 23
Tvornica oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace,
V U1BLIAII
priporoča Iptmcrijiko blsf, ve* rrrt »gani«, «—ko ter
deželne pridelke, kakor ta dl rainornrtno rndnlaako Todo
Lastna prataraa sa karo ta mllal na dliare n električnim obratom T	It	Hit	•«il|l	■■	»tipala	>	•(
Pinter & Lenard
Maribor
• o.A,1', .v:..’	-'V •’ -■ •	•
priporoča svojo zalogo po zmernih cenah
99 Jugoslovanska zavarovalna banka v €>iublv€mi_________________________
UHESI Gosposka ulica 12, lelclon itfev. 2176, 2276.
Podružnice: Secgrad, Zagreb, Sarafeve, Osijek, fVevf Sad in Split
Najboljši »tvoji 1 Vsak kupec najboljša referenca? Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ustanovljeno leta 1906
Ustanovljeno leta 1906
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke Nd. Vse tiskovine dob avl ja hitro in po zmernih cenab
Račun Postne hranilnice
st. 15.108. Telefon 25-52
Lastna knjigoveznica
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >#feRKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.
r... -.5-- ', «*i