^ dali? except Saturday* Sunday and Holiday« PROSVETA .YEAR xxxvm Cn> ltou I* M.00 glasilo slovenske naitodne podporne jednote *nl*r*d ** »®oiMl- I*m matter January I« iuu at tt» mm ,.#»... " O*—- ^r the Act SKlSVSj CHICAGO 23. ILL. PETEK. 27. DECEMBRA (DEC. 27). 1946 Subscript!«« SS.00 Yearly . STEV.—NUMBER IM Francija skuša zatreti Acceptance for mailing at special rate of pOBug, provide for Id action 1103, Act of Oct >. 1917. ,uihar,-d on inn. « isia Regiment vojakov na poti v deželo. Domačini v borbi za neodvisnost pariz, 26. dec, — Francija se [je odločila za zdrobitev revolte 'domačinov v Indokini in ojača-I nje na vojaški in politični fron-I ti. Indokina ima 24,000,000 pre-j hivalcev, ki so se naveličali fran-[foske nadvlade in zahtevajo popolno neodvisnost. Uradno naznanilo pravi, da se [je regiment francoskih vojakov jukrcal na križarko Duquesne v [severni Afriki, ki je odplula pro-1 ti Indokini. Dva bataljona tujske legije sta bila že prej poslana v Indokino. Nepotrjena vest pravi, da bo Francija ;poslala več divizij v | Indokino, kjer bodo zatirale re-&to domačinov. Več tisoč francoskih vojakov se bo ukrcalo na [parnik lie de France, ki je vče-I raj dospel v Cherbourg iz New Yorka. General Jacques Leclerc je odletel v Indokino, kjer bo pre-I vzel vodstvo vojnih operacij j proti rebelem. Admiral Georges Thierry j d'Argenlieu, vrhovni francoski | komisar v Indokini, je v božični poslanici naglasil, da Francija I ne bo dala neodvisnosti Indokini. (Poročilo iz Manile, Filipini, t pravi, da je več bivših nemških vojnih ujetnikov, ki so stopili v | francosko tujsko legijo in bili poslani v Indokirto, dezertiralo.) Leon Blum, vodja socialistične stranke in predsednik med govoru pred člani skupščine | priznal resnost situacije v Indokini. Člani njegovega kabineta ie bodo danes sestali na izredni *.ii in razpravljali o situaciji. Pariški listi so objavili poročila, da so francoske čete zasedle Hanoj, kjer je bil sedež rebelne vlade. Predsednik te vlade je Ho Ci Minh. Francoske čete so I »sedle mestno hišo, poštno po-jlopje in glavni policijski stan. Ljute bitko so v teku na ozemlju v bližini Hanoja in Lang Sona kitajski meji. Francoske če-hj so okupirale več naselbin v [Tonkinu. Marius Moutet, francoski mi- itika ameriške potoke na Kitajskem Zveza med kitajskimi »n ameriškimi militaristi ^•nghaj, Kit.j.k., 26. dec. --'"i stan komunistične stran-« v Sanghaju je obsodil ame-politiko na Kitajskem. Ne-' izjavo predsednika Tru-J° vzel na znanje kot zagori" da bo Amerika še nadalje K '' v»«do generalisima ^frestiž Amerike na Kitaj-r™1 J' padel na nizko točko," stan komunistične *»nke "Predsednik Truman I , prto Povedal, da je na atra-»"tajske reakcije. Kitajski gristi so ne zvezali z ame-* militarist Namen zve-* Jj *Wlščanje kitajskega ljud- j '.'hči ni vprašal kitajskega "va ali se strinja z smeri-'Miliku na Kitajskem ali ne. II Ufr ■.» i- j • nister za kolonije, je dospel v Saigon. V tem mestu se nahajajo člani francoske preiskovalne komisije. Moutet bo sestavil poročilo o situaciji in ga predložil Blumovi vladi. Poročilo bo tvorilo podlago akciji za restav-riranje miru in reda v Indokini. Domače vesti Nov grob v Penni Midway, Pa. — Dne 13. dec. je po 15-dnevni bolezni umrl John Nagode, star 80 let doma iz Ho-tederšice na Gorenjskem. Bil je član društva 89 SNPJ in eden prvih agitatorjev za jednoto. Zapušča sina Franka in tri poročene hčere — mrs. F. Koren, mrs. J. Petač in mrs. J. Jane-shek, kakor tudi sestro Ano Tavžel v Meadowland$u. Žena mu ie umrla pred šestimi leti. Is Clavalsnda Cleveland. — V bolnišnici je umrl Anton Medves iz Collin-wooda, samski, star 59 let, doma iz Poljave pri Št. Petru na Krasu. Podlegel je poškodbam, katere je dobil na zapadni strani mesta, kjer ga je prejšnji torek zadel avtomobil. V Ameri- _ ki je bil 37 let in član SDZ. Tu- e Inacoske vlade^. v sVwiLai zapušča brata, v starem kraju pa dva brata in tri sestre. — Naglo je umrl Joseph Perko, star 45 let. Tukaj zapušča mater, štiri brate in dve poročeni sestri, v Detroitu pa tudi brata. — Po dolgi bolezni je umrl Mathew Orlich, star 66 let, *io-ma iz Taga, Jugoslavija, v Ameriki 43 let. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer. — Nagle smrti je umrl Matej Pitesa, star 61 let. Bil ie samski in brez sorodnikov v tej deželi. — V bolnišnici Polyclinic se nahaja John Pczdirtz, glavni poslovodja Slovenske zadružne zveze v Collinwoodu, ki se je moral podvreči operaciji. — Pri družini Frank Lah so se o-glasile rojenice in pustile sinčka. Vzhodna Indonezija postala država Holandska kraljica objavila prokla-macijo Denpassr, Bali. 26. dec.—Drugi korak v formiranju združenih držav Indonezije je bil storjen, ko je bil v imenu holandske kraljice Viljemine objavljen razglas, da je Vzhodna Indonezija postala država. Nova država uključuje vse pokrajine Vzhodne Indije od Jave in otok Borneo. V teh živi čez osem milijonov ljudi. Razglas je v soglasju z dogovorom, katerega je holandska vlada pred nekaj tedni sklenila z indoneškimi republikami. Status holandske Nove Gvineje še ni določen. Vsi indoneški otoki bodo tvorili zvezo s Holandijo. Odločitev glede formiranja nove države je padla na konferencah med reprezentanti holandske vlade in domačinov. Za predsednika države Vzhodne Indonezije je bil izbran Rajah Sukawa-ti. Ustanovljen je bil tudi parlament in imenovan predsednik. Ta je Tadjoeddin Noor, vodja nacionalistične stranke. Turčija naznanila odpoklic poslanika a« *<■ London, 26. dec. — Dopisnik britske časniške agenture Exchange Telegraph poroča iz Ankare, da se je turška vlada odločila za odpoklic svojega poslanika iz Madrida. Zid je se ne bodo udeležili seje Dirfturije o bodočnosti Palestine Basel Švica, 26. dec. — Politična komisija svetovnega židovskega kongresa je zaključila, da organizacija ne bo poslala repre-zentantov na konferenco v Lon dou, katero je sklicala britska delavska vlada. Zaključek je bil sprejet z 20 proti 16 glaso vom. Konferenca je bila sklicana z namenom diskuzij o situaciji in bodočnosti Palestine. Rabinec A. H. Silver iz Clevclarda, O., načelnik komisije, je dejal, da je bil zaključek sprejet v znak protesta proti Veliki Britaniji, ker ni izpolnila svojih medna-rodnih obligacij. Na zborovanju kongresa so se slišale ostre kritike stališča Ve like Britanije napram Židom. Govorniki so naglašali, da se Velika Britanija ne drži danega za gotovila glede priscljavanja fci-dov v Palestini. Kritiki so ob sodili dcportacijo Židov na brit-ski otok Ciprui. amerika zagotovila podporo grški monarhistični vladi WASHINGTON, D. C., 26. dec.. mi uradniki. V Washingtonu — Državni department je raz | se je mudil štiri dni. Po isklju- kril, da je ponovno zagotovil Konstantina Tsaldarisa, predsednika grške monarhistične vlade, da ga bo Amerika podpi rala. V Grčiji divja civilna vojna med vladnimi četami in ge-rilci. Tsaldaris je na seji varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku obdolžil Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, ds podpi rsjo gerilce v borbi proti vlsdi. |u".*n Jt. dal razumet^ da bo | Reprezentanti teh držav so od-J^alje podpiral Kai£-kovo ločno zanikali obdolžitve. Izja je celo sankcioniral vili so, ds je grška monsrhistič ^ ' or, katerega sta nedavno j na vlsds odgovorns za bomatije •"'jj* Kaišek in ameriški po- m nemire. Stuart.H "''Hji komunistične stran-r * "»glasili, da se je položaj t" n,lMM*m spremenil v zad-ri 'n' Kitajsko ljudstvo Državni depsrtment je tudi zagotovil Tsaldarisa, ds bo Amerika nudils ekonomsko pomoč Grčiji in brsmla njeno neodvis ___________nost In integralost. Tsaldaris je 'brava ameriške politike imel razgovore s predsedikom * Katšekovi vladi, ki se'Trumanom. državnim tajnikom * reakcijo. | Rvmevtm in drugimi ameriški čenju razgovorov Je odpotoval domov. Pred odhodom domov «c je Tsaldaris sestal s časnikarji. 1/ razil je upanje, da bo Grčija do bila od Amerike ki »lit v vsot; $200,000,000 zs financiranje programa rekonstrukcije Izjava dr žavnega departments se glasi: "Dasi ao se razgovori bistveno nanašali na ekonomska vpraša nja. je Amerika zavzela stališče, da je pomoč Grčiji potrebna Za ključe k vt.nos'iega sveta Združenih narodov glede imenovs nja posebne komisije, ki bo obts kala Grčijo tn sosedne države m preiskovala položaj, Je pravilen Pretakava bo morda rezultlrala v ublažitvi napete situacije. A menka Je ponovno zagotovila pomoč Grčiji v soglasju * načeli organizacije Združenih naro dov" kampanja za splošno vojaško vežbanje Novi kongres bo imel odločilno besedo SPOJITEV ARMADE IN MORNARICE Washington. D. C.. 26. dec. — Poveljstvo armade jc naznanilo, da bo vodilo odločno kampanjo za sprejetje načrt« obvezno vo jaške službe in veibanja, ko se bo novi kongres sestal v svojem zasedanju. Sentiment med čla ni kongresa, ki so bili izvojeni pri novembrskih volitvah, je proti obvezni vojaški službi. Besednik armade je dejal, da se bo kampanja nadaljevala, čeprav se bo pojavila opozicija v kongresu. Načrt je tesno povezan s programom poveljstva ar made. Nekateri člani generalnega štaba so izrazili bojazen, da bo Amerika postala vojaška sila četrtega reda, kakršna je bila pred izbruhom prve in druge svetov ne vojne, če bo kongres zavrgel načrt glede obvodne vojaške službe in vežbanj«.' V dobi a tomske bombe je savlačevanje neodpustljivo. V »Lučaju izbruha novega konflikta ne bi bilo časa za vežbanje armade. Ideja armade je, da varnost Amerike zahteva oboroženo silo najmanj dva milijonu mož. Pred izbruhom druge svetovne vojne je ameriška oborožena sila imela samo 188,000 mol. t Vprašanje obvezne vojaške službe In vežbanja je bilo pred obema zbormeoma starega kun g resa. Vsi načrti so bili položeni na polico. Mnenje prevladuje, da novi kongres ne bo razprav Ijal o načrtu armade, dokler ne bo pudla odločitev glede podaljšanja veljavnosti nabornega za kona. Drugo sporno vpiašanjc se ti če spojltv« armade in mornarice pod enim poveljstvom. Proti spojitvi so admirali in drugi vi soki mornarični častniki. Obnova bitk v Palestini se obeta Dve židovski grupi se združili Jerusalem, Palestina, 26, dec. - Vse kaže, da bo začasno premirje v Palestini kmalu končano. Premirje so i /.sil I le britske avtoritete pred nekaj tedni, El Saleh, arabski veleposestnik, ki je prodajal zemljišč« Židom. je bil napaden Iz zasede in ustreljen v Hajfi. Napadalci ho pobegnili. El Saleh Je ignoriral svarilo, da ne sme prodajati zemljišč* Židom. Pokazala so «e znamenja, da se bodo bitke obnovile v Palestini, Židje, Arabci In Angleži zbirajo svoje sile. Dve židovski teroristični organizaciji sta se združili. To sta Irgun Zval Leu-mi in Sternova ganga. Britske avtoritete so se odločil« zs reorganlzlranj« policijske in vojaške tole. General W N Gray Je naznanil formiranje mobilnih policijskih enot, ki bodo šle v akcijo, če bodo izbruhnili novi izgredi, in nemiri. Britska vojaška sila okrog ftOjOOO mož Je pripravljena na vse eventualno-sti. Filmski igralec Fields umrl Lo« Angela«, Cal., 26 dac.—W, C, Field«, filmski komični igrajte, je umrl v bolnišnici po dolgi bolezni. Ob «mrtl je bil «tsr 67 let. P'»dlegel )e voden lel. Nova kitajska ustava odobrena Komunisti bojkotirali sejo skupščine Nanking, Kitajska. 26. doc. — Splošna skupščina je soglasno odobrila novo kitajsko ustavo. V veljavo bo stopila čez eno leto. Seje skupščine se je udeležil generalisimo Čiang Kaišek. On in vsi člani skupščine so pozdravili odobritev ustave z vzklikom "Živela Kitajska!" Ustava bo nadomestila sistem administracije ene stranke. Kitajska je dobila parlament in predsednika. Voditelji komunistične stranke, ki so se udeleževali konferenc v prvih tednih tega leta, so bojkotirali sejo skupščine. Za odobritev ustavv je bila potrebna dvotretjinska večina, toda odobrena je bila soglasno. Kajšek je potlačil opozicijo, katero je vodil Ju Jujeh, predsednik kontrolnega sveta. Nova ustava bazira n« načelu štirih političnih pravic. Te so volitve, odpoklic, iniclstivs in referendum. Ustsva priznava enakopravnost vseh državljanov brez ozira na pleme, vero, razred in politično pripadnost. Vil državljani v starosti 20 In v«č let imajo volilno pravico. Vlado bo tvorilo pet depart-mentov. Območje in oblast teh je določena. Province bodo Imele samovlade z governerjl na čelu. Vse governerje bodo izvolili volilci. Komunistična stranka je naznanila raztegnitev političnega biroja. Mandžurija bo Imela tri Člane v biroju. Stranka je a tem prUntla važnost Mandžurijo v svojem političnem ustrojti, ž«-eno pa je dala razumeti, da komunisti ne bodo zapustili Mandžurije, Veliko itevilo žrtev nesreč Chicago, 26. dec.- Splošni varnostni svet je naznanil, da J« najmanj 216 ljudi izgubilo življenje v nesrečah na božični praznik. Nesroče na cestah no zahtevale največ žrtev. Svet sodi, da bo število žrtev narastlo na 300. California je na prvem mestu, kjer so nesreče zahtevale 02 žrtev. Nemške priprave za vojno razkrite Ameriški državni department objavil vsebino tajnih in zaupnih dokumentov. Opozicija proti omejitvi oboroževanja Wallace predlaga mini• malno letno plačo New York, 26. dec - Ileriry A. Wallace, bivši trgovinski tajnik, Je predlagal letno minimalno plat o za delavce v ameriških Industrijah. On je urednik liberal* nega tednika New Republic. Wallace je objavil članek z opozorilom, da Amerika koraka v sistem fašizma. Washington. D. C.. 26, dec, — Trinajst let po porazu v prvi svetovni vojni se je Nemčija začela pripravljati za drugo a ve lovno vojno. Uprla se je zavr ženju programa gradnje pod mornic in takozvanih "žepnih" bojnih ladij. To dejstvo Je pravkar razkril ameriški državni department z objavo vsebine tajnih In zaupnih dokumentov. Vsebina je bila objavljena po prealedku pet najstih let. Ta razkriva med drugim tudi smernice ameriške zunanje politike is lota 1991, ko Je bil Herbert Hoover predsednik Združenih držav. To je bilo leto razglasitve morstorlja na dolgove ln kontroverze o poljskem koridorju. Nemčija je takrat nihala med nacizmom in komunizmom. Nahajala se je v resni notrsnjl krili in njeni voditelji so naglašali, da je kriza posledica drastičnih rentrikcij mirovno pogodbe, skle njene v Versallesu po zaključo-nju prve avetovn« vojno, v kateri je bilo Nemčija poražena. , Kaj se je godilo za kulisami v tistem zgodovinskem lotu, ras kriva poročilo, katero je sestavil Hugh Gibson, načelnik ameriške delegacije v komisiji, ki Je gla dila pot sklicanju razorožitvene konferonc« v Žonevi, dvics. Gibson j« poslal poročilo H.i*»£tim sonu, državnemu tajniku v Hoo-vrovi administraciji. "Nemčija Je dala razumeti, da omejitev oborolone sile ns kopnem Ji no daje povoda za podpis pogodbe o razoroži t vi,"' pravi poročilo. "Taka poteza bi odprla vprašanje revizije vojaških klavzul versajake pogodbe." Pred podvigom Nemčije Je svaril Churchill, preden Je Hit ler postal diktator, Charles G. Dawes, ameriški poslanik v Lon (ionu, Je v pismu Stimsonu v septembru I, 1931 citiral Chur-chlllovo izjavo, da Je Velika Bri- tanija prišla v položaj vojne nepripravljenosti, Nemški kance-lar Bruening je utiral pot nacizmu. Ko se je kriza poostrila ln je Nemčiji pretil finančni polom, Je fcldmaršal Hindcnburg kot predsednik Nomčije apeliral na Ameriko za pomoč. Hoover se je odzval apelu z razglasom moratorija na dolgove. Francija Je pričakovala, da bo Hoover zahteval od Nomčije ustavitev gradnje "topnih" bojnih ladij in podmornic. Njeno pričakovanje ao nI izpolnilo. Ko je Hitler dobil diktatorsko ob last, so je začel izvajati program oboroževanja. Vladi v Parizu in Londonu niata storili niČosar ta ustavitev oboroževanja, kor sta bili uverjonl, ds bo prva triov naeijske agresijo aovjetska Rusija. Podpirali sta celo propagando proti boljšoviški Rusiji. Arabski odbor za boj• kotiranje konference Kairo, Kgipt, 26, dcc.~~£laiil eksekutivnega odbora Arabske lige s/i pozvali arobsk« d?/eje, naj bojkotirajo konferetico, katero Je sklicala britaka vlada. Pričela se bo v Londonu 14. januarja. Zadevni zaključek Jo bil Nprejet na seji, kateri Je preti-sedoval jeruzalemski mu Iti I Is j Amln el llusselnl, priprave za ustanovitev nove politične stranke CHICAGO. — Prvo zborovs-nje Splošnega vzgojnega odbore za ustanovitev nove politične stranke se bo pričelo Itf. aprila. Omejeno bo na poverjene dele gate strokovnih unij, farmarskth grup, političnih strank in orga nizacij, ki so jiodprle t>dbor, kra jevne skupine, ajiojene z odbo rom, in na vodilne posameznike, ki bodo dobili povsbils. Odbor poroča, da bodo prišli na zborovanje reprezentanti 11 vseh krsjev dežele. Zastopali bodo fsrmarje. delsvce, zadružne organizacije, cerkve, konzu merite, plemenske In vzgojne orgsnizacije, ki podpirajo gibs nje zs ustanovitev nove demo krstične strsnke, Ns zborovanju bo sestavljen program bodočega dela In sk tivnostl. Člkaškl vzgojni odbor za novo strsnko bo gostitelj z borova Ire v Delegate bodo po alali krajevni odbori, ki so v proceau organiziranj*. Povabila bodo poalana poli tičnim strankam, ki zavzemajo •lično stališče v drugih dižavah. Med temi so britska delavska stranka, kanadska zadružna fe derarija, stranke socialnih de mokratov v Kvropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, Te bodo |>ozv* ne, naj jxiiljejo bratske delegate na zborovanje. Provizorično deklaracijo z iz ražemmi nafeli je sestavil razi« kovalni svet. Predgovor Je spisal John Dewey. Njen naslov Je "Ideje za novo strsnko." Izšla Je v obliki letala in stane de-aet centov. Naroča se pri odbo ru, čigav naslov je 232 Kast Krie, Chicago, Odbor kot tak m nova stran ka SlužI le izmenjavi Idej in išče stike s unijami, fa/martkl mi grupami, zadružnimi organi racijami, progresivnimi skupinami In posamezniki. Nemška obsodba francoske akcije Bojazen pred izgubo Posaarja Borila« 26. doc, — Politično stranko v vshodnl Nemčiji oo obsodilo francosko akcijo v zvezi z ustanovitvijo carinsko mojo okrftg Posaarja. Uradno francosko pojasnilo Jo, da j« akcija ukrep proti operatorjem črnih tržišč, obenem pa zagotovilo rudarjem v Posasrju, da jim bodo odmerki živil zvišani. Voditelji nomAkih političnih strank niso zadovoljni s pojasnilom, Glasilo stranke socioilsUč-ne enotnosti, ki Ima oporo pri sovjetakih avtoritetah, Jo objo-vilo uvodnik, v katerem Izraža bojazen pred Izgubo Posaarja. Francosko akcijo je obsodilo tudi glasilo desničarske liberalne strsnke. Označilo jo Jo so bolota božično presenečenje Votli tel jI stranke stala In lit demokratov ao Izrazili bojazen prod odre/aujein Posaarja od Nemčije. H rit »ki minister Bevin bo dobil pompčnika London, 26 dec -Vlada pro-mivrja Attleeja je naznanila, da bo zunanji minister Krnest Bo-viri dobil |aimočnika, ki se bo udeležil konference sunanjlh ministrov štirih velesil, na kateri bodo razprave o mirovni pogodbi za Nemčijo ln Avatrijo. Kot kandidata za pomočnika ata omenjena William Stran« in Gladwyn Jebb. Oba ata uradnika v zunanjem ministrstvu. Konferenca zunanjih ministrov ae bo pričela v Maskvl 10. marca Naznanilo pravi, da so bodo pomočniki zunanjih ministrov sestali v Londonu 14. Januarja. Španski poslanih v Londonu odpoklican Madrid, Španija, 26. dec, — Doming" D« I«as Barconas, špan akl poslanik v Londonu, je bil pozvan domov. Pravni svetova lec Santa Cfus bo prevzel po sle španakega poslaništva v Lon donu. Trupla žrtev naeijske brutalnosti najdena Varšava, Poljaka, 26 decUat Roboinik poroča, da ao bila najdena trupla več tisoč Poljakov, katere so pobili nacisti, v bližini Rydgoarza Zakopana ao bil« v skupnem grobu. PROSVETA PETEK, 27. DBCEMRPA la okoiico PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOR«« JEDHOTE Organ of ud published by Um National BmmA ImMt Narodna m Zdrušono drSave (laven CBcaga) la ■a lato, DJO ta prt lata, S1.9C sa četrt teta« sa ChSa Cook Cou, 97M sa calo lato. SU.7I sa pol lata; s« Subtcnpiion nrfwi for the Unliad States (exoept Ckicogo) Canada MM pw year, Chicago and Cook County 17.60 pav i foreign countrioa NN par yeas. Cone cglaaev po dogovore. RokopUl dopisov la člankov aa aa vračajo. Rokopisi lltorarno vsebine (šrtice. dramo, potmi ltd.) ao vmojo pošiljatelju lo v slučaju, to Jo prlloftU poštnino. Advertising rates on agreements—Manuscripts of communications and unaolicitcd articles will net bo returned. Other manuscripts, such as storWa. plays, poems, ale* wttl bo retains« to sender only when accompanied by solf-addressed and stamped envelop«. Naslov na m. kar Ima stik s PROSVETA 2657-99 So. Lawndale Krm.. Chicago S3, Illinois $1omvjL juuUl naAsdbbt —— Vprašanje beguncev in fašistov Eno najbolj tragičnih in obenem politično perečih vprašanj, ki so ostala v Evropi na razvalinah fašizma, so tako zvani brezdomci in ubežniki, ki žive po koncentracijskih taboriščih v Nemčiji in Avstriji. Teh ljudi je okrog 800,000 do enega milijona in so pod varstvom in oskrbo anglo-ameriških okupacijskih sil. Po narod nosti so Poljaki, Židje, Litvinci, Estonci, Latvijci, Slovaki, Jugoslovani in menda tudi iz nekaterih kvizllnških držav in Rusije. Število Jugoslovanov se ceni čez 80,000. Največje skupine predstavljajo Zidje in Poljaki. Čez 200,000 teh ljudi (nekateri jih ce ni jo na blizu 400,000) se nahaja v Avstriji, ostsli pa v Nemčiji. Razen brezdomskih Židov so to deloma politični begunci, ki so zbežali 12 svoje domovine pred zmagovitimi ruskimi in partizanskimi armadami, deloma jte so vojni ujetniki ali celo suženjski delavci, ki so ostali v Nemčiji vsled tega, ker so bili nablufani in ostrafeni po svojih fašistično usmerjenih rojakih, češ, da bodo po novih "komunističnih" vladah pometani v ječe ali celo postavljeni ob zid, ako se vrnejo v domovino. Z drugo besedo: med temi begunci sit brezdomci (izven Židov) so necifašistični kolaboratorji, med njimi tudi največji kvizlinški zločinci, kakor tudi relativno ali povsem nedolžni ljudje, ki bi se lahko brez strahu vrnili domov, da niso postali žrtve grde propagande, ki jo širijo po tabori ščih razni kraljevaši in fašistični zločinski karakterji. Slednji imajo dober vzrok, da se nečejo vrniti domov! S tem vprašanjem se je začel baviti socialni in ekonomski svet Z. N. takoj po ustanovitvi, to je na svoji prvi in vsaki nadaljnji seji, tudi zsdnjič v New Vorku. Argumentiranja v tem odboru je bilo že nič koliko. Na eni strani so Rusija in druge slovanske države, na drugi pa anglosaški aH zapadni svet. Stališče ruske skupine je, da je treba tista begunska taborišča, ki posula brlog* za spletanje fašističnih zarot proti novim levi čafskim vladam v vzhodni Evropi in na Balkanu, počistiti. One begunce, ki nimaio na vesti posebnih ali pa tudi nobenih grehov, marveč so le pdBMM žrtve ali orodje fašistične propagande, naj se pošlje domov, kjer naj pomagajo graditi razrušene domove etc. etc. Večje kvizlinge in fašistične kriminalce, ki so se udinjali oku patorju in z njim sodelovali na vsej črti, tudi ubijali svoje lastne ljudi, pa je treba postaviti pred sodišče, da prejmejo zasluženo kazen. Zastopniki Rusijo, Jugoslavije, Poljske in Čehoslovaške so predložili kopice dokazilnega materiala v podporo svojegs stališča. Š1 so Še dalj in obtožili anglo-ameriške okupacijske sile, da vedoma ščitijo kvizlinške kriminalce, ki so po zlomu Hitlerjeve vojne maline zbežali v Avstrijo in Nemčijo, to Je v okupacijske cone za-padnlh sil. Jugoslovanski delegat je na primer predložil detajllrano poročilo o nekaterih taboriščih v Avstriji, kjer se nahajajo Jugoslovan-aki begunci. Jugoslovanska vlada je v Avstrijo namreč poslala svoje preiskovalce. S svojim delom sicer niso prišli daleč, ker so jih angleške okupacijske oblasti kmalu ustavile, vendar pa so odkrili marsikaj, kar je metalo In še meče zelo čudno luč na "demo kratlčno" izpovedovanje anglo-ameriških sil. V nekem taborišču so na primer odkrili skupino otrok v starosti od šest do 15 let, ve-člnoms vojne sirote iz Bosne, ki so bili pred umikoitl Hitlerjevih armsd in Paveličevlh kriminalcev prignani v Avstrijo. V taborišču so bili pod oskrbo in varuštvom neke nune, ki jih je dan za dnevom zastru pije vala proti novi Jugoslaviji in jih strašila s peklom in hudičem, ako bi se skušali vrniti domov. To so otroci sami izpovedali. Kljub temu je bilo pri nekaterih domotožje tako veliko, ds so bili pnprsvljeni vrniti se domov, druge pa je nuns po polnoma obsenčila in so dejali, da so se pripravljeni vrniti le tedaj ako Jim to ona dovoli. Pri tem je nuna imela vso zaslombo taboriščnega poveljnika. OB ZAKLJUČKU LETA Linden, N. J^-Staro leto se skončuje, nagiba k zatonu. V teku leta se je marsikaj preobrnilo in mnogim bo oetalo do konca dni v spominu. Letos, ob novem letu, bolho tudi v naši družini vsi skupaj, in sicer po petih etih. Leta 1946 sta odšla v vojna moja dva sinova. Prav na novega leta dan 1946 pa je prišel domov moj starejši sin. Bil je še na verandi in je že vzklikal: "Mama, mama, srečno novo leto!" Vsaka mati ve, kaj pomeni zanjo srečanje z otrokom. Obema so solze zalivale oči. ČItam dopise mater, katere so zgubile svoje ljube sinove v vojni. Zelo sočustvujem tudi s Katarino Krainz. Mati ne more nikdar pozabiti otroka, ki ga je rodila in vzgojila, in misli nanj dan n noč, zaeno pa upa, da se bo povrnil, ali njega lil od nikoder. V našem mestu nam je bila dana prilika, da smo slišali in videli našega velikega pisatelja Louisa Adamiča. V Newarku se e namreč vršila priredba in na programu so nastopili govorniki, ci so zagovarjali in poudarjali potrebo prijateljstva med Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Adamič je potem govoril s Slovenci n je bil zelo prijazen. Na programu je bilo tudi nekaj drugih 1;očk, med njimi ukrajinski pevski zbor, ki je zapel več pesmi. Podobno priredbo smo imeli tudi v mesecu oktobru. Neki ruski duhovnik je odprl program in govoril tudi o pisatelju Adamiču, potem pa so prodajali v dvorani knjige. Bilo je veliko ljud stva, posebno ukrajinskega, do-Čim smo Slovenci med drugimi narodnostmi tako kot kapljica v morju. Dotični ruski duhovnik je dejal, da ne ve gotovo od kje je Adamič, če je Srb ali Romu-nec, tedaj pa je nekdo glasno odgovoril, da je Slovenec, Jugoslovan! To se vidi, da je še mn ljudi, ki še danes ne goslavije in Jugoslov Na koncu pa voščim veselo novo leto vsemu članstvu SNPJ! Agnee Pasa rich. Sllčnih poročil je bilo že več tudi v ameriškem in angleškem tisku s strani lastnih poročevalcev, vendar pa ne toliko, da bi mogla napraviti kakšen vtis na javnost. Znano na primer je, da obtožbe sovjetskega bloka, da anglo-ameriške okupacijske oblast ščitijo te begunce, med njimi tudi kvizlinške kriminalce, niso iz trte zvite. Se ni dolgo, ko smo ns primer čitali, da se je Psvelič dalj čssa skrival v Gradcu, zdaj pa Je menda v Italiji, kjer kuje nove zarote proti Titovi vladi. On je baje preoblečen v meniha in uživa protekcijo "demokratičnih" sil—zapadnih seveda! Znano je tudi, da imajo vodilni fašisti in kraljevaši vso svobodo v teh taboriščih, kjer izdajajo svoj tisk, vodijo šole in predavanja na ksterih zastrupljajo begunce proti novim, ljudskim režimom v Jugoslaviji, na Poljskem in Cehoslovaškem, straštjo z botjševlz mom in udrihajo po Rusiji. Vse to seveda z dovoljenjem in pomočjo anglo-ameriških okupacijskih oblasti. Med temi begunci je mnogo fašističnih In klerofaš stičnih intelektualcev In "svetih (??!!) mož, ki se znajo hllniti in blufatl. Izgleda, da niso Imeli nobenih težkoč, pridobiti si naklonjenost in zaupanje zapadnih "demokratov," pa bili v vojaški ali civilni suknji. V Nemčiji se na primer nahaja tudi precejšnje število srbskih oficirjev in vojnih ujetnikov, pripadnikov sUrega režima in Mihaj lovlča Lani eo ti oficirji pričeli kar odprto organizirati kontra revolucionarno armado za strmoglav I jen je Titovega režima in za 1 "svetoM vojno proti—Ruaijl. Odksr je Moskva protestirala proti tisti avanturi, eo anglo-smeriške okupacijske oblasti nekoliko sto-pile nt prste tistim srbskim oficirjem Oni so izdajsll tudi vtč tednikov In mesečnikov, vse zelo bogato Ilustrirano in tiskano na finem pepirju. de večjo propagando pa vodi poljska zamejna reakcija proti polj.' Slika predata vi J a tri glavne Voditelje CIO, ki svarijo došelo, da se morajo zvišati mezdo, sicer bodo ogromni dobički korpoifacij pognali deželo v novo depresijo, obenem pa šm morajo cene sni-žati. Od levo na deano: Albert J. Fitzgerald, predsednik elekftrar-ske unijei Philip Murray, predsednik CIO; Walter Reuther. predsednik evtne unije CIO. fo Ju- RESNIČNA ZGODBA Cleveland, O.—Danes sem prejel pismo od Mary iz Illinoisa, katero sem zdravil s preslico. "Jaz sem Ti še vedno dolžna zahvale za preslico, ki mi je pomagala do boljšega zdravja. Moj sin in jaz sva jo nabrala In tako jo ima sedaj vsa naša vas. Tudi Amerikanci so si j o nabavall. Menda je že res, kot pravi pregovor, kar Slovenec 'iznajde, vsem prav pride! Kaj pa je s Tvojimi dopisi, da jih je zmanjkalo? Jaz sem jih prav rada čl-tala." Well, Mary, Ti hisi edina, ki jih rada čita. V Prosveti sem čital Tavčarjevo povest "V Zali". Jernač je pretepel Repnika, ker mu je Žalil dekle v cerkvi, potem pa je pobegnil v Montano kopat premog z namenom, da si prihrani denarja in se oženi z dekletom. Ko pa se je vrnil, pa je našel svoje nekdanje dekle pOročeno z Repnikom, ker pa ga je povrhu Repni k še zasmehoval, ga je ponovno nstreskal. Druga povest pa govori o dobrem človeku Ti-netu. ki se je zaljubil v Lenčko, ona pa se je spridila s Peča ver je-vim Mihom, on pa ji je ušel v Ameriko. Potem se je domov vrnil z veliko verižico, zelenim telpvnlkom in krivci sa klobukom ter zasmehoval Tineta, dobrega človeka. Pozneje mu je še odpeljal ženo in jo zavrgel v Ameriki. Prav tako je zanimiva povest o žalostnem Mihu Bren-taču. ki ga je Maruša nagnala v Ameriko služiti densr. Ko pa se je Miha povrnil it Amerike, je bil še bolj žalosten, kajti njegova Maruša te ljubila že drugega, hlapca Gaftperja. v *ibell pe je bil mali Gašperček mesto Mi-holca. Namenil sem se, da pošljem ta moj spts v Prosveto. da boste čitale ženske, kaj se je zgodilo v mojih mladih letih nekemu poznanemu gruntarju, kateri se je izselil z namenom, da bo zaslužil denarja in izplačal z njim doto svojim trem mlajšim bratom. To naj bo uvod k tej tragediji, ki je resnična. "Jutri zjutraj že ob štirih pokliči Franceta, ker tedaj se pripeljemo mimo, da pojdemo prej še na Čatež k prvi maši." Tak je bil ukaz moj* tete Neže, ki je obiskala skoro vsako leto te ali one toplice, si dala staviti rogove in puščati kri. Toplice, v katere se je namenila 1. 1900 v mesecu juliju, so poznane kot Čatežke toplice. Nekoč sem slišal, da jih je odkril neki menih, ko je v zimskem ča-iskalpeke vrste koreninic za ^enje. Toplice so bile oddaljene nelcaj nad dva kilometra od župnije Čatež in ko je došel v tisti kraj, je opazil, da je bila okolica kopna, dasi je bila huda zima in veliko snega povsod v okolici. Toplice so nastajale nekje na kranjski strani ob Savi, prav blizu Brežic, na štajerski strani pa tudi ob Savi. Ko se je pojavil voznik z majhnim vozom, v katerega je bil vprežen par konj, sem bil že pripravljen, da skočim na voz in se s teto odpeljem k prvi maši, potem pa v toplice, kar je bilo zame nekaj novega. Teta Neža je za*o skrbela zame, ker sem pasel zanjo in za starega deda dve kravi, na kateri je bil ded jako ponosen, kajti poleg slivovke je rad pil tudi okusno mleko. TbreJ ni nič čudnega, ker sem se ga navadil posnemati. Bil je dober človek in za marsikatero ženico pisal postno možu aH sinu v Ameriko aH pa k vojakom. Napisal je za kmete tudi prodajna dovoljenja za živino in prašiče in bil pomočnik v uradu občinskega tsj-nika. Moja mama mi je povedala, kadar je v gostilni spil več kot eno šilce slivovke, tedaj je rad pripovedoval, kako je bilo na straži ob Kolpi, ko so tihotapili hrvaške prašiče preko meje na kranjsko stran. Pripovedoval je: "Pa smo posadili tiste naše puške v kot v gostilni in šli plesat z 'vakovimi' mladimi dekleti," pri tem pa je pokazal na mojo mater. On je spravil v Ameriko tudi marsikaterega mladeniča, ki bi moral Iti k vojakom, in sicer s posredovanjem Franca Mislerjs v Bremenu. Za posredovanje je dobil pet goldinarjev in tako si Je lehko privoščil "štamperle" sa zajtrk, in sicer še prej kot je šel k prvi maši, včaaih pa tudi kakšno žemljo. I^aj v miru počiva moj stari ded! Bil pa je le drugi vzrok, da sem se smilil teti. Bil sem že po svetu in imel že urr, kakor tudi krivce ta klobukom, zato je bila teta zelo ponosna name. ski vlsdl med poljskimi begunci, ki za Židi predstavljajo največjo skupino Ta propagande je tako silna In strupena, da Jo je tad- njlč, ko se je nahajal v Nemčiji. La Ouardla, načelnik UNRRA. odprto ožlgnsal. (Pride fte.) kajti tedaj mi še ni bilo petnajst let. Glavni vzrok pa je bila moja noga, ki sem si jo ranil v tujini in mi je niso mogli ozdraviti zdravniki pet mesecev. To je bil glavni vzrok, zakaj sem šej v toplice s teto Nežo. Pa se povrnimo sedaj nazaj k vozu. Voznik je bil Andrej Martin-čič, na vozu pa so bili tudi njegov oče in mati ter moj stari sošolec Viktor Gr»čar, s kiterim sva bila kot dobra učenca zapisana v "zlatih bukvah" v župniji. Z Viktorjem je bila tudi njegova mati, kateri pa so toplice ogrenile življenje do njene smrti. Srečno smo dosffeli k prvi maši, zame pa je bila zaeno nesreča, kajti pričelo me je zvijati po trebuhu in bil sem sam pri vratih ter neznan v veliki vasi Ker je bila še tema, v cerkvi pa so bili vsi vtopljeni v molitev razen mene, sem si hitro pomagal, skočil k bližnjemu grmu in bo icčine so kmalu ponehale. Po maši smo se ustavili v gostilni, kajti tak je bil običaj v stari domovini. Teta Neža je bila poznana in nas predstavila še precej čedni gostilničarki Naročili smo si kavo in žemlje, potem pa smo nadaljevali pot poslednja dva kilometra do toplic. V toplicah so nas registrirali in oddelili v tretji razred. Vsak je moral plačati le 40 vinarjev za ves dan kopanja v zdravilni vodi. Tela nam je preskrbela sobe ali tako zvane koče. Pomešali smo se z dvema drugima družinama. Teta ni bila bogata, zato je bila varčna in je prinesla s seboj potico in klobase, jaz pa sem moral spati na njeni postelji, da sem ji prihranil novac. V kopališču je bila velika ba nja in tam sem videl ocance z velikimi brkami. Bili so 1 Kranjskega, Štajerskega in Hr vatskega. Samo ž Viktorjem sva bila mlada fanta, kar pa ni ugajalo starim in ovelim možem, namreč da so morali biti v Adamovi obleki vpričo naju. Nekako deset let pred opisanim dogodkom se je v mojem rojstnem kraju pričelo izseljevanje v Združene države. Tudi moj oče je bil tedaj že drugič v Ameriki. Kmet Anton Gričar, oče mojega sošolca Viktorja, je bil tedej tudi že nekaj let v Clevelandu, in prav takrat je bil uposlen kot dvnkolnič.ir v skladišču pennsylvanske železnice Stanoval le nekje na St. Clair ave v bližini 40. ulice v salonu K ... Rad se je spominjal svoje žene in otrok ter si želel, da bi bili skupaj z njim. Ona je bila krasotica v župniji In maršika teri fant jo je rad pogledal, ko je šls ob nedeljah v cerk«y in domov. Ampak tam je odločevalo posestvo. Če si bil starejši sin In Imel grunt, potem ni bilo vprešenje kakšen fant si. Vprašanje Je bilo le, kaj imaš in kaj bo ona priženila. » Pri Gričarjevih so imeli precej lepo poeestvo Antona se či- sto mak> spominjam, vendar tudi on ni bil kakšen kreljut. Bil je fin dečko, če pa je bil kdaj Franca Jožefa vojak, tega ne vem. Spominjam pa se, da so bili vsi trije njegovi bratje vojaki. Kljub temu pa ni bilo sreče pri hiši. Njegov brat Martin je imel fino dekle, ki ga je ljubila, on pa njo. On je bil drugi Antonov brat. Seve, posestva pa ni imel, kajti to je že pripadalo Antonu, vsled tega je mati njegove ljubljenke poskušala vse, da bi preprečila poroko. Ali se ji je posrečilo, mi ni znano, dasi sem nekoč vprašal sina sestre Martinove izvoljenke. Pred nekaj leti pa sem čital, da je Martin umrl v Californiji. Celo ta sin se je zgražal nad dejanji, ki jih je počela njegova stara mati radi Martinove izvoljenke. Peter, prvi brat, je imel dekle. AH( je bit* zaljubljen vanjo, dokazi ne povedo. Ona je posta la noseča in rodila deklico, Peter pa je postal oče, ne da bi bil poročen.* Ona je jokala, kot je že marsikatera nezakonska mati v stari domovini. Seve, v Ameriki nam žene trdijo, kako so morala biti vsa dekleta v stari domovini svetnice, kajti take stvari so jim prepovedali gospod in mati. Mi pa jim tega ne verjamemo. Dasiravno smo mladi odšli od doma, vemo, da so imeli vsi svetniki meso in kri, ki je jako razdražljiva v mladostnem življenju. Spovedi in molitvice ne morejo zadrževati vroče krvi. Vprašanje pa je, kako se potem odločuje o takih grešitvah. Je li pomislek, kaj se naj stori, ali je le posmeh onega, ki je pomagal doprinesti živo bitje na svet le zato, da je zadostil svoji strasti? To je odločilno v takih okolšči-nah, namreč kako je nastala zgrešitev. Ko bo čitetelj preči-tal ta naš doživljaj, bo spoznal, da bi težko rešil in sodil o tej grešitvi sam modri Salomon Prav radi tega pišem to povest, ki je čisto domačega, starokraj skega izvora. (Konec prihodnjič) Frank Barbič. LOVČEVA FANTAZIJA Yukon, Pa.—Ko smo se penn-sylvanski lovci, po številu 12 odpeljali v 80 milj oddaljene gore na lov, je bila pot doka; udobna in naša karavana se je pomikala naprej brez vsakih ne-prilik, toda čim bolj smo se bli žali goram, smo pa imeli smolo radi sneženih žametov. Večkrat smo morali prijeti za orodje, da smo rešili naša vozila iz žametov. Največje težave pa smo imeli z našim tovornim avtomobilom, ki je bil naložen z našim provijantom in potrebščinami. Končno pa smo le dosegli naš cilj — lovsko kočo. Sklenili smo soglasno, da bomo ostali v tej palači teden dni. Ko smo se nekoliko ogreli, je postala naša družba živahna in pričeli smo se pripravljati na veliki lov na srnjake. Nekdo je predlagal, da bi spili malo "škotskega", če se je že odtajil. Predlog je bil sprejet pod pogojem, če se bodo nameravane volitve mirno in hitro končale, namreč potrebovali smo oskrbnika in tudi predsednika, da bi delal red pri naši lovski skupini. Pri volitvah so bili vsi kandidati, toda sleherni se je izgovarjal, da ni sposoben za tako važno pozicijo in delo, katero je čakalo za teden dni na tistega, ki ga doleti ta velike čest. Bilo je dosti hrupa in kritike, seve-da v šali, in začasni predsednik se je mučil do onemoglosti, tolkel s pestjo po mizi in pozival našo dično lovsko družbo k redu. Končno pa sem bil izvoljen za kuha in predsednika jaz, kajti tovariši so ugotovili, da znam kuhati po francoskem receptu Zahvalil sem se za to častno službo, se zaobrnil na peti prav po vojaško in odšel po mojfh poslih v kuhinjo, katero smb imenovali predsednikovo pisarno. Pričel sem pregledovati našo zalogo in našel vse v redu. Za pa zli sem tudi zaboj "škotskega" in sem takoj razumel, da moram upoštevsti sprejeti predlog. Naj-prvo sem se preoblekel v uni- formo in pričel servirati m, in vroč čaj. Tisto noč sem vsem sk... V0«il lahko noč s pnp^' ne bodo drugi dan preveč vz mirjeni pred skakajočimi srr ki, potem smo šli pa vsi Sn ker je bilo že pozno. jaz ! imel grozne sanje. V spanju d zagledal grozno prikazen kr priletela z močnim šumom sedla na nizko smreko. pr sem jo zasledovati po nenadoma pa sem se znaše" nekem zatišju pod skalnato* ro Tedaj pa se je pojavi lučka in nameril sem se v ti smer. Pred menoj je zazijj votlina, podobna grobnici, na slonjacu pa je sedela prikaz, ki ni bila ne hudoba ne bož] sko bitje. Od strahu in gn sem onemel, končno pa a zbral vse svoje moči, zgrabir puško in pošasti pomeril v i ličje. Tedaj pa sem zapazil, se njene ustnice gibljejo, kot bi mi hotele povedati, naj jo kar ne ustrelim. Puško sem postavil v kot vrgel sem se v boj s pošastje golimi rokami. Bil je boj življenje in smrt, nenadoma sem se ves znojen prebudil—l dilka me je klicala pokonci. Tisti dan mi delo nikakor šlo od rok, kajti premišljal o čudnih sanjah. Ko so se zi čer lovci vrnili domov, sem dobro pogostil, eden mojih toi rišev pa je zapazil mojo žara ljenost in me vprašal kaj je mu vzrok. Povedal sem j moje sanje, nato pa je pri Baxtar Vjut (?) razlagati n pomen. Dejal je, da se mori paziti, da me kaj hudega ne dene. Drugo jutro so lovci zopet šli na lov, jaz pa sem se lo svojega dela, naenkrat pa s< zaslišal velik ropot zunaj ko Pogledal sent skozi okno in pazil velikega kosmatinca, ki racal naravnost prbti moji ko V tej skrajni sili nisem mo| zgrabiti puške, zato sem hit smuknil v spalno sobo in se pri. Medved se je napotil ravnost v mojo "pisarno", Y smo imeli spravljeno našo za go. Skozi majhno špranjo s€ ga opazoval, on pa je vse stv otipaval in prevračal. Tedaj je zgrabila sveta jeza in skle sem maščevati se nad nepokli nim gbstom, toda spomnil sem Baxterjevega prerokovanja odložil puška. Nato mi je pri! na misel budilka, katero sem vil, da je pričela zvoniti. Zv nenje je spravilo medveda ravnotežja in pričel je brenki s svojimi velikimi šapami ušesih, končno pa se je le don slil na odhod, zaeno pa polo velik zaboj na ramo in pon< no korakal proti izhodu Hit sem zgrabil za puško in ponj ril. Kosmatinec je vrgel z" na tla, misleč, da je v njem plodiralo in ga ranilo. WW sem še en strel in lovski spe je bil zaključen, nakar smo o nesli vsak svoj plen na svoj d«i Mike Mačkov«* REVEN ROJAK PROSI POMOČI White Valley. Pa.-Dne 18. cembra sem prejel božično k» to. katera se glasi: "Dragi prijatelj! - Tu" nahajam brez noge, brez denarja nimam niti za v>o Prosim Te povej o »ojemj* za ju Koklema iz Universal Morda bi m» lahko kaj pomal la. John Oblak. WerfmoreW County Home, box 18. t.rm burg, Pa.M . u John Oblak je pred vet delal v Prestu. pozneie tuai Herminieju. Po domačo rekli Cestnikov iz Podgore« skal sem ga pred dvema in je bil že ted.J veW Torej če b, mu UhkoJ pomagal, mu bo moi ^l'' ležen. Pomoč zanj te n. naslov Franks Nov R D 2, Greensburg. Pa dela že veliko ^o^ zavetišču T«nl Pr - K * Vesti iz nove, prerojene ■I in Jugoslavije Tedenski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika F. A.) MAJBOLJŠA OBNOVITVENA JADRUGA V SLOVENIJI Bela Krajina je bila med narodno osvobodilno borbo večinoma osvobojeno področje. V Adlešičih in okoliških vaseh so bile razmeščene partizanske edi nice in 23. marca 1945 so nem Up in ustaški zlocinci izkoristili odsotnost naših čet, udrli čez Kolpo in požgali 224 gospodarskih poslopjih v Adlešičih, Gorenjcih, Vrhovcih, Malih in velikih Selih ter v Purgi. Po osvo-I boditvi so kmetski gospodarji ustanovili obnovitveno zadrugo in že v letu 1945 obnovili 29 poslopij. Delo se je v letošnjem letu še intenzivneje nadaljvalo in nova poslopja so večja in lepše urejena, saj pod eno streho združijo več objektov. Do sedaj so te vasi obnovljene že 55%. Iz obnovitvenega fonda so dobili zadružniki letos skoro 1 milijon dinarjev kredita. Srednja pomoč posameznim kmetskim gospodarjem znese 35,000 din, največja pa 50,000 dinarjev posojila. Vrednost obnovljenih gospodarskih poslopij je preračunana na 6,800,000 dinarjev. Adlešički zadrugarji so organizirali vse zidarje in tesarje v 3 skupine, ki ima vsaka svojega delovodjo. Te skupine potujejo od domačije do domačije in jih obnavljajo. V skupinah je 7 mojstrov in 3 priučeni zidarji, 15 tesarjev in 4 pomočniki. Na dan prejemajo 125 do 150 dinarjev plače in hrano, delajo pa od zore do mraka. Za leto 1947 na je predvideno, da obnove še 52 posili j, s čemer bo dosežen odstotek obnove v m. Iz delavskega in strokovnega gibanja DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE IN DRŽAVNO GOSPODARSTVO Ob sedanjem razvoju narodnega gospodarstva v državi so nastale nove potrebe in tudi nove naloge, ki jih morajo izpolniti delavske strokovne organizacije. Iz ene razvojne faze prehajamo v drugo razvojno »topnjo in v tem smislu gre razvoj tudi naših delavskih organizacij. Niso pa naše delavske strokovne organizacije izolirane od narodnega gospodarstva tako kot so na primer v kapitalističnem gospodarstvu. Tam je $lft borba delavskih organizacij proti izkoriščanju iz strani kapitalistov v čisto drugo smer. Delavske organizacije so se med drugim v kapitalističnem svetu borile predvsem za izboljšanje gospodarskega položaja za mezde in plače. V naši državi, kjer j* ljudska oblast in je delavec nosilec oblasti in gospodarstva, v državi, kjer se ureja ljudsko gospodarstvo na novih temeljih, "i več možno izkoriščanje. Ta~ m borba sama od sebe odpade. Naloge naših strokovnih orga-J'zacij pa so v glavnem v tem, da "oje članatvo vzgojijo v ide-®lo«ko in politično trdne člane. ® vest no in s vsem znanjem Pri gradnji goepodar-v dobrobit narodne elrapno-ML Pn tem pa naše strokovne organizacije dobivajo tako obli-1k' je sposobna, da se prila-9<*i dani organizaciji goepodar-Vsa vprašanja organizacijskega sestava delavskih stro *"vnih organizacij rešujemo ve stališča temeljne naloge ' koRa sindikata, to )e v J~bl ▼ delu aa ustvaritev ^ življenjskih pogojev in u dr.g kulturnega nivoja naše-d*Uvstva. Tudi ta naloga je 'Polnjena z zavestnim delom v *r»'Mvi ljudskega gospodarstva za izpolnjevanje gospo „ k,h načrtov in vseh oatahh *r>odar*kih vlog. Ker naše gospodarstvo v dr m novsod enako razvito, tu-delavski sindikati nimajo r/T ^oamaaeijake oblike za državni teritorij, temveč P"ls«rode stvarnim oblikam gospodarstva ni svojem področ Ju. Iz teh vidikov so si delavske strokovne organizacije v naši državi postavil^ za bojni klic: industrij allsSbij a in elektrifikacija, in bodo delavske organizacije stale v prvih bojnih vrstah, da izpolnijo to veliko delo, ker bo samo na ta način mogoče učvrstiti vso pridobitve narodno osvobodilne borbe in zboljšati materij alni položaj delavskega razreda in vaoga delovnega ljud stva. da bodo aamo na ta način Utrdili gospodarsko moč, svobodo in neodvisnost prerojene domovine. \Z JEKLA BOMO ZGRADILI JEKLENO DOMOVINO Tekmovalni program slovenskih kovinarjev v zadnjem šestmesečnem tekmovanju je bil izražen v sledečih besedah: Is jekla bomo sgrsdlli Jekleno domovino, tako, ki ne bo nikoli več plen okupatorjev ln domačih izkoriščevalcev I Krepko so se o-drezali jeseniški kovinarji in je njihov delovni kolektiv zopet na prvem mestu. Svoje obveze so izpolnili, poleg tega pa še prekoračili proizvodnjo za 9%, prihranka v pogonskem materijalu pa za preko 20%. Delavci so organizirani skoro vsi (91'/). V tem času so delavci stavili upravi tovarne 93 predlogov za izboljšanje, kar je prineslo 375,-000 dinarjev prihranka. Jeseniški kovinarji so se dobro udej-stvovali tudi v kulturnem pogle du, zlasti v prirejanju strokovnih tečajev. Tudi v ostalih kovinskih tovarnah tekmujejo naši kovinarji. Tako na primer ne zaostajajo za Jesenicami gu-štanjski jeklarji, potem kovinar-jj iz tovarne verig iz Lesc, iz jek-larne Štore pri Celju itd.—Povsod je bilo opaziti nezmanjšan delovni polet našega delavstva, a DELEGACIJA IZSELJENCEV PRI PREDSEDNIKU VLADE Predsednik vlade M. Marinko je sprejel delegacijo slovenskih izseljencev, ki so se vrnili v domovino iz Francije. Izseljenci so zahvalili za pomoč države pri njihovi vrnitvi v domovino. De legati so se na predsednikovo vabilo udeležili kot gostje tudi zasedanja narodne skupščine LRS. TUDI IZ AVSTRALIJE SE VRAČAJO NAŠI IZSELJENCI Koncem novembra je prispela v Metkovič prva skupina naših izseljencev iz Avstralije. Ob prihodu na domača tla so dejali: Čeprav smo bili daleč, smo podpirali Jugoslavijo. Sedaj smo prišli, da bi obnavljali našo no vo Jugoslavijo. Uf /• . Iz kulturno-pfosvetnega življenja KNJIŽEVNIKI PRI MARŠALU TITU Ob priliki I. kongresa pisate ljev je sprejel maršal Tito dele gacijo književnikov, v kateri so bili med drugim tudi Juš Kozak, Matej Bor, Tone Seliftkar Anton Ingolič in France Kob lar. Maršal Tito je opozoril na še književnike na vlogo, ki jo imajo v naši stvarnosti ljudski pisatelji. Zdaj ne gre samo za to, da pisatelji v umetniški obli ki ovekovečijo zgodovinsko dobo. ki smo jo preživeli zadnja leta. ampak tudi za to, da mora jo opasati in oblikovati značaje novih ljudi. Književnik mora imeti polno svobodo rszvojs. ali pod izgovorom obrambe svobode ne more pisati to, kar je škod ljivo. Ne moremo se strinjati s tem. kar se govori v sftpadni demokraciji o nekaki popolni svobodi tiska. V čem Jo ta svoboda? Ona Je v tem. da ao vsakemu dovoli ptoati tudi naj reč Je laši in klevete s iagovorom. da )e to svoboda in da Jo to moralno. Z našesra gledišča Je taka svoboda škodljiva. Književnost] in literarno delo morata imeti določeno smer. Pri nas so ljudje zelo željni znanja in naše ljudstvo se je izkazalo v vsakem pogledu. Ne samo v vojni. Ni se borilo sa mo za to,—kakor se je govorilo —ker je bojevito ljudstvo. Mi smo se bojevali za to, da bi u stvarili nekaj boljšega, naš boj je imel velike cilje, ki jih sedaj uresničujemo. Če hočemo te cilje uresničiti, moramo dati ljudstvu znanja, dvigniti njegov duh in ga izpolniti. Vsakdo od nas je v vojni videl, s kakšno voljo in ljubeznijo se je boril naš narod pod najtežjimi pogoji. Mnogi naš borec ni vedel, ali ne bo morda že jutri mrtev, pa se je danes le učil abecedo. Zato je nujno, da prično književniki energično z delom. Povdarjajte enotnost in bratstvo naših narodov, oblikujte državljane nove Jugoslavije, pišite tako, da bodo vaša dela pripadala vsem našim narodnostim, da se bomo še bolj pobratili in zbližali. Povežite se z vsemi naprednimi pisatelji v drugih deželah, ker se danes vodi borba med dobrim in zlim. huda borba za pravo demokracijo na svetu! e INOZEMSKI KNJIŽEVNIKI V SLOVENIJI. SOVJETSKI PISATELJI KATAJEV. VIŠNJEVSKI IN PRO-KOFJEV V LJUBLJANI V Ljubljano so prišli znani sovjetski pisatelji Višnjevski, ki je znan po svojih novelah in dramatskih delih, Katajev, ki je pisal komedije in satirične romane (Milijon težav, Kvadratura kroga) ter Prokofjev, urednik leningrajske revije "Zvezda", znan naši javnosti kot ruski pes nik.—Skoraj istočasno je bila deležna Slovenija tudi obiska poljskih knjiševnikov in sicer Zofije Nalkowske. zelo plodovi-te pisateljice (znane "Dom žena", "Terezin roman", "Grof Emil", "Meja", "Veziživljenja" itd.) ter Aleksandra Waia. za četnika futurizma v pojski književnosti. S kritiko evropske družbe in s problematiko novega življenja zlasti v romanih "Brezposelni Lucufer" ter "Več ni Žid" je postal posebno znan. Ljubljano so ob priliki I. kongresa" književnikov v Beogradu obiskali tudi češki pisatelji in sicer dramatik FrantiŠek Langer, književnik A. Svaton, kulturni referent čehoslovaškega poslaništva v Beogradu B. Meianer, slo vaški romanopisec Jilemnlcki in moravski pisatelj dr. Nečaa.—Iz Bolgarije je prispel v Slovenijo pesnik Mladen Isajev in pripo vednik Karaalavov.—Inozemski književniki so se zelo zanimali za naše kulturno življenje, nam čestitali k graditvi nove države in nove kulture ter navezali o-sebne stike z ustvarjalci lepe slovenske besede. ŠTEVILO SLUŠATELJEV NA UNIVERZI V LJUB-LJANI STALNO NARAŠČA V primeri s'številom slušat* ljev v lanskem letu je v letoš njem zimskem semestru nara stlo na 3360. Moških slušateljev je 2354, žensk 937. Na gospodarsko fakulteto se je vpisalo $65 slušateljev, na medicinsko 875, na pravno 188, na filozof sko 493, na teološko (bogoslovje) pa 74 Študentov. Na tehnični fa kulteti je število slušateljev najvišje: 1.280,—Lani je bilo vpisanih 2.406 slušateljev. Porast slušateljev na ljubljanski uni Major-general Philip B. Fleming. ki Jo bil imenovan sa načelnika novega sačaanega urada sa kontrolo con. da skonča delo o-skubljene OPA. verzi je dokaz, da postajajo naše znanstvene ustanove prave šole delovnega človeka. * KONCERTI Strokovne podružnice Radia Ljubljane, Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Glasbene akademije ter Filmskega podjetja so priredile 25. novembra v veliki unionski dvorani vokalno- instrumentalni koncert ob sodelovunju pianista prof. Janka Ravnika ter opernih aevk Elze Karlovčcve, Vihne Bukovčevc ter pevcev Vekosla va Janka, Fredenka Lupše in Rudolfa Francla. Simfonični orkester radijskih postaj Ljubljana, Maribor in Slovensko Pri-morje, pomnožen s člani sindi kalne podružnice Slovenskega narodnega gledališča, je vodil dirigent Uroš Prevoršek. e RAZSTAVE Koncem novembra je bila odprta v Ljubljani razstava "čehoslovaškega narodnega odpore." Razstavo je odprl predsednik Slovanskega komiteja LRS dr. Kozak, prisostvovali pa so poleg češkoslovaških političnih pred stavnikov tudi šcifci i>n slovaški književniki. Razstava dokumentarno dokazuje napore čehoslovaškega delovnega ljudstva v času hitlerjevske okupacije v borbi proti fašizmu. Niso pa prikazani samo dokumenti odpo ra v letih 1939 1945 nego tudi dokumentarno gradivo iz obnove ter nove izgradnje države.— Zanimanje za razstavo je v Slo veniji zelo veliko. , • Inozemski glasovi o novi, prerojeni Jugotlaviji INOZEMSKI GRADITELJI "MLADINSKE PROGE" O SVOJIH VTISIH IZ JUGOSLAVIJE« Anglež Rodslt Corett Jones Je isjsvil takole: Ogledali smo si dijaške domove v Zagrebu. Ni mogočo povedati, kak delovni polet vlada med hrvatsko mladino. V vodatvu smo opasili pre i e| no večino mladih ljudi. Prepričan sem. ds Je mlsdini Jugoslavije sagotovljen resničen svoboden rasvoj. Danec Ksrl Berreen Je n»vdu-šeno pripovedovali Dosti bomo imeli pripovedovati o lepoti Jugoslavije in o bratstvu ter pri- jateljstvu. ki smo ga videli v vaši domovini. V Danski nismo imeli niti pojma o praVi Jugoslaviji. Samo listi Komuniatične stranko govorilo resnico o njej, drugi pa širijo lašno propagando. Občutili amo heroisem Jugoslovanskega ljudstva in čudili •mo so delovnem poletu Jugoslovanskih narodov. Nikoli ne bomo mogli posabiti svojih vtisov. Neka) norasumljivogs Je pri vas ta povesanoet med delavci. kmeti intelektualci, med mladino ter starejšimi. Pri naa o taki enotnosti sploh ne moremo govoriti. Naša mladina Je—menda kot povsod drugod—v neštetih organisaciiah. ki ao bore ena proti drugi. Ker med mladino ni tako enotnosti, tudi nI nikake delavnosti.' Grk Alekais Mavridla Je rekeli Vtisi, ki smo Jih dobili v Jugo-•Isviji. ao tako volun. da Jih nI mogočo israsiti. Bili smo v vsšt došell prod letom dni: ko smo sdaj potovali skosi JugoelaviJo, Jo skoraj niamo več spoanali. Namesto ruševin, so postavljena nova poalopja, sgrsjene nove ceste in novi mostovi. Prvo alo-vensko mesto, ki smo si ga ogledali, Je bila vaša Postojna, Ljudje v Postojni so naa poadrav-Uali s takim navdušenjem, ds lega ne bomo nikdar possbill. Misel, ki se »budi v človeku ob pogledu na Junaško primorsko ljudstvo Je. da to ljudstvo ne more biti in ne bo nikoli saaui-njeno.-—Žal, pri nas še gorijo domovi. doeetine in stotine ljudi ssplrajo v Ječe. ali naša GrčlJa ne bo nikoli omagsla v borbi sa svobodo, ker ims v vas velike in sveete savesniko." Bevin odločen braniti svojo politiko New York. — ONA — Britskl zunanji minister Bevin je zapustil Ameriko s trdnim namenom, da bo branil svojo politiko^n |o. skušal opravičiti. Iz vlrnv, ki so tesno v zvezi z angleško delegacijo pri Zedinjenih narodih, prihaja vest, da bo obravnaval to vprašanje na radiu, kar je že tudi storil. Minister Bevin se bo lahko pohvalil radi naslednjih u»|>e-hov, doseženih v New Yorku: Politika napram Rusiji, v kateri je trdno podprl ameriškega državnega tajnika Rymesa, je bila uspešna, kajti mirovne pogodbe s sateliti osiščs so izdelane in sicer na podlagi kompromisa. Dalje bo poudarjal, da je dovedla njegova politika do gospodarskega zedinjenja ameriške in britske cone v Nemčiji, kar prinaša Britaniji velike ugodnosti. Ameriška intervencija v Nemčiji je rešila britsko cono velike katastrofe v zadevi prehrane. Navzlic slabemu stsnju Bevi-novega zdravja trdijo opazovalci, da je izrečno mnogo delal v New Yorku, Ni dvoma, da mu bodo prej ali slej zdravniki prepovedali nadaljnje napore, toda malo verjetno je, da bo hotel odstopiti, predno dokaže, da je bila njegova politiku dobra in uspešna. "naročnikom Datum v oklepaju, ns pri met (Dee. 91, 1*46), poleg vašega Imena ns naalevn pomeni, da vem Je s tem datumom potekls naročnina. Ponovite Jo pravo časno, da ao vam lla« ne ealavt Pogoji za vodstvo sveta Napisal Donald Bell V teku razprav na splošni skupščini Zedihjenih narodov se je izvršil preobrat, ki je očividno velike vsžriosti — mali narodi, ki so bili prvotno vsi združeni proti Sovjetski uniji radi njenega izkoriščanja vetovne pravice, so se polagoma obrnili proti Ameriki in Veliki Britaniji. Trditev, katero smo opetovano slišali v predsednikovih govorih, da Ameriki' vodi ves svet za seboj, je torej videti ovržena, ali vsaj nedokazana. Poraženi »mo bili v zadevah, ki se nas ne tičejo neposredno. V stvari političnega spopada med belim plemenom in domačini in Indijci v Južno-afriški uniji mamo neposredno prizadeti. PaČ pa smo skupaj z Veliko Britanijo podprli južno-afriškega premier j a Smutsa in pri tem podlegli večini. Posredna obsodba Južno-ufriŠkc unije je bila odobrena celo z dvotretjinsko večino. Dejstvo Je tudi, da je bilo sprejeto naznanijo, da Jc Indija zmagala v glasovanju v političnem odboru in na splošni plenarni seji, s ploho odobravanja s strani pretežne večine delegatov. Ameriška vlada nikakor ni *a-ščitnica, niti posebno prijateljska napram Frankovemu režimu na Španskem. Toda tudi v tej zadevi smo se Že pred meseci pridružili Angležem ln smo prepro-čfli, da bi bil varnostni svet priporočil prekinjenje diplomatič-nib odnošajom s tem režimom. Isto stališče smo z največjo energijo podpirali v političnem odboru sedanjega zasedanja organizacije Zedinjenih narodov. Pododbor za špansko zadevo Je odobril prekinjenje odnošajev kljub naši opoziciji z 11 glasovi proti 6. Tu seveda še ni zadnja beseda v tej zadevi, toda da se je to zgodilo, je vendar zelo značilno. Pet latinsko-ameriških dežel, med njimi Mehika, Venezuela, Guatemala, Panama in Čile, so prevzele vodstvo in so zahtevale kar najostrejši nastop proti Frankovemu režimu. Podpiral jih je sovjetski blok, Francija in Norveška. Le dve latinsko-ameriški deželi, Kuba in Kolumbija, sta ostali na naši strani, obenem z Veliko Britanijo, Nizozemsko in Kino, Razven tega poraza stho doživeli tudi še druge, manj važne v različnih pododborih. V najvažnejši zadevi, o kateri raz-prsvljs zdaj plenarna skupščina Zedinjenih narodov, nismo doživeli nobenega poraza, to je res, toda nikdo ne more reči, da v tem vprašanju, v zadevi rszoro-žsvanja in omejitve oboroževs-njs, vodimo druge nsrods. V tej stvsri sledimo le Sovjetski uniji, ki nsm Je iztrgsla vodstvo v tsj zadevi iz rok. Da je temu tako, Je zelo ob žalovanja vredno, kajti nobene ga dvoma ne more biti o tem, da bi manjši narodi mnogo raje sledili našemu vzgledu in vodstvu kot sovjetskemu. Ako Je prišlo do teh spre " tT,: .icsesk-- v z* ~ - ^.. - ptk I« tel v Up. 0 anglo-egiptskih pogajanjih Kairo—ONA~ Ako bi prišlo do preloma pogajanj x Veliko Britanijo, hI bil Egipt prisiljen, da se obrne do Zedinjetilh narodov, in sicer na varnostni svet. To je naziranje paše Mohameda Husaeina Heykala, ki je predsednik senata in je bil nedavno v New Yorku kot predsednik egipt»ke delegacije, V Intervjuvu, katerega je Imel s predstavnikom ONA, je dalje izjavil, ds rszmišljs Egipt o možnosti, ds bi zadevo predložil mednarodnemu »odllču Nagla sil je, da je poglavltns (očka pogajanj zadeva Sudana, o kateri je dejal, ds prsrne besede nls>» dovolj za narod Egipta Trenotno, je poudaril, "je jas no le U), ds mors Anglija v »kis du X določbami pogodbe iz leta 1M6 brez odloga umakniti svoje čete I« Egipta Tudi v tem shi čaju ps se bomo protivlll vsem onim določbsm pogodbe ki nleo v sklsdu z Atlantskim čarterjem "Ako postane Sudan neodvisen, bo morslo Mtl to pn pnsve tovenju s Egiptom In britske to* se bodo morsle umakniti M te dežele Egipčani bodo zapustili vse poloteje v vladi in bi zshtevali le, da ima Sudan »kup no zunanjo politiko In vojsko, pod okriljem »kupnegs kralja" memb, je bilo le zato, ker je Sovjetska unija prevzeli vodstvo v borbi proti ostankom fašizma in proti kolonijslnim sistemom- Mali narodi niso kar naenkrat spoznali, da imajo Sovjetsko unijo in komunizem rsje, temveč so se postavili ns svoje novo stališče le radi tega, ker smo začeli podpirati kolonijalne sile v njihovih prizadevanjih, da zadrže svoje privilegije in ker so Rusi pokazali dobro voljo, da pomagajo odvisnim narodom v Afriki in Aziji. Tu pričenjamo plačevati visoko ceno zs naše sodelovanje z britanskim car stvom. Ta cena bo na koncu pota prijateljstvo vseh kolonijal-nlh plemen in narodov ns svetu. Položsj je neroden, s nI brez izhoda. Teh 54 narodov kl sestavljajo Zedinjene narode, je pokazalo, da so bolj progresivni kot je bilo pričakovati. Naši delegati, ln britanski, šanjejo mnogo odobravanju vsakokrat, kadar se zavzamejo za osebne svoboščine v notranjosti drugih dežel in v vseh tal'lK slučjih nas tudi podpirajo do kraja. Toda kadar Rusi napadajo krivico kolonijalnega sistema, diskriminacijo radi rase, ki vlsds v ne kateHh demokratičnih deželah, je večina vedno na njihovi strani. Kaj sledi iz tega? Svetovno vodstvo ne more biti zgrajeno enostavno na temelju sile. Nikdo pa ne bo mogel iztrgati svetovnega vodstva iz rok tako mogočne sile kot je Amerika, ako bomo uporabljali svojo silo v prilog napredka in svobode. Ako se bomo vrnili k našim osnovnim načelom svobode in enakopravnosti, bomo neizbežno postali in ostali vodilni v vseh raz pravsh v Zedinjenih narodih.— ONA. Angleika javnost proti vladni politiki London.—ONA--Eden članov parlamenta, ki pripada oni skupini, ki zahteva »premembo sedanje politike, Je dejal temu poročevalcu, da Je angleška zuna-njs politika nsrazdružljivo povezana i življenjem vsakega posameznika doma, ter da angleški narod načenja uvidevsti to uso-depolno resnico. ; Vsak Tom, Dick ali Harry zdsj že vidi, da Anglija ni mogla demobilizirati le radi sedanje zunanje politike, kl Je polna strahu, a bi morala le stremeti za tern, da izgradi mir. In radi tega, ker nismo demobilizirali, nam manjka v industriji in poljedelstvu najmanj 250,000 mož." Dejal je, da gre zidanje stanovanj prepočasi in ds je nešteto vetersnov, ki imsjo le eno željo, da se vrnejo v zasebno živ* Ijenje. Nezadovoljnost med narodom še ni prekipela in se omejuje začasno še na pisma na uredništva rszličnih listov, tods verjetno je, da bodo kmalu doživeli demonstracije, v katerih bo lludstvo zshtevslo. da se vo-laki vrnejo domov. uredništva H* r Ukor ne. Okla., B. D.—Lahko se obrnete na konzula v Chi-eagu na naslov: Yugoslav Consulate, 640 N. Michigan ave, Chicago, III, Beach. N. D.. Mrs. J, Roflei— V Vaši zadevi Vam ne moremo dati ni kakšnega nasveta Glede jMilJanJa denarja v cono B, bodisi po polti ali po banki, je zsd-nje čase oč»v»dno prišlo nekje do zastoja Kdo ali katera strsn meče polena pod noge, nam ni znano, Stično kot Vam se je zadnje ^ase pripetilo še tudi nekaterim drugim Za pojasnilo #e lahko obrnete ns jUfnslovsn sko poelsništvo na naslov Yugoslav Embassv, 1MN>— JUth et N W , Washington, D. C. V ne In Htate AB lil PROS VETA = Ministrant Jokec IVAN CANKAR Jokcu je bilo enajst let; suh je bil in slaboten, njegov obraz je bil resen. Na licih, na ustni-cah lahen sijaj mladosti; v velikih, globokih očeh dolgo življenje, skrbi in izkušenj polno, in miren up v prihodnjost. Mračilo se je; sedel je ob oknu in je držal v roki drobno knjižico. Iz mraka, od nizke postelje zadaj se je svetil bel obraz in iz obraza se je svetilo dvoje oči; tudi v njih je bilo dolgo življenje, skrbi in izkuienj polno; upa ni bilo v njih. "Jokec!" Ozrl se je k postelji. "Ni treba, da bi hodil tja nocoj." Položil je knjigo na mizo in je vstal. "Saj sem rad, Tinka. Kaj te je strah samo? Zaklenil bom vrata; očeta še dolgo ne bo domov." "Ni me strah; rada sem sama; lepe misli prihajajo ... zvone ... pozdravljajo ... kakor da bi svetile skozi okno, hodile po izbi z lahkimi iolni . . Jokec je stopil k postelji in je pogladil sestro po razpletenih laseh, po vročem, potnem čelu. "Ni me strah , , . Ampak, Jokec, ko si sedel tam ob oknu in je bilo vse tiho v izbi, sem zaspala nenadoma, samo za trenotek, in čudne sanje so prišle takrat v moje srce ... Ali se ie spominjal, ko sem šla zadnjikrat v gozd in ko sem prinesla butaro, veliko butaro, tako da je ie napol nisem mogla objeti?" "Ne misliti na to. Tinka! Nič več misliti! Saj ne pojdei nikoli več!" 'Takrat ga ie nisem poznala—ali sem ga že poznala takrat, Jokec?" "Ne ie; nič mi nisi takrat povedala." "Nisem ga ie poznala. In vendar se mi je sanjalo, Jokec, d« sem nosila butaro, veliko, težko butaro, in da sem mislila nanj in da mi je bilo sladko pri srcu,. . . Grem ... Pot je kamen i ta, dolga strmi so klanci . . . gozd tam ... neskončni lazi, pusti... samota, in jaz sama v nji . . . Moje misli pa so vesele, hodijo lahko kakor v židanih iolnfh ... Prej ie samota, prej ie gozd in lazi—zdaj lepa ravan, zelene seno-žeti, bela cesta. Grem .., Nebo je svetlo, tako velika je zemlja, kakor je nisem videla ie nikoli ... Jaz sama v tej lepoti... in spoznam se in sram me je. Tako umazane so moje noge, vse žuljave in zakrtfavele od dolge poti; in moja obleka je zakrpana, obnošena; in moj obraz je poten, in moji lasje so razkuitrani in jaz vsa sem uboga, nevredna, da bi me pogledalo veselo oko; in velika težka butara je na moji gi«vi "Ne misli, Tinka! Ne misli več!" "Grem ... In tam mi pride naproti—hitro, s lahkimi koraki, njegove noge se ne dotikajo UI ... v svetlem oblaku ... Kam bi se skrila? Kam bi skrila Ivo je bose, umazane, zakrvave-le noge? Kam bi skrila svojo/zakrpano obleko? Kam tvoj potni, tako nelepi^obraz? O. in katn to veliko, težko butaro, ki jo nosim toliko, toliko časa. kakor da je bila rojena z menoj? Kam bi se skrila, uboga, nevredna?" Jokec je pritisnil svoj obraz k njenemu. "Ne, Tinka! To so bile neumne sajne. Zatis-ni oči in pozabila boš nanje, ne bo jih več. Tako storim, kadar se mi sanja, da sem lačen in da mi je hudo; zaspim in se vzdramim—kje so sanje?" "Grem ... in že je pred menoj .... in me zagleda in se ustavi pred menoj . . . Lep je, kakor podoba v cerkvi—gledam nanj, pokleknem; blagodiieče kadilo vse okoli mene, praz-niilce luči pred mojimi očmi . . . Razmakne se zagrinjalo, ugasnejo luči . . . Pride cesar, zlato krono na glavi, zlat plaič do nog, in ga prime za roko ... Brez slovesa ... Jaz sama—in gozd tam, tihi lazi, samota brez konca . .. Jaz sama v nji, uboga, nevredna . . " "Grde sanje so bile, Tinka, in nimam jih rad; če bi bil človek, bi ga udaril. Pa so bile same sanje; pozabi na sanje!" Tinka je umolknila in se je zamislila. Jokcu je bilo, kakor da je bil doživel veliko žalost in krivico. Verjel je sanjam, če so bile prijetne in lepe; zakaj priile so v srce po volji božji; zlih sanj pa ni poslal Bog; greinikom jih poši-lja morda in hudodelcem, toda čemu bi žalil Tinko z njimi, ki je brez zla in greha? Vzrasle so, kakor vzraste plevel in osat; nihče jih ni se-jal, nihče jih ne bo žel; priile so, kakor pride siva megla; megla se razprii in solnce sije, kako* je prej sijalo. In ker je vedel, da je sliiala Tinka njegove misli, je izpregovoril. 'Tja pojdem, kakor sinoči in kakor zmirom. Če nečei, da bi iel, pojdem sam in porečem, kakor sinoči in kakor zmirom: Tinka vas pozdravlja, gospod!" Tinka se je nasmehnila. "Pojdi, Jokec!—Res, pojdi, in pripoveduj mi natanko, kakien je nocoj njegov obraz, kakšen njegov glas, kakine so njegove oči. Vse mi moral razložiti natanko, dobro pazi in dobro se oglej! Vse njegove besede, vse lepe in vse neprijazne, vsak pogled njegov; besede drugih ljudi, ki jih boi slišal, obraze, ki jih boi videl. Tudi to mi povej, kakien je vrt nocoj, č« rože ie tako diiijo, kakor so prej dišale in če listje še ni orumenelo in popadalo." "Kako bi orumenelo čez noč, Tinka? Lep je bil vrt sinoči, samo rože so venele." "Nisi mi povedal, jaz pa sem vedela, da so venele; vse so že ovenele." Vztrepetala je. "Kmalu zapade sneg . . ." Jokcu se je stisnilo srce; komaj je ie razloči njen beli obraz in zdel se mu je ves mrtvaiki. Zmračilo se je zunaj; onkraj ceste, pred šta-cunov se je zasvetila rumena, dremotna svetilka. "Čas bo že, Jokec; zvonilo bo že angeljsko če*čenje." "Naj zvoni cerkovnik sam; če te je §trah, ostanem pri tebi. Saj je ie dolgo do osmih, ne bo ga ie na vrtu." "Ni me strah, rada sem sama; zakleni duri in pojdi ... In vse mi povej!" Jokec je postavil na mizo kozarec vode, zaklenil je duri, spravil je ključ pod prag in je iel. «Dalje prihodnjič.) In še nekaj vam povem... Dr. Bogomir Megajna ki ao Jih aa BANS in slovenski ^Liir^mlL^^^ °~bno€li * Ljudski republiki JET?! iHŽZt ** J* Bo9©mir Magajna. ro>en v V rem. h pri Tniu- — kmmikik itudiral i« v Ljubila* in Zagrebu, kjer > I»dreTrnke. 1« j« sedaj sdravnik paihiater v Ljub-ST . ~»OMr*0 novele". ~Br.tja * "Le hrepenenja" "Zasnwno. •bwaT ter mladtneke kn}ige> Brkon). Čeljustnih", pravljica a Vidu m labudu belem pliču". Račko in T ,MBih lk,U» osvobodilne borbe. Povečini to »ovele socialne. v mnogih pa m bori proti fai.smu. Ve* novel ie bilo "ir-*:11" ,ih »• p— ^JiZL Kanjonih tudi v natem alovonskem tlaku v Ameriki. Med volno ie buwemnalal meeece* Interniran v trednp lull)!, odkoder je pa po OUeneg« Uabo part.tanshe vojske v Sloveniji. SANS > Nekje pišem o Primorski med! drugim To je zemlja med Kvar nerom. Snežnikom, Triglavom tn Kurlanak.mi ravninami, zemlja kontrastov, aipsk:h ledeni kov in istrskih vinogradov, kra ik.h pustinj in vipnvako gori-ikega parad.za, zemlja reke S<» če. k. je sinja kot pesem, da je menda samo ena reka na svetu tam v dgljni juini Amenki i« tako sinja, m lemlja zelernn, včasih divje besnih hudournikov j Reke. Gornje T.mave. ki drvi in pada skoz: orjaške podzemelj ske dvorane Nkuctjomkh jam ter se iznkt pri Devinu t;ha In udana v naročje Adrije ... Ta zemlja je kot nkumenda fantazija prirode v P«»tonjak h ja mah. kakoi da je nekdo /a več no u k letal nafte pravljic« v or Jaške kristale. Nezmerna je a«, motnost mračnih smrekovih go rdov Trnovske planote, a svetli tn veseli so trepeti ocracja nad Utro M<»rje je oh telo tn rem I jo v svoje naročje, levico je ljo in je nikdar ne izpusti iz svojega naročja, to nase morje! To morje je iepo, kot je lepo samo ie morje tam okoli Jave, Celebes«, Havajev, Kalifornije, Lo-fotov. To je zemlja žarkega sonca in kot noč črnih oblakov, neizmerne tiiine in besnih viharjev. In barve, barve, barve, neprestano se izpreminjajoče hip z« hipom Zemlja planinskega in južnega cvetja, črnolasih in zlatolasih deklet, polnih težke resnobe in razigranega smeha, zemlja gozdarjev, pastirjev, kmetov, delavcev in morje, pol no mornarjev, dihajočih s svojo duio v iiroki svet. Zemlja je rodila čudovito narodno pesem o lep Vidi in tisoč drugih pes mi. rodila je pesnike, pisatelje, umetn.ke. Kako naj bi silna le pota ostala neutešena od tistih, ki so jo /nali sprejeti vase in rasti iz nje . . . Tak > sem napisal nekje, dragi tovariši m tovaniice v Ameriki, Slika predstavlja Roberta R. Nathana (desno), ki So isdalal po-ro&Uo o profilih korporacij. katero nazorno kašo. da mogočno dražbo lahko zvišajo delavnice mssda. as da bi as s višal« ceno potrebščinam. Na srodi slika je Philip Murray, predsednik CIO. na lavi pa notranji tajnik Julius A. Krug. vas je tam iz te zemlje doma. vas. ki ste morali v U. S. A.. Kanado Argentino. U. S. A.. Kanada m Argentina so besede, ki so z bolečino zazvenele v mnog.h mojih zgodbah. Sedaj vam bi povedal, kar vam je znano vsem. da ni kotička te Pr morske dežele, ki bi ne bijg poškropljena s partizansko krvjo To se sliši čudno m krat-I ko. pa je b«lo nepopisno strašno „,___ ' .. Trpljenje je bilo toliko, da ga »tegn.lo tja numo M.ramsra do je bilo v Dantejevem peklu sto- ' ' ' v ' f"> krat - . j U/al sem med pad de o '' IV m Milfm ^P" da je večno zaljubljeno r /em l).telj med mane, in strmci v njihove onemele, a vendar tako glasno govoreče odi: Ta sondja i« nasal Kot talce so mi postre-Ijali najboljše prijatelje: pesnika Karla Široka, pesnika Ivana Čampo, pesnika Petra Jernej ca, Magdiča Pavleta, pesnika Roba, zdravnika Kamina Mihaela, zdravnika Kocjančiča, mojega ravnatelja Gerloviča, zdravnika Potrato in druge—in ko sem se vrnil v Ljubljano, sem našel svoje omizje prazno. Videl sem goreti vasi, mnogo naših vasi, spoznal sem neizmerna junaška dejanja in požrtvovalnost tovarišev, dejanja, kot jih malo pozna zgodovina človeštva . . . In sedaj so prišli nekateri, ki menijo, da nimamo pravice, da bi vsa ta zemlja bila naša . . . Letos sta mi umrla oče in mati. Neizmerno bridko mi je bilo v de-*-JA UUUDNO VABLJENI CIS NA nr Oglasite ae ne 3S5S Archer Ave Ltf PATCHERS For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of over time) i • ' t Good Working Conditions MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. [ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO Dl STABILNOST? | Telefon kom penija lasa aakaj takih prilik HIŠNICE (J^MITRESSES) Takoj od snžetka plaža 7J4c as uro. po treh mesecih 77 ^c aa are in po šestih mesec* pa 12 * as ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 6 JO pop. do 11 ure ponoči. ILLINOIS BEL TELEPHONE COMPANY v npoalovalnem urada sa seaske v prilttij« 309 W. WASHINGTON ST. 'V Proreeti so dnevna srrief as In delavska vesti. Ali daa f naročite si dnevnik prosvfto »■lasulja aa lahko naroči na lisi Proseete te dva. tri. ilisl ali pet članov Is eae dndttne k eni aarot->e sa vse enako, sa člane ali nečlana M sa ar pa člani ie plačaj pri aaeemeohi %\M » ee fin to prišteje k naročnini. Torej sada) ni vtroka. reh. da Ja lial predrag sa člane BMP J. List Pmavete je vaia lastoiaa »a fotovo ja v vsaki druiini nakda. ki bi rad čilai lisi vaak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam tvoj Urf tednik, bode moral tisti član it d«tt*ne druiine. ki je tako »kupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravnem list«, in obenem doplačati dotično'vsoto listu Proevet* Ako trfs »« stori, tedaj mora upravniitvo znitati d*?ur« aa to vsoto naročniku. Za Chicago te okolico je 1 tednik in - t tednika In-- 3 tednika te —------ 4 tednike in------ I tednikov te----- v* _ Ml -Ml , tU - I* .. 1JI Za Evrope js____ _________ .kupna, prilodite potrebno vsote denarje sU Order v pisan te al naročite Proeveto. lisi. ki je vate lasiaiaa. PHOtVETA. SWPJ. »47 So. Lowadnle Am ss. m. i .......