Poštnina plačana v gotovim.
Cena 25.— lir
DEMOKRACIJA
Spediz. in abb. post. I. gr.
teto VI. - Štev. 8
Uredništvo: Trst, ul.-Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio- 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvi*: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Trst - Gorica 22. februarja 1952
Izhaja vsak petek
Pesek v oči ?
Pretekli teden smo v časopisih brali, da je Tito sprejel na Brionskih otokih zastopnike svoje tržaške podružnice. Tržaški delegaciji ki jo je Tito pridržal na kosilu, je načeloval neiiogibni Branko Babič. Ker so listi istočasno napovedali, (Ui bo v nedeljo seja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, na kateri bo delegacija podala svoje poročilo smo z radovednostjo odprli torkove liste, da vidimo, kaj je povedala.
Ze prvo tržaško poročilo o sprejemu, prvem po nekaj letih iskanja raznovrstnih »sporazumnih rešitev«„ je vedelo povedati, »da je delegacija dobila iz vsega poteka razgovora jasen vtis in prepričanje, da je Tržaškemu ozemlju osnova in o-k»ir le mirovna pogodba z Italijo«. Toda ker je bil to samo »vtis« in ni bila ne v tržaškem, ne v skopem jugoslormnskem poročilu o sprejemu nikjer omenjena nobena zadevna jasna Titova izjava, ki bi edim\ lahko potrdila pravilnost tega »vtisaK, smo pričakovali, da bodo člani delegacije natočili vsaj svojemu Izvršnemu odboru nekaj čistega vina. Brez te jasnosti je namreč vsako napihovanje sestanka in »vtisov« presneto nestvarno. Srbi imajo za tak postopek pregovor, ki pravi, da se hoče nekoga »žejnega prepeljati preko vode«. Nekaj podobnega bi se znalo zgoditi tudi v tem primeru s tržaškimi Slovenci ki so »žejni« primernega jamstva vsaj z jugoslovanske strani, ki jim je narodnostno najbližja, saj vključuje ■ tudi njihovo matično domovino.
Vendar, tudi ko smo prečitali poročilo o seji Izvršnega odbora O-svobodilne fronte, na katerem je delegacija poročala o svojem obisku pri Titu, še vedno ne moremo reči, da bi bili naši dvomi razpršeni, ali pa da bi naše malo prej izrečene pripombe izgubile svoje veljavo. Iz poročila izvemo sicer da je delegacija izročila Titu obširno spomenico o problemih našega življa, da je maršal Tito obljubil vso pomoč, KI JO LAHKO JUGOSLAVIJA	<	Z-rttuafrww»f-
črkami pa je natiskan odstavek:
»Iz vsega poteka razgovora pa je delegacija prišla do trdnega prepričanja, da se je Jugoslavija vedno iskreno zavzemala, da. se uresničijo težnje demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja in da se bo tudi v bodoče zavzela, da se IZVEDEJO DOLOČBE MIROVNE POGODBE O USTANOVITVI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA.«
Delegacija je torej »prišla do prepričanja«... Kakor vidimo smo še vedno v okviru »dozdevanja«, »vtisov« itd. Tudi po tej nedeljski seji naša pripomba o žejnem, ki ga vo-difo preko vode, še ni izgubila svoje veljave.
Bodimo vendar jasni! O obveznem SiUflišču neke države govorimo lahko le takrat, ko ga potrdijo njeni pristojni funkcionarji, ne pa ko se kaj takega »dozdeva« 'slučajnim obiskovalcem. Dokler Kardelj ali Tito ne potrdita, da je Babič pravilno tolmačil hotenje in namene sedanjega jugoslovanskega režima glede tržaškega vprašanja, vse dotlej moramo pač smatrati, da je vse to samo VTIS TRŽAŠKE DELEGACIJE, KI JUGOSLAVIJE NITI NAJIMANJ NE VEZE in je poleg tega tudi še lahko popolnoma napačen.
Taka dejstva in lak je, vsaj zaenkrat, edini stvarni zaključek iz vse kopice lepih besed, ki jih je napisal »Primorski dnevnik«. Prav gotovo nismo mi med tistimi, ki bi se jezili, če bi tudi uradna Jugoslavija končno vendrle uvidela, da je obramba in uveljavljanje mirovne pogodbe najboljša rešitev, ki jo lahko zagovarja. Celih pet let že dokazujemo to stvar, za katero trdi sicer »Primorski dnevnik«, da jo je Jugoslavija vedno zastopala, a pri tem pozablja na svoječasne ponudbe Togliattiju, pozablja, da je sam šef delegacije Babič ponovno izjavil, da je vera v uresničenje mirovne pogodbe politični nesmisel itd. Mi pa vsega tega nismo pozabili in vse to mora upoštevati tudi vsak pameten človek v trenutku ko mu isti ljudje zopet prinašajo pod nos nekakšne nejasne obljube.
Daleč smo od tega, da ne bi želeli, da se vrste braniteljev mirovne pogodbe in Svobodnega tržaškega ozemlja pomnože. Toda v ta namen so potrebne jasnejše^ besede, obljubam in napovedim morajo slediti dejstva. Ce. so padle tako važne izjave v tihi sobici Titovega prezimovališča, potem so pač že tako pomembne, da bi jih bilo treba ponoviti tudi pred beograjsko Skupščino in jih staviti na znanje vsem, ki 40 na bodočnosti tega našega O-
LONDON - LIZBONA
Dva važna mejnika na poti k uresničenju Evropske vojske
V	sredo je začel v Lizboni deveti sestanek severnoatlantskega sveta, na katerem bodo skušali doseči sporazum o korakih in ukrepih, ki so potrebni za okrepitev evropske o-brambe. Namestniki Sveta in vojaški odbor severnoatlantske zveze so že odobrili popravljene zahteve glavnega stana generala Eisenho-wierja glede gradnje letališč, zvez in drugih objektov za potrebe glavnih vojaških stanov v posameznih državah. 'Na sestanku bodo razpravljali tudi o porazdelitvi stroškov za obrambne naprave med vse tiste države, ki bodo deležne koristi teh naprav. Posebno važna točka,
o	kateri bodo morali sklepati, pa je ureditev odnosov med severnoatlantsko obrambno zvezo in evropsko obrambno skupnostjo.
Kakor smo porode!' že prejšnji teden, so se načrti za ustanovitev evropske vojske nenadoma znašli v krizi zaradi novih nemških zahtev glede enakopravnosti Nemčije n glede Posarja. Rekli smo, da bodo državniki morali v obeh primerih najti kompromis, kajti s prepiranjem in trkanjem na prsa ne bodo prišli daleč. Izgleda, da je k temu mnogo pripomogel londonski sestanek francoskega, britanskega in ameriškega zunanjega ministra, ki so se ob tej priliki sporazumeli
o	stališču, ki ga bodo zastopali v Lizboni. Posebno posrečeno pa je bilo, da se je pogreba za angleškim kraljem udeležil tudi nemški kancler 'Adenauer, ki ga siccr nihče ni vabil v London, a ker je bil pač tam, so ga morali tudi zunanji ministri sprejeti. Pravijo, da so bili skupni razgovori kaj doigi, proti običaju se novinarjem nihče ni prijazno smejal, znak. da so bile v zraku resne stvari. Francoski zunanji minister Schuman in Adenauer sta na štiri oči razgovarjala tudi o Posarju, a o tem ne govori nobeno poročilo. Glede ostalih vprašani pa . JaWp rečema, da ,sq . bili razgovori nepričakovano uspešni.
(Poročilo, ki so ga zunanji ministri izdali po sestanku, je sicer zelo kratko in oprezno, vendar pa se iz njega vidi, da so dosegli sporazum o glavnih točkah, ki naj bi bile približno te-le:
1)	Nemčija sicer ne bo postala član atlantske obrambne skupnosti (temu se upira Francija, Nemčija pa bi hotela), pač pa bo na novo urejen odnos med atlantskim sve-
tom in evropsko obrambno skupnostjo. Predvideni bodo skupni sestanki in tako bo Nemčija, ne da bi bila čjan atlantske oorambe, vendar lahko enakopravno soodločala v vseh važnih vprašanjih, ker bo na sestankih prisotna kot član evropske obrambe.
2) Franciji in vsem, ki se boje nemške oborožitve, je namenjeno Edenovo in Achesonovo sklicevanje na sklepe njihovih vlad, da bodo držale v Evropi čete, ki naj pripomorejo k uspešni obrambi ozemlja severnoatlantskih držav. Ker sprejemajo Nemčijo kot zaveznico, seveda niso mogli reči, da je s tem mišljena garancija proti •morebitni nemški nevarnosti.
3) Tri zahodne velesile so se obvezale, da se bodo zavzemale za zedinjenje -Nemčije; obljubljeno je, da bo nemški prispevek k stroškom skupne obrambe sporazumno urejen; sporazumno bo urejena 'porazdelitev naročil vojnega materiala pri industrijah posameznih držav: in končno bo ustanovljeno posebno
Apelacijsko sodišče, v katerem bodo zastopane tri zahodne velesile in Nemčija, ki naj odloča o reviziji procesov, s katerimi so bili obsojeni nekateri vo^ni zločinci.
Kakor vidimo, se je torej posebno nemški kancler Adenauer lahko zadovoljen vrnil iz Londona, o-stali trije ministri pa so odpotovali v Lizbono, kjer bodo sedaj nadaljevali svoje delo. Francoski zunanji minister Schuman je v Lizboni verjetno veselo sprejel vest, da je francoski parlament, sicer z mnogimi pridržki, vendar v načelu odobril sklep, da nemške čete lahko kot enakopravne sodelujejo v skupni evropski vojski. S tem je Francija vkljub velikemu odporu komunistov in degolistov hrabro pogledala
v	bodočnost in je napravila korak, s katerim je odstranila zadnjo veliko oviro, ki je stala na poti k uresničenju načrta o skupni evropski vojski, ki naj bo pod skupnim evropskim x poveljstvom in katere vzdrževanje bo porazdeljeno na vse sodelujoče države.
Kdo bo predsednik ZDA
V Združenih državah je volilna borba že v polnem teku, čeprav nista še niti republikanska niti demokratska stianka imenovali svojih kandidatov. Zato je sedaj v pr-
vi	vrsti borba v samih vrstah vsake stranke.
V demokratski stranki, ki je sedaj na oblasti, še vedno ne vedo čc bo predsednik Truman še enkrat kandidiral ali ne. Po nekaterih vesteh je obljubil, da bo razkril svoje načrte do 29. aprila. Omeniti pa je treba, da so z njim posebno nezadovoljni v južnih državah Združenih držav, kjer načeluje demokratskim upornikom bivši zunanji minister Byrnes. Očitajo mu preveč »levičarski socialni program« in nered v državni upravi.
V	severnih in srednjih državah pa vnaša zmedo v demokratske vrste senator Estes Kefauver, ki je izjavil, da bo kandidiral za imenovanje za kandidata. Kefauver je mnogim nekakšno jamstvo za uspešno reformo državne uprave in zna kot tak pritegniti številne volivce.
Vkljub tem nasprotstvom v lastnih vrstah pa je Truman baje pre-
Proizvodnja jekla
Statistični podatki o svetovni proizvodnji jekla dokazujejo, da je industrija, ki temelji na demokratičnih načelih, najbolj produktivna, Iz zbranih podatkov sledi, da so Združene države izdelale v letu 1951 približno 46 odstotkov svetovne proizvodnje jekla, ki je znašala približno 227 milijonov ton. Devet evropskih držav, ki so izven železne zavese, pa je izdelalo 3 milijone ton več jekla kot Sovjetska zveza in njene podložniške države skupaj.
zemlja interesirani. Sele potem bomo lahko rekli, da je v jugoslovanskih in titovskih vrstah končno vendarle prišlo do iztreznjenja. U-pali bomo, da so se zavedli, kaj vse pade, če padejo tista določila mirovne pogodbe z Italijo, ki ustanavljajo naše Svobodno tržaško o-zemlje kot nekakšen jez, ki naj med ostalim prepreči ponovno poplavo italijanskega iredentizma, ki bi zalil ne samo Slovensko primorje, temveč tudi Istro, Dalmacijo in bi končno preko Albanije pljusknil tudi v Makedonijo.
Toda dokler ni stvarnejših dokazov in znakov, da se je v jugoslovanski jxriitiki zares izvršil ta preobrat, vse dotlej naj nam pač prizadeti oproste, če jim odkrito povemo, da nam vse to, kar so na Brionih skuhali, diši po nekakšnem volilnem golažu...
Tržaška titovska delegacija je namreč sama priznala, da je večina tržaškega prebivalstva za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, in zato je razumljivo, da skušajo titovci izkoristiti narodovo hotenje pri pridobivanju glasov za prihodnje volitve. Ce ne bo potrebnih razjasnitev, potem je bil brionski sestanek samo manever za poskus »ustvarjanja platforme za ponovno zavojevanje ljudskih množic« (da se izrazimo v komunističnem izrazoslovju) in prav nič dru-oega!	#	*	*
Borba za zračno premoč nad korejskim bojiščem
V	zadnjem času so se operacije suhozemskih edinic na korejskem bojišču skoro ustavile. Le tu in trm pride do kakšne praske. Aktivnejša je vojna mornarica sil Združenih narodov, ki skrbi za zaporo, korejskih obal. •
Tak je torej poiožaj na suhem in na morju, medtem ko postajajo zračne bitke istočasno vsak dan hujše. Zračne sile Združenih narodov se morajo boriti proti vedno boljšijn in_ vedno^ številnejšim sovražnim iovl't!ur&r inji izpostavi je-ne obstreljevanju vedno številnejšega in popolBeiSSea sovražnega protiletalskega topništva. Samo v januarju so zračne sile Združenih narodov izgubile v -boiu 52 letal, od katerih jih je 44 zbilo sovražno topništvo.
Čeprav izgube še od daleč ne dosegajo normalne višine iz druge svetovne vojne, ko so povprečno računali, da se vsako deseto letalo ne bo več vrnilo domov, je vendar položaj postal zaskrbljujoč in ameriški letalci pravico, da ie s »promenadnimi sprehodi« v zraku končano. Po vsem se vidi. da pošilia Sovjetska zveza na korejsko bojišče svoj naiboliši material in ga tam preizkuša. Tako so dobili severni Kore jej velike količine z radarjem opremljenih protiletalskih.
topov, med katerimi so nekateri prava dalekostrelna orožja, saj -dosegajo njihove granate višino 10 tisoč metrov.
‘Rdečim . je omogočeno doseganje tako velikih uspehov zato, ker lahko osredotočijo vse svoje lovce takoj ob mandžurski meji, na varnih letališčih, ki jih sile Združenih narodov ne bombardirajo. Protiletalsko topništvo pa je vse zbrano na razmeroma majhnem ozemlju severne Koreje vzdolž glavnih smeri,
v Katerm iete .etata sii iu.-jženfti' Italijanski statistka# urad je iz- ^»»t nam, zm prfe;«*tj-•
narodov pri svojih poletih nad sovražno ozemlje. Ce bi moral sovražnik porazdeliti svoja obrambna sredstva na večjo površino, n. pr., vsaj še na tisti del Mandžurije, katerega uporablja kot svojo vojaško, bazo, potem bi bil položaj letalstva Združenih narodov mnogo lažji.
V	ostalem je pa res čudno, zakaj naj bi bila letališča na drugi strani mandžurske meje nedotakljiva, ko služijo na prav isti način istim smotrom kakor letališča v severni Koreji.' Ob naraščajočih težkočah za vzdrževanje zračne premoči nad Korejo, ki je bila od vsega začetka odločno na strani sil Združenih narodov, se vedno češče čujejo glasovi, da je treba operacijsko področje letalskih sil razširiti vsaj še na Mandžurijo, od koder prihajajo
vedel od 2. do 8. septembra preteklega leta popis, ki naj bi dal sliko zaposlenosti na Siciliji. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je na Siciliji za delo sposobnih 1,425.300 oseb, ali približno 33 odstotkov prebivalstva, od tega števila pa jih je bilo 1,315.000 zaposlenih, 110.300 pa brezposelnih.
Toda najneprijetnejše presenečenje je prinesla analiza brezposelnih. 44.3 odstotke brezposelnih predstavljajo namreč osebe, ki i-majo višjo srednjo šolo ali univerzo. Ce upoštevamo, kako majhen odstotek ljudi ima na Siciliji tako visoko izobrazbo, si lahko predstavljamo, kako močno je med i-zobraženci razširjena brezposelnost.
V	ostalem je ta pojav prevelikega števila šolanih ljudi značiTen za vso Italijo in tudi za mnoge druge države in ne smemo se čuditi, če so marsikje strokovni ročni delavci neprimerno bolje plačani kakor parkrat diplomirani doktorji.
ANGLEŠKA KRALJICA ELIZABETA II. s SOPROGOM VOJVODO EDINBURŠKIM
glavni sovražni transporti čet, o-rožja in oskrbe.
Ce ne bo prišlo do premirja, bodo pač Združeni narodi morali sklepati tudi o tem vprašanju, sicer bo korejska vojna trajala v neskončnost in .sovražnik bi se smejal, če bi mu še v naprej dopuščali, da dela par kilometrov od meje, kar hoče.
Prevol; izobražencev
prlčan, da bo zmagal, če bo le imenovan. Toda tudi če ne bo kandidiral, do verjetno igral veliko vlogo v volilni propagandi, v kateri bo posebno zagovarjal socialni program demokratske stranke, s kate-
i	,-mi si je že pri preteklih volitvah piidcbil številne delavske glasove. Piavi.o, da je Truman prepričan
v	zmago, tudi če bi imel za protikandidata samega Eisenhovverja. Gallup, zavod ri ugotavljanje javnega mnenja, sicer ne potrjuje teh prerokovanj, ker je n. pr. pred dvemi tedni ugotovil, da bi dobil Truman samo 31 odst. glasov. Vendar moramo upoštevati, da se ie prav ta zavod že pri preteklih predsedniških volitvah jx>šteno zmotil.
V	republikanski stranki je glavna borba med senatorjem Taftom in pristaši generala Eisenhovverja, čeprav mnogi piavijo, da ne bi smeli omalovaževati ostalih morebitnih kandidatov. Značilno je, da zadnje čase zopet raste popularnost generala Mac Arthurja.
Taft, ki je prvi začel volilno borbo za svojo kandidaturo, je v veliki prednosti pred svojimi tekmeci. S ponosom je izjavljal, da prav nič ne dvomi v svoje imenovanje za republikanskega kandidata. Toda rezultati volitev strankinih delegatov za vsedržavni zbor stranke, na katerem bodo volili kandidata (t. j. za konvencijo), mu dajo misliti. Tako so dobili eisenhovverjevci v Oklahomi presenetljivo zmago: od šest delegatov so jih dobili kar pet. In to komaj dva tedna potem, ko so se organizirali! Tretji močan Taftov konkurent pri tej tekmi kandidatov je znani senator Harold E. Stassen.
Kakor vidimo, torej še ni jasno, niti koga bo posamezna stranka postavila za svojega predsedniškega kandidata. Toliko teže je pa bilo ugibati, kdo bo izvoljen. Danes blestijo predvsem imena Truman, Taft in Eisenhower, toda že bližnja bo-
popolnoma drugačne, ne rešitve.
nepričakova-
Kar počasi!
Vatikan odklanja MSI
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je odklonilo neofašistično ponudbo, po kateri naj bi Rimska katoliška cerkev združila svoje sile z MIS-om ali pa ga pri bližnjih volitvah podprla. Predlog je stavil Augusto De Marsanich, državni podtajnik v mnogih predvojnih fašističnih ministrstvih in sedanji voditelj gibanja »Movimento Sociale Italiano«. De Marsanich je objavil svoj predlog v obliki članka v reviji »Socialismo nazionale« in ga je posvetil 23. obletnici lateranske pogodbe. Svetoval je cerkvenim krogom, naj preprečijo napako iz 1. 1948, ko so se mnogi katoliški in ne-katoliški volilci postavili za demo-krščane, ker so videli v njih edini siguren branik pred komunizmom.
Da je bila stvar resno mišljena, se vidi že po tem, ker je »Osservatore Romano« odgovoril na ponudbo z uvodnikom na prvi strani. »Osservatore Romano« pravi, da se od 1. 1948 ni nič izpremenilo. De-mokrščani bodo torej pri bližnjih volitvah imeli isto podporo kakor •takrat.
Inž. Dušan Sernec umrl
One 16. februarja je umrl v Ljubljani inž. Dušan Sernec, bivši ban Dravske banovine in minister.
Inž. D. Sernec ie pripadal katoliškim vrstam. Po koncu vojne je bil eden izmed članov kraljevskega na-mestniškega sveta.
Po proglasitvi republike je stopil v pokoj.
»Primorski dnevnik« je v sredo ponovno počastil »Demokracijo« z uvodnikom. Topot se je obrnil osebno na njene urednike.
Zelo žal nam je, da nimamo na razpolago dnevnika, kjer bi bili lahko obširnejši, tako pa moramo ostati zelo kratki. Sicer pa velike potiskane plahte in pogostost pisanja itak še niso merilo za kakovost in resnico.
Zadevni uvodnik »Primorskega dnevnika«, ki nosi naslov »Zaslepljenost«, je podpisal »urbi et orbr« sam Branko Babič. Velika čast! Ne vemo v koliko se to sklada z njegovo uvodno ugotovitvijo, da »nismo sposobni splašiti niti jajca«. Ali se šteje za manj od zajca, ko so ga naši glasovi že nekajkrat splašili? Dokaz: njegovi članki v »Primorskem dnevniku«.
Ni slabo! Tudi to je doslednost.
Takoj zatem pa vzdihuje, da je
i	temi presnetimi uredniki »Demokracije« težko polemizirati, ker se ne podpisujejo. Tu je odgovor kaj kratek. »Demokracijak je imela e-nega urednika, ki se je podpisoval. G. Branko Babič najbrž ve, da se je imenoval Slavko Uršič, najbrž mu je tudi znano, kako je končal! Ali želi morda, da kar sami vpišemo na sezname za podobna »potovanja« še druga imena?
V	ostalem pa naš list ne želi polemizirati z osebami, ne vodimo osebne, temveč stvarno politiko, ki je izraz skupne volje, ne pa osebnih mišljenj. Verjamemo, da bi g. Branko Babič raje polemiziral z osebami kot z načeli. Najbrž se v načelih ne čuti dovolj močan.... posebno če pogleda na svojo stokrat prelomljeno in zvito linijo....
4	prav načela mu priporočamo. Ce jih bo študiral vsaj za eno desetino tako globoko, kot je preštudiral razliko med moskovskim in titovskim komunizomm, potem bo videl, kakšnega kozla je ustrelil, ko trdi, da spada pod pojem »ekspozitur«, ki jih je treba po našem likvidirati, tudi Slovensko narodno gledališče, Studijska knjižnica in druge jprosvetne ustanove.
Ne, g. Babič, tako daleč pa ne gremo. Mi zagovarjamo le likvidacijo totalitarne partije in njenih tipalk, ki duše prav tiste ustanove, ki jih naštevate. Želimo torej sprostitev teh ustanov, ne pa njihovega uničenja. Sicer pa to itoJc sami dobro veste....
Pa morda drugič še kaj!
Uredniki
Stran 2.
DEMOKRACIJA
g: " (I ■ ? Ji "i \
Leto VI. - Stov.-.Ji?
VESTI z GORIŠKEGA
Zadeva središča za delo
in priznanje državljanstva
V	četrtek zvečer 14. t. m. je bila seja goriškega občinskega sveta, na kateri je župan odgovoril na znano vlogo našega svetovalca g. Bratuža, v kateri je zahteval pojasnila v zvezi govoricami, da je županstvo zamudilo odnosno nepravilno zaprosilo pri pristojnem ministrstvu zneske za otvoritev središča za delo. Zaradi te krivde je ob delo in seveda ob zaslužek 450 brezposelnih, ki ne morejo preživljati svojih bednih družin. To vlogo je g. Bratuž predložil že 5. januarja t. 1. in prosil župana za pismen odgovor. Takoj ob predložit-
vi	vloge je postalo odgovornim či-niteljem pri goriškem županstvu mučno, ker se je za prizadete brezposelne delavce 'zavzel naš slovenski svetovalec. Poleg tega bi utegnila zadeva kot taka odkriti odgovornost županstva zaradi pomanjkanja dela in kruha najbolj revnemu sloju Občinarjev.
Se bolj mučno je omenjenim odgovornim činiteljem postalo, ko so tudi nekateri italijanski dnevniki povzeli zadevo in omenili Bratu-zevo vlogo. cicer pa smo že iz teh dnevnikov lahko opazili, da skušajo na županstvu vso zadevo u-blažiti, ker je ne morejo gladko zanikati in svojo težko odgovornost prikriti. Zato so šli urno na delo in svojega poslanca Baresija prosili za pomoč. Tako jim je ta, ki je tudi občinski svetovalec, poslal brzojavko. v kateri je zatrjeval, da je zadeva goriške občine za otvoritev središča za delo trinajsta na redu od tisoč takih vlog. Na ta način so gospodje na goriškem županstvu vrgli pesek v oči brezposelnim, ki so zaradi te odgovornosti brez dela in kruha, in skušali ovreči velikansko važnost Bratuževe vloge, v kateri je zahteval tudi točna pojasnila, kar se tiče ugotovitve krivcev in poprave škode in krivice, ki se je brezposelnim zgodila.
Toda namesto da bi dai g. Bratužu pismen odgovor, mu je župan na seji v četrtek 14. t. m. ustno odgovoril, da je zadeva za nakazilo zneskov za otvoritev središča za delo trinajsta na redu pri pristojnem uradu v Rimu in da je upati na skorajšnjo njeno ugodno rešitev. Priznal pa 4e, da vendgr za zamudo nosi odgovornost neki zunanji urad za delo, katerega pa ni hotel niti na izrecno zahtevo, odkriti! Seveda ne, ker ta urad ni noben zunanji urad, ampak neki občinski urad, katerega župan skriva in zagovarja, da ne odkrije s 'tem krivde vse demokrščanske občinske u-prave.
Nadalje je župan izjavil na seji 14. t. m., da nakazilo zneskov za otvoritev središča za delo ni zakrivila zamuda 4 do 5 mescev s predložitvijo proračuna pristojnemu o-srednjemu uradu. Tako je župan priznal, da je zamuda vendar bila in da krivdo zaradi te zamude nosi županstvo samo!
Čudno se nam zdi sedaj, kako more župan trditi, da je ta gori-ška zadeva trinajsta na redu v Rimu, če je bila predložena z zamudo
4	do 5 mescev. In kako to, da po tolikem času še sedaj ni ta zadeva, ki je samo trinajsta na redu, rešena in središče za delo otvorjeno!
Ce pristojni uradi v Rimu potrebujejo mesece časa in še ne pridejo do rešitve trinajste vloge na redu, koliko let bodo čakali brezposelni drugih občin delo in kruh?!
Zupanova trditev se nam torej zdi gorostasna. Nekdo se pač laže!
Nadalje je župan ugibal, da je zamudo povzročila obširnost vloge in višina zahtevanega zneska (43 milijonov lir). Tudi ta domneva ne more držati, ker ni mogoče, da pristojni urad v Rimu zanemarja prav to vlogo, medtem ko je rešil tisoče vlog drugih občin, ki so zaprosile in prejele še višja nakazila!
In končno je župan izpovedal, da je goriški tehnični urad (»Genio Civile«) zavrnil proračune, ki jih je županstvo predložilo, z utemeljitvijo, da niso bili v redu i raznimi predpisi.
To pomeni, da je krivda vendarle dognana in odkrita ter priznana. Kako da goriško županstvo, ki plačuje toliko uradnikov, zagreši v tako važni zadevi, medtem ko druge, manjše občine tega niso storile! Gre torej za velikansko krivdo in odgovornosti, ki je prinesla brezposelnim goriške občine kakih 300 tisoč lir prikrajšanega zaslužka na dan!
Teko se je vloga g. Bratuža izkazala za popolnoma utemeljeno v vseh njenih točkah, ki jih je županov odgovor dovolj jasno potrdil. Čudimo se le dejstvu, da je župan
in za njim italijanski tisk izvajal iz tega poročila, da krivde ni nikjer in pri nikomer, in seveda tudi odgovornosti ne! Brezposelni pa so vendar lačni in krivda ter odgovornost popolnoma jasni iz samega županovega poročila!
Osporavanje državljanstva slovenski Goričanki
Ker so upravitelji goriške občine osporavali priznanje državljanstva Slovenki Z. M., je ta stranka vložila proti občini tožbo in v pravdi dokazala vse svoje pravice, ki jih je sodišče priznalo za utemeljene. Tako je bila občina obsojena priznati tej stranki italijansko državljanstvo, ji izdati tozadevno potrdilo in plačati 173.000 lir pravdnih stroškov.
Razlogi, ki jih sodba navaja, so pravno popolnoma utemeljeni in neizpodbitni. Pa je izvršni občinski odbor ukazal svojemu odvetniku, naj proti sodbi vloži priziv.
Ker sta gg. Bratuž in Pavlin napravila na tajni seji od 14. t, m. s svojimi izvajanji silno velik vtis na vse prisotne svetovalce, ker sta se postavila v zaščito Goričanke, ki ji hoče o,bčina z novo tožbo odvzeti državljanstvo, občinske upravitelje pa pozvala na odgovornost za nepotrebno pravdanje, ki nosi občini samo denarno škodo, je pri nadaljevanju javne seje čiitil potrebo sam dr. Culot, da reagira proti njima in je začel po svoje govoriti v zadevi. Toda takoj se je oglasil g. Pavlin in zahteval od žu-
Izredna podpora brezposelnim
Brezposelni industrijske, trgovinske in navadne delavske stroke bodo v smislu ministrskega odloka prejeli izredno podporo za dobo treh mesecev, če imajo sledeče pogoje: bivati morajo v eni izmed občin goriške dežele; vpisani morajo biti v seznam brezposelnih dne 6. februarja; prošnjo morajo narediti najkasneje do 22. marca 1952 (naslovljeno na krajevni Delavski u-rad).
pana, naj dr. Culotu vzame besedo, ker je ni prosil in ker je ne more dobiti v zadevi, o kateri je bila razprava že zaključena. In ker je župan molčal in z molkom pristal na krivico, je g. Bratuž svetoval slovenskim zastopnikom, naj se umaknejo iz sejne dvorane, kar so vsi skupaj tudi storili. Tako je v dvorani ostalo nezadostno število svetovalcev za sklepčnost. In tako so večinski svetovalci poslali nujno poklicati iz postelje nekega svojega svetovalca, da so lahko razprav^ Ijali in sklenili, upreti se zahtevi bivšega občinskega uslužbenca To-minija za priznanje pokojnine.
Kominformistični svetovalci niso nastopali v prid brezposelnim, ko se je razpravljalo v zadevi središča za delo. In so podprli večinske svetovalce', ko je šlo za zadevo državljanstva slovenski Goričanki!
IZ DOBERDOBA
Gospodarske težave
V	soboto popoldne 16. t. m. je bila seja našega občinskega sveta, na kateri so začeli razpravljati o proračunu za tekoče leto 1952. Znano je, da se skoro vse male občine v Italiji borijo s težkočami finančnega značaja zaradi. zastarelega u-pravnega sistema, ki nalaga tudi tem občinam prevelika bremena zaradi prevelikega števila uslužbencev. (Na drugi strani pa so vladne podpore deležne samo mestne občine z nad 40.000 prebivalci, manjše občine pa ne. Saj vsi vemo na primer, kako vlada krije vsako leto primanjkljaj goriške občine v znesku 200 milijonov lir.
■Res je, da se v Rimu pripravlja osnutek zakona, ki naj bi določil pomoč tudi manjšim občinam, toda potreba naših občin je tu, medtem ko se ta zakon komaj pripravlja.
»Primanjkljaj doberdohske občine za leto 1950 je znašal kakih 350.000 lir.
Seja pokrajinskega sueta
V	soboto popoldne 16. t. m. je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri so odobrili obračun iz leta 1950. Nato so začeli razpravljati o zahtevi gradeškega svetovalca, ki stremi za tem, da bi gradili novo cesto ob morju v Gradežu namesto projektirane ceste skozi druge manj važne kraje. Toda cesta ob morju v Gradežu bi stala kakih 180 milijonov lir več kot ona druga. Vendar bi bila cesta ob morju bolj važna in koristna tako za skrajšanje poti delavcem, ki hodijo v Tržič, kakor tudi za zidavo novih hiš in vil ter za turistiko in promet.. sploh. Po dveurnem razpravljanju v zadevi za zgraditev ceste ob morju, ki jo je podprl tudi naš svetovalec g. Rudi Bratuž, so sejo prekinili in prenesli nadaljevanje na soboto 23. t. m. popoldne.
SOVODNJE
Na mesto umrlega g. Ambroža Petejana je prišel v občinski svet.
g. Roman Caudek, ki je bil izvoljen na Kmečko-delavski listi s »čebelico«. Čestitamo!
STANDREŽ
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža bo imelo
v	ponedeljek 25. t. m. svoj redni letni občni zbor, in sicer ob 6.3(j uri zvečer v Lutmanovi kinodvo* rani. Udeležba je obvezna za vse člane, ker bodo sicer neudeležen-ci izgubili vse ugodnosti, ki jih društvo utegne nuditi.
* * *
Pri tej priliki ugotavljamo, da so za dneve od 3. do 8. marca t. L napovedana razna predavanja o vrtnarstvu, ki jih bo imelo v Stan-drežu Kmetijsko nadzorništvo. Toda predavanja bodo samo v italijanskem jeziku, zato poudarjamo nujnost, da se tak način prihajanja med naše ljudstvo odpravi! Kmei tijskcj nadzorništvo naj poskrbi za predavatelje, ki so vešči naše govorice !
NOVICE z VIDEMSKEGA
Zahaj naše občine se na zedinija?
Usi vemo, u katerim gospodarskim položaju se ušafajo občine u Benečiji. Tega mizernega položaja je veliku kriva italijanska ulada, anpak kjek so krivi tud voditelji, župani naših občin.
Ci pogledamo benečanske občine, bomo preča vidii, de problemi njih so enaki (glih) an zato njesmo mogli nikdar še razumit, zakaj naše občine se njeso še zedinle tu edan konšorcjo. To bi blo zlo važno, zakaj kadar presednik od telega kon-šorcja bi šu u Videm h gosp -du prefektu prašat, de boju nardil t->-
lo	al to drugo cesto, an bi govoro na ime dvajst tišoc ljudi an .^ato na prefekturi bi se lepo gledal ga za norca imjet. Zda, ki naše občine njeso zedinjene, naši benečan-ski župani vozijo, kakor oni hočejo občinski voz. Usak župan ima u Vidme njega poznance an gre h njim prosit, de se boju interesiral za šolo al za cesto. Rata, de usi župani hodeju, trosjo dinar za pot, njih videmski prijatelji im samo obljubljajo, an ceste, šole, akvedo-ti pa spijo.
Bil bi čas, di naši župani bi ra-zumil, de so uon z prave pot an ci še po nji boju hodil, nikdar na boju nič uredil v Vidme. U Vidme se im smeijo, kadar videjo, di naše občine njeso zedinjene, zakaj oni vedo, de nje zlo tarduo odgovorit enemu samemu županu an ga zagnat na njega dom brez mu dat dinarja za cesto al za šolo zgradit. Ih na nič briga, de tist župan bo ueko, kaj edan pruot dvajstim?
Anpak dib prišu u Videm edai} človek, namjestnik od usjeh bene-čanskih županov, kuo bi ga lepo služil uradniki na prefekturi! Bi ga lepo služil, zakaj bi se oni bal škandalna; bi se zlo bal, di dvejst občin zaueknile pruot uladi an prefekturi. Edan tajšan škandal bi par-silu ulado premeščat use uradnike an prefekta v Vidme.
Naši župani naj vejo, de meridio-nalski uradniki na prefekturi u Vidme se zlo bojijo bit premeščeni, zakaj stojijo žej dobro.
Naši gospodi župani na vejo, kakšno veliko muojc bi imjel, dib bil zedinjeni tu edan konšorcjo. An ta edinost se more nardit, zakaj problem savodnske, dreške, potbeneske, torjanske, tajpanske itd. občine scenski, so glih!
Bi! bi čas, di župani od telih občin bi nardil edan shod, edan shod brez videmskih kolonelu, katerih politika je: »divide et impera«, an preštudjeral problem od edinost, od konšorcja. U kratkim bi oni vidli velike rezultate. Tako velike, dib se oni čudli!
Bi vidli oni, di use njih prašanje bi blo udaržano an uradniki na prefekturi bi ih na imjel vic za norca. Samo či oni boju nardil konšorcjo, ■gospodarski problemi naših občin boju rešeni.
An či telega konšorcja ne bo, še zmeran uradniki, gospod prefekt, videmski poslanci (deputadi) na u-ladi im boju nič ku obtjubuval . . . samo obljubuval.
An naši župani vejo. de z oblju-buvanjam se nje nikdar zgradila edna cesta, edna šola!
MAJHANE NOVICE
POTBENESEC: Načart za mersin-sko cesto je bil naret po drugi posvetni vojni. Puno obljub so nardil u Vidme, de tolo cesto boju zgradil. Mislemo, de načart an dinar za tolo cesto su se zgubil. Bi na blo slabo, de bi gospod župan potbeneske občine šo gledat, kje se je to zgubilo, zakaj Mersinci imajo veliku trebo ceste. An z Mersi-na je tud gospod župan! SAVODINJA: Ceste, ki boju peljale do Matajura, do Mašer so ble začete, do Trčmuna pa še nič. Zakaj na občin njeso še napravli načarta za to cesto? Ka misleju, di Trčmunci radi nosejo na harbatu bremana?
SV. PETAR SLOVENU: U naši občin imamo šolo za učitelje an puno učenco pride z Čedada. Uj-nik od korjere, ki voze z Čedada, je zlo
slab an bi ne blcj slabo dib ga pre-ložli, de čedajski učenci bi se mogli šlužit korjere z u šolo hodit. Zda morejo hodit s kolesam an kadar je slabo ureme ostat doma. U-rednik od šole bi se moru zanimat pri gospodarje od korjere za pre-luošt urnik!
SV. LENART SLOVENlOV: U Kravarje je bla začeta nova cerkva an zda nje dinarja de ju boju konča!. Prečastiti duhounik tele vasi ne v.:e, kje prašat dinar, ljustvo od Kravarja ne more ga vic dat. Bi ne blo slabo, de na županstve bi pra-šal dinar ulado za končat cerkvo.
SRIJEDNJE: Velika mizerja je u naši občin an usi naši moški morejo po svete iti dela gledal. Dib italijanska ulada udaržala, kar je naši občin obljubila, bi ne blo treba našim lantam iti gnit u tujske rudnike.
GEEMEK: Zlo so slabe ceste u naši občin an lokalni gospodarski por ložaj ne parpusti, de one boju popravljene. Trebo bi blo, di naš gospod župan bi šo u Videm prašat dinar. Saj so obljubil pred volitvam, de boju popravli naše ceste! Kaj so se pozabil?
DREKA: Velik korist bi mogli i-mjet naši ljudje usako leto s turiz-man. Puno tujco bi prišli u našo občino, anpak oni ne pridejo, zakaj u naših vaseh nje obednega hotela. Ka bi na bil čas poljeušat našo občino an malu propagande nardit. di tujci boju k nam hodil? Korist bi bil velik!
TORJ AN: U torjanski občin živijo mešeni Slovenci an Furlani. Teli zadnji imajo use koriste an Sloven-c1 obednega. Za usako rječ so par-<
vi	Furlani an Slovenci so parvi samo za dauk plačjuvat!
CEDAT: Sto let od tega u Cedade so bli samo Furlani. Ce gremo do-nes, bomu vidli, de Slovencu je puno. Imajo velike targovine, so profesionisti, ukupil so kumetije itd. Ce nardmo število, bomu vidi:, de Slovencu u Cedade ih je edan trejc part usjeh prebivalcu. Targ sv. Ivana je vas slovensk, u Karar-ji an Fornalis so samo Slovenci. Tuo kaže, de naši ljudje so dobri deluci an šparovni ljudje. Zmeren naprej Slovenci!
Obračun za preteklo leto 1951 se je pa zaključil s primanjkljajem, kakih 800.000 lir in se bo s časom znižal, ker ima občina terjatve v znesku 250.000 lir. Gre za davek, ki sta ga občini Nabrežina in So-vodnje pobrali od sedanjih dober-dobskih Občinarjev in ga morata odkazati naši občini.
Proračun za tekače leto, ki ga je izvršni občinski odbor že odobril, občinski svet pa začel pretresati, prikazuje en milijon lir primanjkljaja, ker znašajo dohodki okoli/
5	milijonov, izdatki pa okoli 6 milijonov lir. Vendar se tudi za letos primanjkljaj lahko znatno skrči, ker ni še določena višina lestvice za odmero družinskega davka.
'Naši občinski možje z županom na čelu trezno presojajo finančni položaj naše občine in budno pazijo, da se občinski denar ne trati z nepotrebnimi stroški. Na drugi strani pa stalno iščejo nove vire dohodkov, ki naj bi primanjkljaj skrčili na najnižjo stopnjo in po možnosti tudi odpravile.
Treba bo pač podvzeti vse korake in nastopiti tako pri prefekturi kakor pri pokrajinski upravi ter pri vladi, in zahtevati, naj prevzamejo nekatere obveznosti same in jih tudi same krijejo s stroški. Vlada pa naj krije primanjkljaj, ki ga kmečke občine ne morejo, ker ni-*majo zadostnih dohodkov.
Vemo, da se naš župan prizadeva nastopiti pri omenjenih oblastvih in jim predočiti resen položaj male občine, ki zahteva in mora dobiti nujno pomoč. In ker poznamo njegovo trezno razsodnost in zdravo razumevanje vseh naših občinskih zadev, računamo, da doseže dober uspeh.
Na seji v. soboto 16. t. m. je občinski svet odobril pogodbo s tvrdko SOLVAY, na podlagi katere bo ta tvrdka prispevala, z odstopom občini lepe količine drvi, k stroškom za poljskega čuvaja, ki je nujno potreben, ker se vsi naši Občinarji stalno pritožujejo, da jim kradejo drva tisti, ki iz Furlanije prihajajo pobirat vojno železo po naši zemlji. Naše županstvo je glede tega poslalo posebno vlogo tudi na goriško prefekturo in prosilo pomoč, da se taki pojavi preprečijo. .Toda prefektura se ni zganila! Drva iz zemljišča, ki ga ima na pod-dročju naše občine, je tvrdka SOL-VAY odstopila za dobo štirih let.
Končno je občinski svet vzel na znanje vest, da bo zavod za ljudske hiše sezidal v Doberdobu dve taki hiši, ki bosta imeli vsaka po eno stanovanje.
9 slovo prof. Mitooi
| Skozi dolga leta temnega in brezupnega suženjstva ste bili v Gorici živ izvir naše materinščine, v katerem se je naša mladina odžejala in bodrila. -Tiho in skromno, skoro neopazno je bilo Vaše delo, toda po vsej matični zemlji je odjeknile in je izzvalo priznanje polno hvale. ’	3
Samo bežen hip je v našo omrtvičeno otopelost šinil žarek živega upanja: tedaj ste prisluhnili lepoti naše besede, ki so jo na glas govorili tudi Vaši nekdanji gojenci. Ko sem Vas v takih trenutkih gledal, ste se mi zdeli kot zaljubljeno dekle, ki zamaknjeno prisluškuje fantovski pesmi. V srcu Vam je takrat zacvetel rožmarin, rpženkraut in nagelj rdeč, ki je taks, opojno dehtel, da Vas ie zazibal v mladostno sanjavost. Ce sem Vam takrat pogledal v oči, sem čutil, da ste meni sestra — da ste sestra nam vsem. Zaželel sem si tedaj vsaj majhen drobec Vaše srečne zamaknjenosti, vsaj odsev Vašega pražnjega veselja, ki .ga v sebi nikakor nisem mogel obuditi.
Bežen in kratek je bil oni hip! Potem je zopej treščilo med nas...
Danes je ob Vaši krsti zastopana vsa Gorica in vsi čutimo, da je nehalo utripati ponosno in plemenito slovensko srce in da smo izgubili nekoga, ki je med nas sejal lepoto naše materinščine ter ljubezen do nas samih.
Za vse, kar ste dali nam Goričanom, glejte, Vam vračamo s svojo navzočnostjo in ginjenostjo ob tem slovesnem trenutku razstanka. Ne morem Vam dati za popotnico one tople -besede, ki bi bila Vam v plačilo, nam pa v tolažbo in bodrilo. Pač pa Vam bo pravična naša zemlja, ki Vas bo sprejela vase. Iz Vašega pepela naj nam ta naša zemlja zopet podari v trenutku največje stiske toliko plemenitosti in ljubezni, kolikor ji mi z Vami sedaj izročamo.
Ob tem slovesu ni v naših srcih bridkosti, le ginjenost in zavist, kajti: Vam daje naša zemlja mir in pokoj — nam pa naroča trd boj za obstanek bodočih rodov!
V	Gorici dne IS. februarja 1952.
— nt
Važna razsodba
Dne 6. februarja je bila v Benetkah pred prizivnim sodiščem razprava proti sodbi posebnega sodišča za zaščito države, s katero je bil 14. decembra 1941 Friderik Zornik obsojen na 30 let ječe. Prizivna sodba je Friderika Zornika popolnoma oprostila.
Profesorica Količeva umrla
Dobro znana in ugledna goriška rojakinja profesorica Leopoldina Koršičeva je v petek 15. t. m. nenadoma umrla v Genovi, kjer je bila na obisku pri Sorodnikih.
Preminula je v starosti 78. let. Prepeljali so jo v Gorico v nedeljo 17. t. m. in pokopali naslednji ponedeljek 18. t. m. ob treh popoldne. Številno lepo cvetje na njeni rakvi in velika udeležba goriških Slovencev vseh slojev na njenem pogrebu so najlepši dokaz, kako je bila spoštovana in priljubljena med vsemi.
Bila ie tvdlična vzgojiteljica naše mladine skozi vsa dolga leta svojega poučevanja na Goriškem. Slava njenemu spominu!
Davni poziv in opozorilo
Podpisani Franc VENDRAMIN pok. Jožefa, bivajoč v Gorici, ulica Scogli štev. 58, pozivam svojega brata Cirila Vendramin, bivajočega v Gorici, Sentmaver vas štev. 8, da preneha s sekanjem in prodajanjem drvi s posestva najinega pokojnega očeta Jožefa Vendramin, ki je sedaj skupna last več sodedičev pokojnikovih otrok. Ce bo še naprej sekal in prodajal drva brez mojega dovoljenja, se bom proti njemu poslužil zakonitega sodnega postopka v obrambo svojih pravic in koristi.
V	Gorici dne 19. februarja 1952.
Franc VENDRAMIN
Plačevanje prostovoljnih Kmečkih oddaj
S	februarjem je pokrajinski a-grarni konzorcij začel z izplačevanjem -.oddanih pridelkov. V vseh kiajevnih poslovalnicah izplačujejo te pridelke, po določenih cenah.
Pomoč brtzposelnitn
Prispevki raznih ustanov in privatnikov goriške dežele za zimsko pomoč brezposelnim so do konca februarja dosegli znesek 1,223.154 iir. Od tej priliki ponovno pozivamo vse premožnejše, naj velikodušno prskočijo na pomoč tistim, ki nimajo možnosti, da -bi s svojim delom preživljali sebe in svoje dru-
POFRAVEK
V	Vašem tedniku »Demokracija« z dne 25. januarja t. 1* ste pod rubriko »Utrinki komunističnega o-zvezdja« z namenom, da bi me ža-lili, objavili sledeče:
. . • »Ta naša ugotovitev je nevoščljivce pri »Delu« tako stresi«, da moramo v resnici titovski trojici dodati vidalijevsko. Stane Bidovec, Justo Košuta in Dušan Bufon sicer res niso nikoli sedeli v Mussolinijevih zaporih in bi brez komunizma gotovo še nadalje uživali vse blagodati »gnile Jugoslavije«; ki bi jih brez te Jugoslavije nikoli ne dosegli. Komunizem je bil tudi za to trojico zgolj srečolov. Ali so pravo številko tudi zadeli, pa je vprašanje prihodnosti. Upamo, da je s tem nevoščljivost potolažena.«
Zaradi tega Vas pozivam, da v prihodnji številki »Demokracije« pod isto rubriko in na istem mestu vse to priobčite ter še dodate:
a) da sem bil od leta 1922 do 1927 v Križu, Trstu in- Gorici od fašistov večkrat dejansko napaden in lanjen ter bil zaradi fašizmu nasprotnega zadržanja ponovnokrat tudi v zaporu:
b) da sem v času fašistovske zasedbe v Ljubljani okusil skoraj vse ljubljanske ječe ter bil večkrat tudi mučen.
Justo Košuta, bivši član Centralnega komiteja OF za Štajersko.
Igpolsliti skupina iz Su. Križa
priredi v nedeljo 24. februarja ob 16. uri v kinodvorani v Nabrežini d v o d e j a n k o
LUŽIM ZDRAVKIH!
in za uvod dve burki: DVA POLICAJA in
KONTRABAND Mnogo smeha in zabave!
"Leto VJ. - Štev: g
Jt i . r, X; p. vi S f oiu&ESACiJ a
 Stran l
doma, v tujini in
BURZUAZIJA pri nas v Trstu
Danes je tudi že med zahodne komuniste predvojnega kova prodrlo spoznanje, da je Stalin že davno zavrgel v ropotarnico Marxov nauk o brezrazredni družbi. 'Z industrializacijo Sovjefije in z okrepitvijo sovjetske nestrpnosti se ie izlegel v Sovjetiji nov razred rdeče gospode, sovjetska buržuazija.
Ko se je Stalin odločil za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo industrializacijo svojega prostranega rdečega carstva s pomočjo strogo osrednje vodenega načrtnega gospodarstva, se je povsem naravno pokazala nujna potreba ustvariti vzporedno i dozorevajočo industrializacijo sloj strokovnjakov in urad-ništva za upravljanje industrijskega aparata. Cim globlje 'je Sov jetija pošegala v svetovno trgovino, tem bolj so postajali sovjetski gospodarji odvisni od voljnosti in gorečnosti sodelovanja čim širših plasti svojih podložnikov, posebno pa še ožjega kroga odgovornih činite-ljev.
Te državno-politične nujnosti so vodile k vzbrstitvi posebnega družbenega sloja, ki se je v teku let razrastel iz delavske in kmečke sivine v bujno plezalko. L. 1936 je novi sloj že toliko‘izoblikoval svojo uveljavljenost, da ga je Stalin priznal kot tretjo plast in ga tudi krstil z imenom »inteligenca«. T;) nova plast obsega razne poklice: inženirje, obratovodje industrijskih ir poljedelskih obratov, srednje tehnično osebje, knjigovodje (samo teh je nad. 1 milijon), znanstvenike, učitelje, medicince in umetnice.
Z zbirokratiziranjem vsega duhovnega in gospodarskega življenja v državi, se je z vso hitrostjo razbohotila tudi sovjetska inteligenca. Na vsakih pet sovjetskih delovnih ljudi pride danes po en pripadnik vodilnega razreda. Samo 15 odstotkov tega vodilnega kadra si je priborilo članstvo KP.
Posebna značilnost nove sovjetske gospode je v tem, da je deležna najrazličnejših državnih pravic. Mesečni prejemki znašajo za čisti delavski sloj v povprečju 450 rubljev mesečno. Trditve moskovskih romarjev so netočne celo ob izračunavanju povprečja s pritegnitvijo plač vodilnega osebja, kar je že samo po sebi goljufiva prevara nepoučenega čitatelja oziroma poslušalca. To bi bil namreč isti nepravilni postopek, kakor če bi, n. pr. hoteli za izračunavanje povprečnih dohodkov šolskega pomožnega o-sebja pritegniti k temu tudi plače učiteljev. Temu čistemu delavskemu mesečnemu dohodku stojijo nasproti plače generalnih ravnateljev, literatov in znanstvenikov od 3.000 do 12.000 in več rubljev. K temu je treba prišteti še visoke premije do 30.000 in več rubljev, ki so v prvi vrsti namenjeni temu sloju. Zopetna uvedba šolnine in preklic uredbe, da. mora 65 odst. dijakov pripadati delavskemu sloju, vse to ie samo še zvišalo privilegije sovjetske buržuazije. Izpodrinjevanje delavstva iz duhovnih poklicev je najznačilnejši pojav nove socialne sovjetske politike.
Državno sovjetsko vodstvo se slalno trudi, da v tem sloju utrjuje zavest privilegirane kaste in skrbi, da mu ustvarja čim prijetnejše življenjske pogoje. Do podrobnosti izdelana lestvica uradniških klinov — samo državni tožilci so razvrščeni v 11 plačilnih razredov — v ničemer ne zaostajo od položajev nekdanjih carističnih privilegirancev. Istočasno, ko je Kremelj ponovno izvlekel iz naftaline načičkane ca-ristične uniforme za svoje nove o-ficirje in jih še izpopolnil z novim
zlatom in srebrom ter jih bogato opremil s številnimi kraguljčki medalj in zvezd, je uniformiral od pete do temena tudi vse državne nameščence. Stalno naraščajoče število služinčadi za sovjetsko gospodo — 1. 1927: 339.000, 1. 1932: 406.000 — od tedaj dalje teh statistik iz razumljivih vzrokov ne priobčuje? jo več, prida o izredno hitri krepitvi nove sovjetske buržuazije. Vpeljava novega dednega zakona iz 1. 1945 in zakona iz 1. 1948 o omejeni zasebni lastnini nepremičnin je novi buržuaziji omogočila zbiranje kapitalov in njihovo prepustitev po lastni volji izbranim naslednikom.
Celo v najbolj zapostavljeni pla-
sti sovjetskega prebivalstva, med kmeti, oziroma kolhozniki, so. nastale pomembne spremembe. Kremlju bi ničesar ne bilo tako zaželeno, kakor razpolagati na tem važnem gospodarskem poprišču z brezobličnimi množicami, ki bi jih lahko po mili volji gnetil in uravnal kot mehanične robote. Kljub velikim naporom po izenačenju navzdol pa se je del kmečkega prebivalstva povzpel nad ostalo brezoblično maso.
‘Pojav sovjetske buržuazije je izzval težka nasprolstva s partijsko birokracijo. To nasprotje pa ostaja skrbno prikrito, ker drži partijska birokracija izvršno oblast krepko v svojih rokah. Inteligenca čaka. Ce bi prišlo do nenadnih posegov dogodkov in časa v sovjetskem ustroju, bi ta inteligenca odločilno posegla v tek sovjetske zgodovine.
Približno isti razvoj je Kremelj uzakonil tudi v dejanju svojih pe-tokolonee^ v tujini, za kar je imel še prav posebne razloge. Razlika je samo v tem, da je komunistično »inteligenco« in partijsko birokracijo združil v en sam pojem: komunističnih zaslužkarjev. Tako so KP po vsem svetu zasnovale o-gromno armado partijskih zaslužkarjev. Partijska politika, ki je pri vseh klasičnih strankah slonela izključno na častnih, brezplačnih propovednikih, je v KP postala čisti pridobitni posel. Aktivisti, te-renci, agitpropovci, funkcionarji množičnih navidez kulturnih, navidez športnih, navidez strokovnih, navidez sindikalnih in drugih organizacij pod dežnikom KP so danes stalni nameščenci KP.
Nameščenci KP so seveda včlanjeni v komunističnih sindikalnih ustanovah zgoli formalno, ker ne prihajajo nikdar v kakršna koli nasprotja s‘svojim delodajalcem. Sai ti že golo godrnjanje zaradi neobstoječega delovnega urnika in neobstoječega nedeljskega počitka plačanih dopustov, ustreznih socialnih zavarovanj itd. pomenilo upor proti kremeljskemu svetptajstvu in izgon iz partije. Tako se je vse delovanje komunistične gospode na Zahodu izprevrglo v čisto poklicno izpolnjevanje sprotnih dolžnosti, ki
jih od ure do ure narekujejo direktive sovjetskih gospodarjev z vsemi krajevnimi pripadniki vred.
Ta, tako organi zirapi sloj komunistične buržuazije ima seveda največji interes, da skrbno čuva in ljubosumno brani svoje poklicne interese. To pa lahko stori samo s čim intenzivnejšim propagandnim delom v vseh plasteh delovnega ljudstva, saj tu ne gre več za ideje, ki so se v praksi tako*porazno izkazale, pač pa gre za obstoj in neobstoj na tisoče- in. tisoče ekzi-stenc, Tega se v polni meri zaveda tudi Kremelj in skrbi, da aktivnosti nikoli ne opešajo, ker če bi te aktivnosti zadremale, bi moral komunizem sam nujno zaspati in z njim bi odšli v nezaposlenost partijski zaslužkarji. Zato pritekajo iz Kremlja dan za dnem nove parole, nove zaposlitve kot na tekočem traku. Podpisi za to, podpisi proti o-nemu; protesti, manifestacije, demonstracije, stavke, kampanje za »demokratični tisk« (komunističnega imena jih je na Zahodu največkrat sram), koledarji proslav, ki nikdar ne usahnejo.
Prav posebno poprišče delavnosti nudi komunistični-tisk, ki ne zahteva prav nobenih umskih in strokovnih naporov. Glavno je pravilna uporaba rusko-slovenskega slovarja izbranih psovk, površno obvladanje mednarodne slovenščine s čim večjo uporabo ustreznih in neustreznih tujk. V ostalem pa zadostuje poslovenjevanje bogatega moskovskega gradiva. Najboljši komunistični časnikar je tisti, ki v stolpce vrine čim več uradnih in neuradnih plovk, naniza največ laži, klevet, podtikanj in natolcevanj proti svojim nasprotnikom in se obenem najbolj spoštljivo in s čim večjim številom bizantinskih prilizovanj pokloni KP in njenemu vrhovnemu firerju.
Tako se je zlasti po zadnji vojni bohotno razcvela po vsem Zahodu kasta komunistične buržuazije s stalnimi dohodki iz virov, ki pritekajo iz znoja in žuljev delovnih ljudi.
Ta spoznanja le s težavo prodirajo med lahkoverno pošteno ljudstvo, polno idealov in hrepenenj po boljšem življenju, vendar stalno in nezadržno odpirajo oči in dražij'! živce poklicnim komunističnim zaslužkarjem -— ne brez vzroka.
tla glauo
(William Henry Chamberlin)
Pet in trideset let obstoja sovjetskega režima v Rusiji zadošča, da lahko ugotovimo, kaj je bilo v revoluciji samo prehodno in kaj stalno. Glede marsikaterega načela so pokazali sovjetski kolovodje tako gibčnost, da jo prav lahko označimo za oportunizem; drugih so se pa spet trdovratno držali.
Glede mladinske vzgoje, glede u-metnosti, nacionalizma, rodbine in izenačenja mezd lahko opazimo v sovjetskih načelih silne spremembe. V začetku revolucijske dobe so zavzeli Sovjeti ultramoderno stališče glede vzgoje mladine in skrajno »levičarsko smer« v gledališču in umetnosti. V prvih letih po revoluciji ni bilo v šolah nobene discipline, če si je učenci niso sami naložili. Ni bilo izpitov, ne redova-nja, ukinili so pouk po posameznih predmetih. Podobna tendenca, dasi ne tako izrazita, se je pojavila tudi na univerzah, na katere so sprejemali dijake po vidikih razrednega favoriziranja. Prednost so imeli delavci in njihovi otroci.
Po prvi petletki (1928-1932) se je pa to na mah spremenilo. Mladina, ki so jo pozvali, da prevzame vodstvo novih velikih podjetij, je odpovedala. In tako so se vrnili izpiti, redovanje, učitelji so imeli spet disciplinsko oblast, o sprejemu na univerze ie odločala sposob? nost dijakov in ne razredna pripadnost.
Podobne spremembe opazimo tu-
PRIREDITVENI ODBOR
S D Z
vabi občinstvo na pester tradicionalni pustni ples. ki bo na
PUSTNI TGHER
dne 26. februarja 1952 ob 21. v nekdanji dvorani Modugno v Crispijevi ulici 7-1. Dostojnim maskam vstop dovoljen!
Kdor želi prebiti par ur v veseli domači družbi, se ne bo kesal! Ples, češka beseda, kolo, če-tvorta in bogat bu^et po zmernih cenah!
Vabila se ■dobe: na sedežu društva v ul. Machiavelli 22-1; v trgovini Schmit Danilo, ul. Guardiella 52; v tr^bvini Lupša, ul. Rismondo 1: v trgovini Udovič Franc, ul. Mazzini 44; v pekarni Sirca, piazzale Valr maura 3: v tiskarni Adria, ul. S. Anastasio 1-c in v drogeriji iSeheimer, ul. Cerreto 2, Barkovlje.
Rezervirajte mize!
»Literarne vaje“
Izšel je že drugi letošnji zvezek »Literarnih vaj«. Letos list ni več razmnožen na šapirografu, ampak tiskan. Razumljivo je, da mora ia dogodek vsakogar veseliti, predvsem ko čutimo, kako veliko vrzel je izpolnil ta list. Pripomogel bo do širšega poznavanja materinščine med našo mladino, do ljubezni do naroda; z veseljem in skoro ganotjem pa ga bo čital tudi vsakdo, ki mu je slovenstva mar.
V tem listu so predvsem mlajši dijaki dobili svoje glasilo, kamor lahko neovirano pišejo in zajemajo iz svoje mlade domišljije in iz okolice. »Literarne vaje« bodo postale zanje odsev njihovega življenja in jih bodo morda celo izpodbudile k plemenitemu tekmovanju v pisateljskih in pesniških sposobnostih.
Ko listamo po prvem zvezku, se nam oko nehote ustavi ob ’ imenu Brede Stolla, ki je že cel umetnik v kovanju prijetnih pesmic. ■ ZivKl Marc je lepo opisala svoja občutja, kit jo je zadeia šolska nesreča s pe-tico. Bojan nas vaM na smuk in to povabilo je res sveže in kar zapeljivo; Hugon Margon sedi za volanom in pripoveduje svoja doživetja ob njem. Tudi uganke so zanimive in pestre. Vendar ne moremo pohvaliti posameznika, ne da bi bili navdušeni nad vsemi mladimi sodelavci, iz spisov katerih ;veje odkritosrčnost in vedrost.
Odprimo drugi zvezek. Vse polno novih imen; nižja gimnazija polnoštevilno sodeluje. Med mladimi pisatelji naj omenimo Nikota Samsa in Ondino Majcen, ki znata prav živahno in toplo prikazati ta čebljanje med odmorom, oni pa o-pisati mirni in spokojni Orni dol. Vsebina obeh zvezkov je pestra in kolikor mogoče izvirna.
'Naj zaključimo ta skromni pre-sled le z eno mislijo. Iskreno u-pamo in želimo, da bi te lepe »Li-ferarne vaje« rasle in zajele v svoj krog tudi višješolce, da bi s tem li-slom mogli še v bodoče pokazati, kaj zmore slovenska mladež. Gg. profesorjem za njihovo požrtvovalnost pa vse priznanje!	M.	O.
di v leposlovju, gledališču in sploh umetnosti. V Sovjetski zvezi je bila umetnost ozko povezana s politiko. V gledališču je prišlo do velikih izprememb. Meierhold je dosegel velike uspehe s svojimi »proletarskimi« dramami. Kamerny gledališče je s svojim izumetničenjem postalo simbol revolucije proti klasičnemu naturalizmu moskovskega umetnostnega gledališča.
Vendar Meierhold ni ušel čistkam naslednjih let.
Kot čitamo v raznih izjavah politbiroja, hočejo sovjetski voditelji na področju umetnosti, literature, lasbe in znanosti lahke knjige, brez stilističnih težav in zapletenega dejanja, lahke gledališke igre z lahko dojemljivo glasbo. Sovjetskega glasbenika ali umetnika prav lahko onemogoči obtožba »formalizma«: širok pojem, ki se ga lahko uporabi na vse tisto, kar je novo, nenavadno ali eksperimentalno. Gledališka dela morajo biti skoraj brez izjeme klasična ali pa morajo vzbujati sovraštvo proti Zahodu ali pa bodriti delavce k vztrajnemu delu in kmeta k večjemu oddajanju državi.
Tudi glede nacionalizma in ruske zgodovine je prišlo do presenetljivih sprememb. V prvih letih komunističnega režima so prikazovali rusko zgodovino v najbolj mračnih barvah. Poudarek je bil na mračnih krutostih, zatiranjih, izgredih in nesposobnosti carjev in plemstva. Čajkovskega in Turge-. njeva so smešili kot simbola šibkosti in dekadence aristokracije in buržuazije. Leta 1930 se je začela kazati sprememba in močnih carjev, kot sta bila Peter Veliki in Ivan Grozni, niso več predstavljali kot krvoločnih trinogov, temveč kot občudovanja vredne velikane. Doktrinarne teorije Pokrovskega, prejšnjega uradnega glasnika in tol-
mača zgodovine iz komunističnega stališča, so začeli zavračati.
Preporod ruskega nacionalizma je dosegel svoj vrhunec po izbruhu vojne is hitlerjansko Nemčijo. Naj-višja sovjetska odlikovanja so ime-novali po junakih stare Rusije, kot so bili Suvorov, Kutuzov, Aleksander Nevski. Vojna propaganda je brenkala na ruski nacionalizem in ne na mednarodni komunizem.
Tudi glede rodbine se je sovjetski komunizem silno spremenil. Neposredno po vojni je bilo lahko do-, seči ločitev zakona na priprosto zahtevo enega zakonca hrez navedbe posebnega razloga. V nekaterih letih so v Moskvi registrirali več ločitev kot novih zakonov. Danes je dosega ločitve zakona v Sovjetski zvezi težavna in draga stvar, stroge ukrepe so tudi izdali proti pre^_ prečevanju porodov.
Po sedanjem pojmovanju pomeni »komunizem« razdelitev imovine in izenačenje materialnih dobrin. Takojšnja posledica revolucije je bil» prav drastično izenačenje življenjskih prilik. Člani novega vodilnega sovjetskega razreda so pač že od vsega začetka uživali razne privilegije, tako večje živilske obroke, udobnejša stanovanja, uporabo avtomobilov in podobno. Vendar so skušali dalj časa še te privilegije iz politične oportunitete prikrivati. Sedaj je to prikrivanje izginilo. Med življenjskimi prilikami vodilnega sovjetskega razreda in življenjskimi pogoji množic je danes globok prepad. Pa tudi med ročnimi delavci samimi ni enakosti. Ves sistem mezd in plač temelji danes na načelni neenakosti in ne na izenačenju, z bogatimi nagradami za slahanovce in udarnike. Ze samo dejstvo, da ni svobodnih delavskih sindikatov, povzroča mnogo večie neenakost, kot jo opažamo v drugih državah.
GOSPODARSTVOl
Sejali bomo povrtnino
Proti koncu meseca februarja — v navadi je pri naših kmetih o pustu — sejemo povrtnino v tople, soncu izpostavljene grede. Sejali, bomo radič, solato, peteršilj, zelen, korenček itd. Pridelovalci zgodnjega graha, ki ga sejejo v močno proti soncu viseče grive, že ob novem letu, sejejo med grah, tudi solato, ki jo potem berejo že o veliki noči.
Za povrtnino je najbolje, če je zemlja pognojena prejšnje leto. Peteršilju in zeleni pa sploh ne smemo ob setvi gnojiti s hle.vskim gnojem, če hočemo kaj pridelati. V o-stalem* bomo sedaj gnojili samo z dobro preperelim gnojem ali še najbolje s kurjakom. Dodali bomo tudi nekoliko superfosfata (eno pest na gredo) in v lahkih peščenih zemljah še za majhno pest kalijeve soli na gredo. Med raščo pa bomo povrtnino zalivali; ob deževnem vremenu s straniščnico. Ce pa hočemo zalivati s straniščnico izven deževnega vremena, moramo isto razredčiti s polovico vode in po zalivanju oprati povrtnino s čisto vodo z zalivačem. Namesto straniščni-ce pa lahko uporabljamo apneni nitrat, ki ga za pest potrosimo ,na gredo in nato zalijemo z vodo.
V sedanjem času lahko sejemo že tudi grah v lehe. Skoro skrajni čas pa je za sejanje boba. Eno glavnih del bo kmalu tudi pripravljanje za saditev krompirja. V o-kolici Gorice bo tak čas nastopil že proti koncu februarja. Ponavljamo, kar smo že večkrat pisali: Krompirju najbolj ugaja zemlja, ki je bila prejšnje leto dobro pogno-
jena s hlevskim gnojem, in mu sedaj pognojimo samo z umetnimi gnojili. V ta namen bomo potrebovali 50 - 60 kg superfosfata, 25 - 30 kg žveplenokislega amonjaka, in v lahkih peščenih zemljah, kamor je najbolje saditi krompir, še kakih 15 kg kalijeve soli. Te količine so primerne za »površino 1000 štirja-ških metrov. Pozneje, ko bomo krompir osipali, bomo potrosili še kakih 20 kg apnenega nitrata na isto površino.
Letos se nam obeta hud boj proti koloradskemu hrošču, na kar naj bo vsak kmetovalec pripravljen. Naj nihče ne pozabi izvršiti navodila, ki bodo pravočasno dana v ta namen.
Obramba proti toči
Pisali smo že, kako so v zadnjih letih delali v sosednjih provincah severne Iialije poskuse z raketnimi izstrelki proti toči. Izrazili smo tudi željo, da bi se tudi na Goriškem pod vzelo tak način obrambe proti toči. Poskusi prejšnjih let so se dobro obnesli, in let^s bo take poskusne obrambe pod vzelo tudi Kmetijsko nadzorništvo v Gorici. Poskusne obrambne postaje bodo postavljene na gričih v občinah Krmin in Kopriva. Predvideni strošek znaša kakih 600 lir za hektar in bo pokrit s prispevki javnih u-stanov in večjih kmetijskih obratov.
Upajmo, da bodo doseženi zadovoljivi uspehi in da bo tako odvr-njena huda nesreča, ki tako pogo-stoma uničuje vinograde naših kmetov po sončnih gričih naših Brd.
t!ll!l!lll[|l!!!lill!lllllll!l[!l!ll}ll!IIIJ!i!lltll!l!]|j|!||||[||Il||||!||l|!!|
Suetokriška pripouedka
V	Križu sta živela nekoč stari mož in žena. Starka sicer ni bila hudobna, zato pa tem b°lj klepetava. Kar koli je izvedela od svojega moža, je že naslednje jutro raztrobila po vsej vasi. Se več, novico je podvojila in potrojila; prava, pravcata klepetulja. Nekega- jutra se je mož odpravil v bližnji borov igozdi-ček po drva. Pod debelim borom pa se mu je zemlja udrla in mož se je kolikor je bil dolg in širok rzvrnil v ne prav globoko kraško jamo. »Kaj pa je to?« je zagodrnjal poleg krepke kletvice, ki. mu je nehote ušla iz ust. Ko se je pobiral iz jame, je udaril z nogo na kovinasto posodo. Bila je polna cesarskih cekinov.
»No, to pa je sreča, še malo večja od slsala!« je vzikliknil. »Ampak, kaj naj s spakom napravim? Kako naj pred staro skrijem zaklad? Baba bo skrivnost razbobnela po celi vasi in do sodnega dne bom preklinjal dan, na katerega sem našel zaklad.«
Dolgo je sedel starček na štoru posetkanega bora in premišljeval, kaj mu je storiti. Končno je le našel primerno rešitev.
Zaklad je zakopal na prejšnje mesto, v jamo pa je nametal suhe trave in listja ter se odpravil naravnost v Trst. V ribarnici je kupil eno celo tuno, na Rdečem trgu pa živega kunca. Neopazno se je vrnil v gozdiček in obesil tuno na odrastel bor, kunca pa je odnesel do morske obale, kjer je imel nastavljene mreže. Položil ga je v prostoren ravšelj v mirno morsko kotanjo, ki je bila zadosti plitva, da se kunček ne bi utopil.
Nato se je čvrstih korakov odpravil domov. Ze od daleč je zapazil pred svojo samotno kraško hišico svojo starko, ki je nabirala radič. »Zena!« je zaklical že od daleč, »če bi ti vedela, kakšna sreča me je danes zadela!« Starka je o-mahnila na gredo od presenečenja in hitro odgovorila: »Ja govori vendar božji -človek, kaj; kaikšna sreča vendar za božjo voljo?«
»Kaj mi pomaga govoriti, saj vem, da boš vse precej raznesla po celi vasi.«
»Prisežem ti, da živi duši ne pot vem ničesar! Na me3tu naj oslepim, ie bom izblebetala eno samo besedo: govori 2e, trdinec!«
»Ze prav. Poslušaj torej!«
Starček se je sklonil nad uho svoje žene in ji zašepetal vso skrivnost o najdbi zaklada. Pri tem niti na radič ni prav nič pazil in tudi žena ga je pozabila ozmerjati zaradi tega.
»Ja zakaj pa zaklada nisi kar s seboj prinesel?«
»Zato, ker je bolje, da se odpraviva skupaj in ga odkopljeva,«
Starka je hitro stopila v kuhinjo, si pripela ruto čez -glavo in sledila možu proti gozdičku.
»Stara, vei kaj sem slišal davi na vasi? Justo je pravil, da je Ri-ko povedal, da rastejo tune v Rusiji kar po drevesih, zajci pa da skačejo iz morja kot sardele ob poletnih večerih pri nas.«
»Oh, ,ka'ko si neumen in verjameš vse, kar ti obesijo tisti p-oha-jači na ušesa!«
»No, če sem neumen pa kar sem gori poglej!«
Stari je pokazal na visok bor, na katerega je zjutraj obesil tuno.
»Ja, za sveti križ božji, to pa je sam čudež!« je zakričala starka vsa prestrašena. »Kako je -tuna prišla na ,bor? Morda pa Jiusto le ni lagal! Oh, današnji svet je res narobe svet!« Starček ni nič odgovoril, skomignil je z rameni in majal z glavo, ikakor da svojim lastnim
očem ne veruje.
»Kaj stojiš kot hrastov štor? Splezaj raje na bor in snemi tuno; lo bo večerja!« je z opletajočim se jezikom vpila stara.
Seveda staremu ni preostalo drugega, ikakor da spleza na bor in odveže debelo tuno. Nato sta se odpravila dalje. Ko sta dospela do morske obale, je stari obstal in ob-strmel.
»Kam si se spet zagledala starina stara? Raje bi se podvizal, da prideva čimprej do zaklada, lenoba, lena!«
»Poglej vendar, kaj skače v mojem ravšlju? Moram pogledati, kaj se je ujelo!«
Z urnimi koraki je skočil do morskega tolmuna in zakričal: »Pridi vendar bliže in poglej tega zlomka. Zajec se je ujel v ravšelj!«
Stara je bila takoj pri roki, debelo je pogledala, se spodobno prekrižala in z globokim vzdihom zamomljala: »Ja, Ri;ko je govoril čisto resnico. Bog mi greh odpusti! Spravi zajca hitro -pod suknjo, da nas ne zaloti lovski čuvaj; to bo fina pečenka!«
Stari je prijel ikunca z eno roko za uho, z desnico pa ga z navpično razprostrto dlanjo dvakrat usekal med ušesi. Kunček je tresnil z zadnjima krakoma, nato pa se je po-
miril. Stari je slekel suknjič in kunca porinil v prazen rokav. Nato je suknjič obesil preko ramen. Zatem sta se oba namenila po zaklad.
Tako sta -obogatela naša dva stara in bi gotovo živela v sreči in blagostanju, če bi se stara držala svoje prisege. Z denarjem je mogočno obogatela tudi -njena klepetavost in jezičnost. Pol vasi žensk je vabila dnevno na pršut in kozarček prošeka in tu so pridno obirale ne samo vas in njene prebivalce, pač pa vso prostrano kraško planoto in še tržaške predele povrhu.
Stari jo je na vse načine poskušal umiriti in pogovoriti, pa ni in ni šlo.
»Kaj ti vsega ne pade v glavo!« je .kričala. »Jaz sem prav tako našla izaklad kak-or ti in imam zato enako pravico do užitka kot ti!«
Končno je starega pograbila jeza in nekaga dne ji je zabrusil v obraz: »Od danes naprej ne dobiš nobenega denarja več, da veš, saj ga mečeš skozi okno kot stari Ka-lišter!« Stara se je gromozansko razjezila in zagrozila: »Ti bom že pokazala, ti .stari stiskač in razcapanec! Meni bo kdo jemal moj denar, boš ie še videl!«
Pobrala jo je naravnost v voja-
šnico civilne policije in prijavila moža. »Odkar je ta ničvrednež našel zaklad, pravzaprav sva ga našla oba, ni za nobeno rabo več! Nič ne dela, samo .pijančuje in preklinja ves božji dan! Poberite mu denar, samo jaz ga lahko hranim, ker sem pametna in skrbna gospodinja!«
Poveljnik policije je poslal svojega stražnika k staremu možu in obenem poklical na posvetovanje nekaj uglednih vaščanov, ker se mu je izdela pripovedka o zakladu precej sumljiva.
Stražnik je staremu brez posebnih razlag sporočil zapoved poveljnika: »Poveljnik je ukazal, da mi takoj izročiš ves zaklad!« Stari je skomignil z rameni in odgovoril: »Kakšen zaklad pa, kaj se vam sanja?«	•
»A ti ne veš nič? Tvoja žena je prav sedaj napravila ovadbo. Ce boš lagal, si boš samo še več sitnosti nakopal na svojo staro glavo! Ce zaklada takoj ne izročiš, bomo prebrskali vso hišo, ti izaklad pobrali in še sedel boš, da se boš u-smradil, ker nisi najdbe javil oblasti!«
Stari se je s stražnikom odpravil v vojašnico, kjer so bili že zbrani vaški veljaki.
(Konec na 4. strani)
Stran G.
DEMOKRACIJA
Leto VI. - Stev. 8
VESTI s TRŽAŠKEGA
„0ut of hounds for SioBenes!"
Rasna in politična diskriminacija, čeprav uživamo zaščito Organizacije združenih narodov
Ne veselimo se neslavnega konca lističa »Gio-male del Lunedi«. Prenehanje izhajanja katerega koli lista pomeni, da se krči možnost demokratičnega dojemanja razvoja javnega mnenja. In v primeru lista »Giornale del Lunedi« gre dejansko za nedemokratičen pojav nasilnega posega totalitarnega demokratičnega vodstva okoli dnevnika »Giornale di Trieste« v prilike tako imenovane demokratične demo-lerščanskc frakcije, ki je dobila v tedniku »Giornale del Lunedi« možnost, da se uveljavlja, iznaša ' svoje politične nazore in se v tem bolj ali manj koristno vključuje v naše politično življenje.
Kljub svoji zatrjevani demokratičnosti in zmernosti pa listič »Giornale de! Lunedi« le ni mogel prikriti narodnostne nestrpnosti in mržnje, ki jo je z drugimi svojimi demokrščanskimi tekmeci (da pri tem seveda ne vodimo računa o o-stalih nedemokratičnih in nekr-ščanskih strankah in organizacijah) izkazoval v obilni meri glede slovenskega življa na Tržaškem.
Ta njegov, zadnji strupen izliv na nas Slovence je bil znani članek v zvezi z II. Slovanskim plesom, ki je bil 18. januarja v vseh prostorih hotela Excelsior v Trstu. Vsa tržaška in zavezniška javnost je ocenila ples našega Slovenskega dobrodelnega društva za odličen družabni dogodek, ki je prirediteljem lahko v ponos in zadoščenje. Pa ti ta lažnodemokratični list objavi protest, ker nam je vodstvo hotela dovolilo nedolžno plesno zabavo . . na tržaški obali, od koder so nas Slovence baje po letu 1945 dokončno prepodili!!! S tem je vodstvo hotela baje dalo svojim gostom iz tujine možnost, da se prepričajo o dvojezičnosti, ki vlada v našem mestu, čeprav se vsi iredentistični listi (zaman) trudijo, da bi prepričali s svojim jezivim kričanjem ves svet o »italianissimu« Trstu... Članek je nosili izzivalni naslov »Kolo al Savoia«. Savoia je namreč predvojno značilno ime za diariašnji hotel Excelsiorj Razumljivo je, da ni »Giornale del Lunedit< napisal, da je zgradil hotel
Excelsior inž. Mladineo iz Splita in da je za njegovo gradnjo dala-. Hrvatska eksomptna banka iz Zagreba na razpolago dva milijona, kron!
Posledice nedemokratične in nekulturne gonje umirajočega lističa pa le niso izostale. Vodstvo hotela Ezcelsior je dobilo prepoved od lastnika hotela IN A (»Istituto Na-zionale Assicurazioni«), ki ima svoj sedež v Rimu, da ne sme več dajati svojih prostorov na razpolago, za prireditve indipendentističnih ir) slovenskih krogov. Ko prideš sedaj poizvedovat za prostore, te najprej vprrašajo, če si Slovenec ali Italijan, če si indipendentist ali iredentist. Od tvojega odgovora zavisi njihov pristanek ali pa njihova odklonitev prošnje!
To je golo dejstvo, h kateremu ni treba nobenega komentarja.
Vprašamo se samo: Ali je možno. da razsaja v Trstu pod vodstvom ZVU in pod zaupno upravo OZN taka resnična rasna in politična diskriminacija?! Vajeni smo že vsega, vendar ta dogodek presega že meje običajnega zlikovstva, ki smo ga pri naših iredentistih vajeni: gre za zločin proti sedanjemu političnemu in pravnemu redu, za katerega se vsi pošteni in trezni Tržačani borimo v korist evropske zedinjevalne zamisli in v korist svetovnega miru.
Besedo ima ZVU!
ZVU dovolila slovenski otroški vrtec v Trstu in na Proseku
Javljamo naši javnosti, da je Z. V.U. dovolila ustanovitev slovenskih otroških vtičev v mestnem središču in na Froseku. Za mestno središče se nam nudita dve možnosti: ali v ulici sv. Frančiška ab v ulici Donadoni. Mislimo, da ni nobenega dvoma o tem, da bodo naši starši izbrali ulico sv. Frančiškaj saj je prav številna slovenska deca tega osrednjega mestnega okraja najbolj potrebovala otroški vrtec.
ZVU bo kasneje odločala o ustanovitvi slovenskih otroških vrtcev v Kolonji, Gropad: in Ricmanjih, ker po mnenju ZVU trenutno tam niso tako potrebni.
Hvaležni smo vsem onim, ki so z nami sodelovali pri akciji za u-stanovitev našega otroškega vrtca v mestnem središču. Prav ' posebno zahvalo izrekamo učiteljstvu, ki ie od vsega začetka stalo v prvih vrstah te tako važne skupne akcije vsega prizadetega tržaškega prebivalstva. S svoje strani pa se zahvaljujemo tudi našemu občinskemu svetovalcu dr. Josipu Agnelettu, ki se je za slovenski otroški vrtec v mestnem središču zavzemal, skozi ves čas, ko se je udeleževal zasedanj tržaškega mestnega sveta. Pa tudi izven mestnega sveta se je dr. Josip Agneletto neumorno prizadeval pri vseh pristojnih uradih, v prvi vrsti seveda pri ZVU, da bi se našim mestnim staršem dala možnost, da bi svoje otrokd pošiljali v najbližji mestni otroški vrtec, ker so bili doslej prisiljeni zaradi nerazumevanja italijanskih šolskih oblastev, da so otroke pošilja-
li	v razne predmestne vrtce.
Tito ~ kominformistični objem ?
Delu“ in njegovemu uredniku Siškoviču o razmišljanje
}>
V	»Delu« od zadnje sobote smo zagledali na prvi strani dvokolon-ski naslov »Titovski in liparski voditelji v objemu«. Ker ni bilo na prvi strani dovolj prostora za dolg članek, smo morali obrniti še. na četrto stran in tam smo pod vso dolgo skrotovičeno klobaso končno zagledali Siškovičev podpis.
In iant se nam je kar zasmilil. ■Nekaj je moral pač napisati, nekaj je moral najti, s čimer bi lahko blatil te presnete »liparje«. Iskal je in iskal, a ker ni našel nič poštenega, se je pač začel zapletati. Titovske komuniste pretvarja v protikomuniste; nikakor mu ne gre po godu, da smo odklonili sodelovanje z njimi. Na prvi strani trdi, da »ljudje okrog SDZ zelo diplo-matično pritiskajo'bliskajoče in pekoče klofute svojim snubačem«. Ze v naslednjem odstavku pa pozabi, kaj je rekel, in trdi, da se pravzaprav zbližujemo.... Nekam čudno pojmovanje ljubezni ima Siškovič! Tista, ki jo ljubi, 'mora to, že čutiti, sicer ne bi mogel naših »klofut« tolmačiti za dokaz simpatije.
Človek je lahko še tako spreten kljukec, končno pa se le ujame v svoje mreže. Vsekakor je značilno, da Slovencu Siškoviču ni prav, ker smo izjavili, da bomo vkljub svoji samostojni poti »marsikdaj hodili po istih stezah in v isti smeri kakor drugi«. Kominformistu Siškoviču je namreč partija nad vse in ne more razumeti skupine zavednih
Naša svetovalca Horvat in Strajn za koristi dolinske občine
SvEtoliFiSha pripavedha
(Nadaljevanje s 3. strani/
»Ne zamerite, ugledni možje«, je nagovoril zbrano družbo, o kakšnem zakladu pa tu govorite? Moji stari se je najbrž zmešalo. Gotovo vam je natvezila neumnosti, kakor je njena navada. Kako ji morate le verjeti?«
»Kaj, neumnosti!« je zakričala stara. »To niso nobene neumnosti, pač pa poln kotel cesarskih cekinov.«
»Saj si znorela!« je udaril vmes stari. »Ne zamerite, možje! Zasli-šajte jo natančno, potem pa sodite!«
»Ah ti slepar sleparski«, je siknila skozi škrbine stara, »jaz ti bom pomagala, vse bom dokazala! Tako je bilo, gospod policaj, vsega se natanko spominjam. Sla sva v gozdiček in na nekem starem boru sva zagledala mastnega .tuna....«
»Kaj tuna?« je vprašal poveljnik r.ačudeno, »kaj se boš še norce bri-Ša iz nas, a?,«
»Prav nič in Bog obvaruj, govorim čisto resnico!«
»No vidite, možje, kakšne neumnosti gobezda«, je dejal stari.
»Ne govorim nobenih neumnosti, ti salamenski slepar, sleparski. Kaj si ie pozabil, da sva v ravšlju u-iela pravega živega zajca?«
Možje so se tresli od smeha in selo resni poveljnik policije se ga ni mogel vzdržati.
Končno se je stari obrnil do starke in dejal: »Spametuj se vendar, kaj ne uvidiš, da se ti ves svet smeje? Možje, sedaj ste se prepričali, da se je moji ženi malo zavrtelo in da bi pravzaprav morala v Trst k Sv. Ivanu, ampak ni prav nič nevarna!«
»Da. da, smo se prepričali!« so soglasno pritrjevali možje. Eden pa je celo pristavil: »Odkar sem na svetu, se ni še slišalo, da bi zajci živeli v morju, tune pa na drevesih.«
Vsi so se smejali ubogi starki, ki se je končno pošteno ugrizla v jezik in zbežala.
»Morda pa v Rusiji le rastejo tune na drevesih in zajci v morju«, o dejal stari, ko je može vabil na kozarec domačega. »V Rusiji se godijo še vse drugačne stvari, le vprašajte Malalana z Opčin ali pa Fran-•zo iz Trsta!«
Pepi z Opčin
umna -.e nagioije n soneti, v Uo-jjni smo pa Komaj zamjuCin jeseu-oKo zaueucmje oucmsKcga sveta: u-pa,nta, ua ne notno zacen pomia-aansKcsa zaueUcmjU sredi najnujse-ga poletja...
Dne iz. februarja smo imeli torej zadnjo sejo jtsensKega zasedanja, ki je potekia v znamenju nu-uaijevanja razpravljanja o preostalih točkah dnevnega reda s predzadnje seje z dne t. tebruarja, ki je oila prekinjena zaradi županove obolelosti. Edino poživljajočo noto je dato seji prerekanje med ko-minformističnim županom ^Lovri-ho in titovskim občinskim svetovalcem Urhom Horvatom o izkoriščanju delavstva v Jugoslaviji odnosno v Sovjetiji. »Tovariša« si zares nimata kaj očitati, ko vsi prav dobro vemo, kako je z delavstvom v komunističnih državah! Sužnji so državnega kapitalizma in nič drugega! Mi smo že večkrat o tem spregovorili v našem listu. To vprašanje je tudi temeljito osvetlila brošura »Kaj nam prinaša komunizem?«, ki je izšla pred kratkim. O-bema »tovarišema« svetujemo, naj si brošuro nabavita v najbližji pro-dajalnici časopisov, da bosta imela trdnejšo oporo za nadaljevanje prerekanja o tem vprašanju na prihodnji seji. Mi pa bomo njima medtem koristno pomagali z objavljanjem naših programskih načel o delavskem vprašanju.
Sedaj pa še nekaj o poteku občinske seje.
Občinski svet je sprejel enoglasno predlog za povišanje najemnine kominformistični telovadni organizaciji Z.D.T.V. od lir 1000 na 1500 lir za športno igrišče v Bo-ljuncu. 'Povišanje je zahtevalo področno predsedstvo. Pri tem je prišlo do ostrega nastopa župana proti svetovalcu Bolčiču (LF), ki je vprašal, če se bodo lahko posluževala igrišča tudi druga športna društva, ki niso včlanjena v tej kominformistični telovadni zvezi. Zupan je ostro zavrnil interpelanta. češ da so dali igrišče v najem tej zvezi za dobo petih let. Sicer pa je v občini samo športno društvo (»Olinščica-Rozandra«) in le če bi se ustanovilo še kako drugo športno društvo, bi občina odločila, če ima tudi to društvo pravico do i-grišča,
Nato je kominformistični svetovalec Valentič prečital resolucijo, v kateri se zahteva, naj ZVU takoj razpiše upravne volitve, in v kateri se protestira proti volilnemu sistemu povezanih list. Po kraiši razpravi. v kateri ie svetovalec Urh Hrovat (LF) protestiral, da to vpra-šenie ni na dnevnem redu, je župan odredil glasovanje. Resolucijo so spreieli enoglasno.
Občinski svet je sklenil, da se od družbe SELVEG zahteva odškodnina za postavitev 5 drogov za električno napeljavo na občinskem zem-liišču, in sicer 5000 lir po drogu, skupno 25.000 lir.
Odobrene so bile nove postavke za užitninski davek, zahtevane od področnega predsedstva.
.Za člana komisije, kateri načeluje župan in ki mora sestaviti seznam oseb, ki imajo pogoje za vr-šitev funkcije porotnikov, je izvolil občinski svet v tajnem glasovanju našega svetovalca Andreja Hrovata in Josipa Ota.
Na kraju je poročal župan o jav-
SDD v TRSTU
opozarja našo slovensko javnost na svojo
fleliiio pustno reduto
ki bo na pustno soboto dne 23. februarja 1.1. s pričetkom ob 21. uri v zakurjeni dvorani Modugno v ulici Crispi št. 7-1. nad.
Dostojnim maskam vstop dovoljen!
Izvolitev kraljice večera in
nagrada najlepši maski. Obdaritev udeleženca z najštevilnejšimi kotiljoni.
Vstop l e p r q t i vabilu!
Osebna vabila in rezerviranje riz na sedežu društva v ulici Machiavelli št. 22-11., v tiskarni Adria v ulici S. Anastasio 1-c, v dvorani Modugno v ulici Crispi št. 7-1. in pri vseh odbornikih društva.
nih delih, ki se izvršujejo v občini:
1) V Borštu, Mačkovljah in Ricmanjih dokončujejo zidanje treh pokritih javnih pralnic, v Krogljah pa pralnega bazena;
2) s prispevki iz 9. gospodarskega načrta ZViU bo občina kupila zasebno hišo v Dolini in jo bo razširila ali pa dvignila ter v njej u-redila ljudska stanovanja;
3) stanovanjska hiša v Boljuncu bo končana verjetno proti koncu meseca;
4) vodovod za Gročano, Pesek in Drago s stroškom 41 milijonov lir bodo začeli kmalu graditi. Za Prfe-benek načrti še niso odobreni, pa tudi sredstev zaenkrat ni na razpolago;
5) v kratkem bo razpisana dražba za zidanje dveh stanovanjskih hiš, po ena v Domju in v Boljuncu:
6) 1,5 milijona lir bo občino u-porabila za ureditev športnega i-grišča v Boljuncu in za nakup še neke parcele za razširitev igrišča:
7) s preostalo vsoto 1,5 milijona lir bo občina izvišila razna manjša dela po vaseh.
Za zimpka dela je občina prejela 3 milijone lir. Zupan je poročal,
kako jih je občina uporabila. SE-LAD (odsek za dela v pomoč brezposelnim) je zajooslil s temi sredstvi 40 brezposelnih delavcev iz občine.
Na vprašanje našega svetovalca Andreja Horvata izjavlja župan, da je občina prejela prošnjo župnika iz Boršta, Malalana, v kateri jo prosi za prispevek za zvonove za borštansko cerkev. Zupan izjavlja, da občina prošnjo preučuje. Andrej Horvat je še predlagal, naj občina ukrene vse potrebno, da ne bi motorna prometna sredstva drvela skozi Boršt z veliko brzino, ker so ceste ozke in vijugaste. Občina naj bi dovolila zasebnikom, ki imajo živino, da jo v primeru nesreče sami zakoljejo, ker jih mesarji prav v takih primerih zelo izkoriščajo. Prav tako naj občina uredi napeljavo vode do naselja Hrvatov nad Borštom.
Končno je naš svetovalec Avgust Strajn predlagal, naj se nujno regulira odtok potoka iz Doline proti 2avljam, ker je nastala nevarnost poplav. Avgust Strajn je še priporočil županu, naj se zanima za gradnjo zvonika v Dolini. Pri tej priložnosti je izjavil župan, da bo morda že v teku tega leta občina sezidala zvonik za dolinsko farno, cerkev.
narodnjakov, ki bo v danem primeru podprla morda tudi kak ko-■minlormistični ali pa titovski predlog in zahtevo, ce bo videla, da je to v narodno korist. To je namreč tisto, kar smo mislili s to svojo o-pombo, ki je Siškoviča tako neprijetno zbodla.
iPri tem, ko je našo trditev uporabil v svoje popačene namene, pa je bil kaj kratkoviden. Videl je smet v tujem očesu, spregledal pa je bruno na lastnem nosu. Izgleda namreč, da tudi v kominformistič-nem taboru, vkljub vsej uniformiranosti glav in možgan, vendar nišo vsi Siškovičevih nazorov. Po našem geslu se namreč ravna tudi skupina kominformističnih prosvetnih delavcev, ki oficielno sodeluje pri nekaterih akcijah, ki so v splošnem slovenskem interesu. Vsaj doslej se je udeležilo vseh,sej, na katerih so bili tudi titovci. Ja — kaj pa je to, veleumni tov. Siškovič? Velja za vas eno merilo, za druge’ drugo?
Ali je to sodelovanje pri konkretnem reševanju perečih in skupnih slovenskih vprašanj, ali pa je to »tito-kominformistični ljubezenski objem«? Ali dela kominformi-stično vodstvo eno, pri »bazi« pa se kaže drugačno?.
Tako je, dragi prijatelji. Siškoviču se je nekaj sanjalo, pa je napisal. Znosil je skupaj nekakšno sračje gnezdo in v njem je pozabil trn, na katerega se je sam nabodel. Sedaj naj najprej odgovori na naši dve vprašanji, potem bomo pa videli, koljko je vredna vsa njegova logika, za katero je »Delo« žrtvovalo cela dva stolpca. V ostalem pa doslednost in logika nista bili nikdar ne Siškovičeva, ne odlika »Dela« in se bo to najbrž izkazalo tudi v tem primeru.
Ni bil naš namen, da bi kopali po stvareh, ki so skupne, toda predrznost Siškovičevega zavijanja v »Delu« je zahtevala, pa naj bo to prijetno ali ne. Nikjer ni namreč zapisano, da mora biti obzirnost samo eonstranska.
za upis
u seznam stalnega prebivalstua
Zavezniška upiava je imela za umestno spremeniti ukaz štev. 219 iz leta 1950, ki vsebuje določila glede vpisa v seznam stalnega prebivalstva. Zato je pred kratkim izdala ukaz štev. 34, po katerem se mora vsakdo, ki je bil dne 1. novembra 1950 vpisan najmanj eno leto brez prekinitve kot začasni prebivalec v eni ali več občinah področja, vpisati v seznam stalnega prebivalstva tiste občine, v kateri je bil vpisan kot začasni prebivalec, če zaprosi za ta vpis v šestih me-
Obiščite slikarshn razstavo Hlodiča in Spacala!
■Pozivamo našo javnost, naj si ogleda razstavo slikarja našega morja dr. Pavla' Klbdfčd v Tržaški galeriji na Akvedotu in razstavo slikarja naše folklore prof. Lojza Spacala v galeriji »Škorpijon« nasproti pravoslavne cerkve!
Drugi zvezek Klasikov v slikah
Javljamo, da je izšel drugi zvezek Klasikov v slikah, ki ga dobite v vseh običajnih razprodajalnicah časopisov. Cena 100 lir.
Drugi gvezek vsebuje zanimiv roman Anthonyja Hopea »Zendski jetnik«, .o katerem bomo poročali prihodnjič.
SDD V TRSTU
opozarja vso našo javnost, zlasti pa naše malčke na
otroško maškerado
ki bo na pustno nedeljo dne 24. februarja v d v orani Modugno v ulici Crispi štev. 7. Igra izbran orkester Starši pripeljite svoje malčke na tb prireditev. - Nagrada najlepši maski in obdaritev najboljšega para.
2rebanje otroških igrač!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 - 19
TRST, VIA COMMERClALE 10-11., TEL. 31-813
secih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Op. uredn.: Iz tega poročila ZVU ni razvidna sprememba, ki je najavljena. Verjetno gre za napako v datumu, ki bi moral biti »1. november 1951« in ne »1. november
1950«. Kajti že uredba št. 219 iz leta 1950 je uredila položaj oseb. ki so bile na dan 1. novembra 195Q, vpisane najmanj eno leto brez prekinitve., kot začasni prebivalci našega področja.
Radio Trst II
306,1 m ali 980 kc-sek
NEDELJA, 24. febr.: 9.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. —• 16.00 Koncert ruskih balalajk. —- 18. 00 Iz delavskega sveta. —- 19.00 Iz filmskega sveta.
20.00 Jugoslovanski motivi. —
21.00 Književnost in umetnost. —
22.00 Verdi: Rigoletto, prvo dej.
PONEDELJEK, 25. febr.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.10 .Slovenski motivi. — 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.00 Verdi: Rigoletto, drugo in tretje dej.
TOREK, 26. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 16. lekc. — 20.30 Aktualnosti. —• 21.00 Dramatizirana povest. — 22.00 Čajkovski: ‘Simfonija št. 4.
SREDA, 27. febr.:	13.30 Kulturni
obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sola in vzgoja. —■>
21.00 Vokalni kvartet. — 21.30 Koncert violinista Karla Sancina.
22.00 Dvorak: Simfonija št. 5.
ČETRTEK, 28. febr.: 13.00 Pevski
duet in harmonika. — 19.00 Slo-venšina za Slovence. — 21.00 Radijski oder. — 23.00 Večerni ples.
PETEK, 29. febr.: 13.00 Glasba po željah- — 19.00 Angleščina po radiu - 17. lekc. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi, — 21.45 Zabavna glasba.
SOBOTA, 1. marca:	13.00 Šramel
kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 22.00 Baletna glasba. — 22.45 Ples za konec tedna.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. .v Trstu
Mizarji kmetovalci podjetnih] m
i
Deske smrekove, macesnove In trdih letov, trame in parke te nudi najugodneje
GALEJI
TEL.
90441 T R S T
Viala Sonnlno, 2 4
IŠČEJO SE AKVIZITERJI
za Trst, Gorico in Videm
SPOSOBNI ZA AKVIZICIJO DARILNIH PAKETOV DOBRA PROVIZIJA Pisati na
M. Š E F Č E K
T R S T - Casolla Postale 181
Lovci pozori
Kune belice Kune zlatice
kupuje po najotšjih dneonih cenah
HFznarstBO illasha
TRST, ul. S. Luzzaro 13-1. tel. 5658
U R A RNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAII ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
Prečno se odločite za nabaoe obiščite
MAGAZZIIII PEL CORSO
TRST, Corso l - Borzni trg (Piazza della Borsa)
DEŽNIH PLHSCEV POU RŠRIKOlf L O D E N - o D COVERCOHTS GRBHRDIH ES
Js/ajoečja izbira po najugodnejših cenah