arhivi xix
[y nqkw /a prakso
107
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije n njegovo delo
LOJ7 TRŠA N
Ob lanskem svetovnem praznovanju stoletni ce filma tudi v Sloveniji vse bclj dozoreva spoznanje (i pomenu /.hiranja m varovanja filma ko< pomembnega dela slovenske in svetovne knl turne dediščine. Ob tem sta "fitli UNESCO in FIAF, mednarodna fcdcraeija filmskih arhivov, pozvala vse dr/avc, da pcskrbrc za čimboijšo hiair.ho svojih filmov kol filmske kulturne dc discine. V Sloveniji so Nacionalna komisija UNESCO, Slovenski gledališki m filmski muzej oziroma Slovenska kinoteka 1er Arhiv Republike Slovenije oziroma Slovenski filmski arhiv s sodelovanjem Ministrstva za kulturo sklenili pri praviti pogovor o varovanju filmske kulturne dediščine v našt državi, kije bil 13. februarja 1996
Slovenski filmski aihiv fSFAj deluje kol posehna delovna enota v okviru Arhiva Repu blikc Slovenije (ARS).
Njegovi začetk segajo v leto 196(i, ke j*. Zakon o arhivskem gradi/u in arhivih jprcdcnl filmsko gradivo kot arhivsko gradivo h zadel/d arhive, da poskrbijo za rije ;ovo ohranrev Po tem zakonu naj bi hili t. j Lini hranili filmsko gradivo vsi arhivi v Sloven'ii vsak za svoje območje. Zaradi specifičnosti filmske^ gradivi., predvsem pa drage opreme za vzdrž^vanic :n specializacije kadrov, je bi! Ida 1968 s sklepam Skupnosti arhivov Slovenije pn ARS ustanovljen filmski oddelek, ki jc skrbel za hrambo filmov za vse siovensko tir.cmljc Pn zakoni iz leta 1966 so morali vsi mietnikt izročati filmsko graai.o arhivu 30 let po nastanku. Do snreircmh j ; prišlo leta 1974, kn jc 7akon o filmu, določal, dr. morajo produeent i Sest mesecev po izgotovitvi filmov brezplačno izročili po eno brezhibno kopijo arhivu. Ker pa jt izvirno grauivo še vedno obdržal produeent, ni bila zagotovljena popolna ohranitev filmov. Zakon o naravni in kuitumi dediščini i/, leti 1981 določa, da produeent šest meseccv po izgokivitvi izroči ARS po dve brezhibni kopiji, po treh letih pa izvirne gradivo, s čimer jc zagotovljena osnova z.a varovanje filmskega gradiva.
Po novem predlogu zakona o arhivskem gra divu in arhivih sc za filmsko arhivsko gradivo šteje zinontirani oii&inalir slikovni in tonski negativ filma ir| po ena filmska kopija vsakega fil ma, ki jo izdela slovenski produeent oziroma jv izdelan v kopmdukciji slovenskih in tuub produ-centov v republiki Sloveniji. Po tem predlogu ho moral produeent takoj po izdelavi filma izročiti filmsko arhivsko gradivo Klimi Repub'ike Slo venije V pogodbi o izročitvi Mlinskega gradila, ki jo sklene produeent z. ministrstvom, pa se mu
prizna nadomestilo stroškov za izdelavo inlcr mediala in filmske kopije.
ARS/SFA je od ustanovitve do krm ca lan skega leta prevzel 224J filmskih nar.lcov oziroma 14.^00 filmskih kolutov V svojih osemindvajsetih letih delovanja jc evidentiral že picko petdeset filmskih u.;lvar|alcev, ki so deloma ah v celon preda . filmsko gradijo ARS/SFA
Najp:cj, v prvi fazi jc seveda začel z evidentiranjem filmskega gradiva na ohmočju Slovenije. Najprej so pregledali gradijo Triglav filma, kije zbiral in hranil tudi starejše slovenske filme do druge svetovne vnjne. To gradivo jc bilo posneto na gorljive filmske trakove in ic bilo zelo poškodovano. Za Triglav filmom jc začel še on Viba filmu.
Po prevzemal j n filmov teh dveh producem skih hiš jt začel tudi z evidentiranjem m pre vzemom filmov Uriikal-sludia, Univcrzuma Agro film;p, Emolfon filma oziroma 3KUC ter Expcrlproj ;kta.
Od filmov zasebnih ustvarjalcev lahko omenimo najpomembnejše, začenši z imeni izpred pred dnigc svetovne vojne, dr Karla Grossmana, Vrličana BcŠlnr, Božidarja Jakca, Mcoda in Milko Badjura, Janka Ravnika, Josipa in Janka Pogačnika. Ivana ,7alazi tka, Franca i ervinke, Staneta Virska, Čora Škodlarja ter gradivo predvojnih zasebnih filmskih pudjelij, Emona filma, Prosvetne zveze in filme tujih ustvarjalcev, ki no snemali v Slovcnijr predvsem Svet lotona iz Zagreba, Posebej veliko filmov zaseh nih ustvarjalcev je hi 'o prevzeto po letu 1970, po srečanju s slovenskimi sncmalci iz časa med obema vojnama, ko jc ARS pridobil tudi številne podatke o njhovcm aclu
Ostaja še evidentiranje filmskih amaterjev v Sloveniji in drugih nastajajočih filmskih ustanov in «najetij, kar je tudi stalna naloga za prihodnja leta. Trenutno ARS/SFA prevzema film.;ko gra divo Vibe filma v celoti, lud negative, ki so pr. Jadran filmu v Zagrehu in na sedežu pudjelja, ter filmskega fonda nekdanje Jugoslovanske ljudske armade v Poljčah Aktualen jc tudi filmski fond Pionirskega doma
ARS/^PA sc ukvarfa tudi v. cvidcnco in prevzemanjem slovenskih filmov v arhivih v tujini Dc sedaj je ARS/SFA evidentiral slovenske filme v Kinoteki Hrvatske m dokumentarne filme, ki so jih Filmske novosti snemale v Sloveniji. Ugotovljeno jc, da so nekateri filmi o Sloveniji še v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu, Avstrijskem |jlm;kcm arhivu na Dunaju, Nem škem filmskem arhivu v Koblenzu, inštitutu
108
Izjiraksc za prakso
arhivi xix 19%
Lucc v Rimu m Vojnem filmskem arhivu v Pari/3. Predvidevamo pa, da hranijo /a Slovenijo zanimive filme se na Madžarskem, v Franci). za najstarejše obdobje, v Rusiji za čas druge svetov ne vojne in morda se v Vel ki Britaniji irj ZDa.
Poleg filmskega prevzema arhiv tudi spisovno gradivo filmskih ustvarjalcev, ki pojasnjuje sne manjc in vsebino filmov, od scenariicv, sne malnih knjig, plakatov, prospektov., fotografij in drugega gradiva o delovanju filmskih podjetij. Seda branimo 189 škatcl tovrstnega spisovnega gradiva.
V okviru ARS/SFA jc tudi fotoleka s pri bližno »0.000 fotografijami in zbirka ?00 vidcokasct.
Vse filmsko gradivo do leta 1953 jc b'lo posneto na gorljivih nitro trakovih in zato jc ARS ?.c od začetka skrbel tudi za njihovo kopiranje na acctatnc trakove. V tistem času so kopirali v 'aboratorijib Viha filma, ki je to delo opravil dokaj kvalitetno. Ver.dar jc dokajS" a količina filmov Se vedno ostala na nitro trako1. ih, ki jib jc zaradi pomanjkanja primernin skladišč Triglav film deponiral v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Kopiranje gorljivih filmov jc bilo razen nekaterih koprodukeijskih uspešno zaključeno in ub j'* ARS nato! tik pred vojno za Slovenijo uspel prepeljati iz Beograda in jih uskladiščil v primernih podzemnih prostorih v Gotenici. Od leta 1988 dalje jc. ARS/SFA Johival srcdsfva za kopiranje od kulturne skupnosti, scdai pa od ministrstva za kulturo. Do leta 19S8 pa so dohivali sredstva za kop-ranjc nroducenti, ki pa pravilom;* niso izročali kopij. Tretja skupina filmov za kopiranje pa so ti: ti, ki so v arhivu, a sc nimajo kopij
Zaradi specifičnosti potrebujejo filmski trakovi tudi posebne pognjc hranjcn|a. Po dosedanjih ugotovitvah ic najprimernejša temperatura za črno bele filme od 2 do 4 stopinje plusa oziroma minusa s 60 odstolk. relativne vlage. Zaradi razkroja npj b1 se zraK v skladiščih za nitro filme v ccloti izmenjal v ItiriH urah, za acctatnc pa v štirih dneh. Pc normativih Fiafa naj hi bila še dopustna lempcratura v skladiščih od 8 do 14 stopinj, relativna vlaga pa od 50 do 60 odstotkov. Za barvni film pa menijo, da je idealna temperatura hranjenja pri minus 18 slo pinjab, vendar mora biti vlaga ped 50 odstotki.
SFA pri ARS hiani filme v dveh skladiščih, v Virantovi hiši v Ljuhljani na Zvczdarski 1 in v podzemnih prostorih v Gotenic V Ljubljani snmo acctatnc, v Goleni ;i pa tuoi gorljive nitro filme, vendar zaradi posebnosti vsake posehej SkljJišča so opremljena s prezrače valnimf na pravami in ustrezajo pogojem, ki j.h :ia to predpisuje FiAF. Posebej za skladišča v Gotenici hi omenil, da so skoraj idealna, ker niso v incslu, kjer z zračenjem onesnažen zrak, predvsem žve-plovc spojine in drugi piini močno vplivajo na obstojnost filmskega traku. Skladišča "na zeleni trati' imajo zaradi ncvtraliziranja vpliva okolja
zunaj mest tudi v Franciji, Avstriji in vzhodnem delu Nemčiji;, kjer so deloma tudi pod zcit^o.
Oh ustreznem skladiščenju delavci ARS/SFA opravljaj | tudi redne preglede filmov c suhim in kemijskim čiščenjem filmskih trakov. Za to in za strokovne ohdelavo uporabljajo pel previjalnih in i z., od katc.ih ,mala dve inon:;or za prr i;lcd slike in tona ler .nšpckeijsko mizo in čistilno omaro.
Naloga ARS/SFA jc tudi strokovna ohdelava filmov s predstavitvijo tehničnih lastnosti, vse hinc in avtorjev, kar jc zlasd dohrodc.šla pomoč raziskovalcem, med katerimi so zlasti študentje Akademi c za gledališče, rodi j, lilin in televizijo, pa tudi filmska podjetja in televizija. V inventarju, k ga jc sestavil Ivan Ncmanič, jc predstavljeno 962 dokumentarnih in igranih filmov, ki jib jc arhiv prevzel do leta 1977 Oh tem nai omenim, da njegov inventar nudgrajl jemo in so za filme, prevzete do leta 1977 računalniško ohdelana m dostopna krajevna in stvarna gesla, ustvarjalci ter pravne in fizične o.->cbc V še dveh invcntari h pa jc Ivan Ncmanič posebej ohdclal filme Božidarja Jakea ter pred nedavnim Metoda in Milke Badjura
Arhivsko filmsko gradivo jc dostopno za upo rabr.ike za študijske, znanstvenc-raziskovalne kiilturno-piosvctne 'n komercialne namene. Po navodihh za izvrševanje Pravilnika o pogojih za upouiho arhivskega gradiva v Arhivu Repuhlikc Slovenije je uporahnikom dostopno z interno projekcijo na montažni mizi v arhivu, projekcijah v kine,dvoranah ter za presnemavanje. O vsem sc vodi evidenca, i c pa gre za presnetje filmskega gradi' a, ARS/SFA sklene z uporahniki pogodbo, s katero urejuje pogoje uporabe in zaračunava storitve po sprejetem ccn:ku.
Pred leti, do ukinitve, jc bil filmski laboratorij pri Vib . Od tedaj dalje pa v Sloveniji ni usta nove za presnemavanje 35 milimetrskega filma Zato smo navezani na lahoralorijc v Zagrebu in Budimpešti. Pri tem obstaja tudi nevarnost iZguhe gradiva o:.iroma odlu, Ive s prcsncljem za tretjo oseho. Nekateri filmi so tudi zaupne narave in zato neprimerni za presnemavanje v tujini. ARS/SFA ali drugi, ki hranijo filmsko gradivo, labko oporck.ijo kopiranje v tujini tudi avtorji ah dediči avtorskih pravic. Zalo sc zavzemamo za ustanovitev ustreznega lahoralorija v Slovcniu, kjer hi labko kopirali filme v ccloti ali jib restaviira!; ler izdelovali kopije sckvcuc, ki bi sc ob uporani poškodovale Pa tudi kvalilela bi bila zaradi lažjega sodelovanja med naročnikom kopiranja in tehničnim izvajalcem lahko boljša vključno s končnim pregledom kvalitete kopij in uporicvanjiem rekiamacM
Avtorske pra. jcc ARS/SFA dosledno upošte va in ima
a)	seznam zročilcljev, ki so določili posehen režim uporabe
b)	za vse preostalo gradivo pa ob upo: ahi, ali ko gre za reprodukcijo, ARS/SFA sklepa po
arhivi xix 19%
]?. praksa za pr.ikso
109
godbe. Prod tem pa mora lisli, k si izposodi i-lmsko gradivo urediti vse, kar > v zvezi z avtorskimi pravicami.
V naslednjih letih sc bo SFA skupaj / nekaterimi drugimi oddelki ARS preselil na novo lokacijo na Roški cesti v adaptirane prostore bivše vojašnice, kjer bodo poleg ustreznih modemih skladiščnih prostorov na 400 kvadratnih metrih površine šc delovni prostori za osebje, trije laboratoriji z žc omenjeno tehnično opremo
ter novimi aparaturami J presnemavanje filmov na vidcokasete. SFA bo :mcl na novi lokaciji tudi večnamensko dvorano za projekcije s slcdvaj-sctimi sedeži [cr razstavne prostore.
Posebno poglavje ju kinotečna dejavnost. Za to sla Slovenska k.noleka in ARS/SFA v sodelovanju / Ministrrtvom za kulturo sklenila dogovor, ki določa, da Slovenska kinoteka zbira Kinolečne filme in bo zanje prevzela tudi vse obveze, ki izhajajo iz materialnega varstva.
Hotel Union v Ljubljani razglednica, 1913 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka
110_Iz prakse /.a prakso_ aRH IVI X_1 X 19%
. _- ' OFLJF
Krtkov trp a hotelam Unior
Atefjo' A CLriNE
Hotel Union v Celju, razglednica, odposlana 1925; fotografa orata Rodč in Martineie iz Celja Zgodovinski atiu\ ¡.j uhlja na, Fotolrka