Tedenske novice. Žapnijo Rtiše je dubil č. g. Jaako IIc, dolgf letai kaplaa ;stotam. Župni> Sv Veafesl na Poho'j« je dobil č. g. žopaik Jože Plcpelec od Sv. Eme. Ženin inžmir Pitannc na Muti je outrelil preteklo nedeljo zjatraj svojo aevesto. Pra\ijo, da se rou je samokres sprožil slu^ajao in zadel za* ročeako ravao v sence, da j« bila pri priči mrtva. Poretso zasedanfe v CeljM. V Ceija a% začn« porotao z«Mdaoje dae 6. deeembra <Mda.]a. tpafik. Vse dosedaj podoljeaa koaaefei^ zi> frafike, se bodo baje razveljavile ia S9 bodo tzsds1<» nove koncesije iztljucno le invalidom. 'Sta 1» m imelo zgoditi takoj po novem letu. 120 otžoikov v Jagoslaviji je bilo mbitih o>i osvobojenja pa do 1. decembra t. L Žalostna stastistika! Rsdič pADlloSčen. Regent Aleksander je med dragimi pomilostii tadi Štefana Radii, kateri je bil zaradi rovareaja proti državi v preisko valnem zapcra. Ko ina je javil pomiložčeDJe preesedaik zagrebšhega sodišča Vojič, je zaklical: wŽiv* 1 regeat Aleksander,,, nakar je odiel na volišče glasovat, Kolikor je znaao iz dosedanjih poro^Jt iz Hrvatske, je dcbila njegova straaka v tem voiilnem boju okrog 50 mandator. Goaeral Wraagel in njegovo brodoTje. Kakoir žo znano so boljšoviki na Krimu popolnoma uničH? armado generala Wrangla. Wrangel pride ˇ Jagosla" vijo, kamor je že pribožal tudi del njegovih ftet aad1000 mož, ki so nastanjeni v Strnišču pri Piuju. General VVrangel Je posadal tudi brodovje, Id pride v .aašo kotorsko luko in Ijo onravljalo varno^no službc< ob naši jadranski obaii. Vvranglova raornarica štoie 8 velike bojne ladje in 5 križark. Wranglovo brodo •• vje je pripeljalo v Kotor nad 7000 ruskih bcganoev ir, južno Rusije. Proti izkrcavanju teh ruskib. beguncev je vložila Italija iz neznanega vzroka protest. Favda poti maožarskra ponareje alc?^ bankoicev se je te dni pričela v Badimpešti. Obto žeoi so bivši ljadski konaisar za faance pod Khnaovo vlado Julij LeDgyel ia tovariši. ObtožeE? ao, da so ponarejali kronske bankovee in jih kol»kovall s poaarejeoimi čebosiora^kiinf kolek; Odoesli so tudi ?z avstro ogrske banke 220 milijonov kron ia jih porahili zase. Avstrijski za^zni svet z;oroj«. Daaes 1. dec se vrAi aa Dunaja prvo zborovaaje avstrijskega zavezaega sveta. V njem imajo krščaanki socijalri 22, socijatai demok^atje 20 in velikoaemci 4 zastopaike. KoroSko zastopajo po 1 krščaasfe? socijalec. scijaloi demokrfct ia velikoae mec. Oranata v peči. V topiloici za železo v mesfe Stad'au nn Nižje Avstrijskem so topili staro že~ lezniao. Med starim železora se je nabajala tadl graaat«, kt je bila ša nabita. Nastala je razstrel ba, katerf? je topilao peč popolaoma razaesla, Kosi železe r padali po 59 m na okoli. Težk< r&ajenih je mm 5 delavcev. N»|viia i»u>a v Er-?i Mmt Blanc se poiirs, Utrgali so m najvišji vrhovi te gore ia oridrvell na italijaaskt straai do ledeaika Breooa. Plaz ci zahteval ncbeaih floveških žrtev. Kat li^ko giba fe v Ameriki je postalo tako krepko, kakcr meada v nobeai drogi državi. V tem letu je pristopiio v katoliško cerkev 23.635 izpreobrojencev poaajveč iz aoglikanake cerkve, Število katoli^aaov v Zdražeaib državah Severne Amerike je naraslo na 17 ia ea četri tsmijona daš Za volil i skisd Kmetske zvez' so nabrali a& gostiji O«mec-Mohorič pri Sv. Miklavž • pri Or mcža, 180 K; taraošaja Marijina drožba pa je nabrala 62 K Praaca Kitak v StiHeoc h aabra la 150 K. Pri blagoslavljaaja Ko^arj«ve kapele pri Sv. Antona v Slov. gor so aabrali 172 K,Na gostiji KolarBeraaič v Laaorja nabrali 180 K. DekiiAka zveza pri Sv. Križu aa Slatini 408 K 24 v. Leopold Napotnik, adavnistrator v Sv©Čini daroval 100 K. Jožef Golavšek pri Št. Jarju ob Tabora nabra! 373 K. Na gostiji KrarabergerIvaaČič pn Sv. Bolf^nka v Slov. gor. s« nabralo 160 K. Matevž Deželak pri Sv. Miklavžo n.LaSkim 316 K. Zborovalci na shoda KZ pri Sv. Lovreacu na Pohorjn 458.40 K. Delavec Gia3eač° nik Ivan v Razborja 10 K. Na gostiji Orla Fr, Koser in Mar. Mesarec pri Sv. Mar'ian pri Vnrberga aabrali 80 K. Jak. Zupanič, župiik v p.3 Gotovlje. 30 K. Neimeaovaoa kmerieu v Gotovljah 20 K. Posojilaica na Fraakolovem 50 K, Gostje na gostiji Sebastijaaa Vogriac in Marije Potofnik v Nadolah pri Žetalah 24^ K Iv. Jorko, žapaik, Staritrg, 120 K. Kosi, kaplaa, Staritrg, 100 tv. Žane ia roladeake v Stsremtrjru 180 K. Praac Plat js, Sv. Jakob v St. g»p., 100 K. Matija Peklar, Sv. Jakob v Slov. g.»r 100 BL Kari Kanplež, Sv. Jakob v Slov. go'., 60 K. LJ. Merc, Sv. Audtaž v Ha!ozah 56 fC. Na gostijS Ludovik Kardiaar—Praaca Bramen na Gornjem Krapju 1»6 K. (Dalje pnh<idniiŁ). Poslal aam je g. glavar Kakl iz Quštan]aslodeii popravek: Ni ras, da je moja žena strastno »giturJa za Nemško Avstrijo, pa6 pa je res, da j© »v gitirala pri nekaterih ženskah za Jugoslaviio. Tafco n. pr. «na Ženska ravno radi prigovarjanja. od atKSJje 2en©, da naj glasnje za nas, ni hoteLa nam več sla *iti Tudi ni res, da je moja žRna glasovaia za NemSu Arstrlio, r«s je, da je moja žeaa bila po prlzhr»•d rieraške strani iz glasovainega imeisika iabrisana, ia vsled tega ni raogla glasovati. Ce so Nenci izre klamirali mojo ženo iz gtassovalnega imenika, so biii torej prepričani, kar ,je samo ob sebi nmevno, da bi glasovala za Jugoslavi.jo, če bi imela glasovalao pravico. Xi res, da jaz nisom Sel k glasovaaju* res je. tla sem glasova). Ni res, da sera ae potegoval za nei» Sko-avstrijsko službo, torej tadi ae more biti rcs, cla me Nemška Avstrija ni hotela sprejeti. Res pa je, de &o iNemci a^itirali-pri kmetih pod idagerjeni Jvoroško KoroSteera" z mojo osebo, da v Nemški Avstriji itaV ja? ostanem glavar, da potem lahko glasujeio za N. Av&iriio. Ni res, da sem jaz dajal Nemcem pbtuho in jih podpiral, res je, da niti en takšen sluCaj se ne bl mogei navesti in sHiciijeai se jaz ravno na prideliene koneejitne in kanelijske uradnike. Ni res, da zavedni Slovenci pri meni niso imeli nobene zašfiite, n res je, da so se ravno Slovenci zmiraj in pri vsaki priliki podpirali, kolikor ie bift) Je mogoce. Z ogorcenjers zavračam trdilo v olopisu, da sera zabavl;n.l ee? mrje, res ,ie, da ostudna beseda Jar" sploh nikdaf n« prids čez moja usfa. Greh bi storil, čo bi jnz ?,?.bavijal čez koroške duhovnike, t.e narodne mvičeniko is prve boritelje, s katerirai me veže pri.'ateliska vez. KJ res, da mi je bilo nepriietno, če je 'v kakšnem zaslopu sodeloval kak dahovnik, ampak res je, •na-sem lavno ,iaz vedno povdarjal, da se raoreio pritegnifi Iroroški dahovniki kot najboljči poznavaloi koroškega slovenskega Ijudstva k vsakema propagandnema delu. Tako sta n. pr. ravno na moj predlog bila gimnazi,,ski profesor veronauka Hribar in poslanec Smo dej povabljena k sejam Narodnega sveta. Na mo' precliog je prevzel prof. Hribar blagajništvo pri NsrodDem svetu in na moj predlog je bil poklican župnik Rudl v Narodni svet. — ."Matej Kakl, okrajni glavar. Nič iii taV« skfito . , Žnpnikn Arnnšu v Kot marivesi pri Celovcu je bik> lansko letd okoli Božife ukradeaa velika pitatsa svinja, Vso iskanje je biio zanasn. Dogcalo se je ie toliko, da se je enedia v gostiini pri ^Zfatem siKdeaca" v Celovon. Te dai pa se razvije na »Koroškea-j kolodvoru" v Mariboru ired dvema delavceme sledeči razgovor: ,,Ti si iz KorošRega?" ,,Da". MJaz sem pa bil pri vojakih pori. To smo ži veli! Poznaš tisti grad tam pri Barovljah?" wSeveda Horober|>M. »Veš tam stno vojaki akradli enkrat eno veliko sviojo. Vstrelili jo saio v hlevo, potem pa odrezali glavo ia jo (glavo) kar tam pustili. Dragokrat emo pa pa šli še neko liko dalje k eaema farjn. Taan pa se nam je bolj 8labo god.lo. Vse krave so nam ušle iz hlftva in smo jih morsli okrog loviti. Potem smo abili s sekiro svinjo, jo vlekii nekoliko vstraa za ea grnn, jo odrli, eden je pa stal na straži ia bi vsakega nstrelil, če bi kdo prišel. Drngi dan saio jo pa prcdaii v Celovec" ,,Ja, jaa, je bil odgovor, ,,vidiš, to je bila sviaja mojega strica, ki je zdsj v Maribora. Jaz bom mn seveda to vse povedal." Harodno jospcdarstvo. Ąm¦ tijska podružnica Ma ibor »n o^oliš priredi v nedeljo, 5 decembra, v dvoraoi okrajnega zastopa (Koroška ce^ta) predavaaje o živiacreji, Predava g. višji živia« zdravaik P raat. Začetek ob 9. ari Pristop k predavaDJu je vsakomar dovoljen; posebej se opoza.rja žeastvo in mladina, da ne zamudi iz ast izknšenega strokuvnjaka sliiati velekoristDe nauke za amno živiaoreje.— Za naročitev morire galice je zaduji čas; aaročsla, prepiačila in tudi udaine za i. 1921 se spre jemajo v trgoviai Klainšek in Peaič (Vetriajska ali^a). Kdor udcino (o 5 decembra ne vpiača, v 1. 1921 ne more dobivati ,,KmetovaJca u Galica je 98—99°/oua, torej prvovrsfcDa in že aa pota. 1 kg stsae 25 K. Kmalu se bo icoglo začeti z razdelitvijo; obeaem se bo tudi oddajalo viaograuno žv^olo, ki je je preskuševalai zavod v Mariboru spoznal kot dobro ia vsega pnporočila vredao blago Letošaje leto je viaograda kim dovolj jasao dok&zalo, da. je oidij treba na vso tnoč zatirati, ako 86 hoče k&j brati. Najunpešneje Bredstvo zoper to bolezea pa je, kakor je danes dognano, ctobro žvepto. Zato j« pač neobbodao, da viaogradaik poleg decsrae žrtve za galico še tadi df.prjneso denaruo žrtev za žveplo. Tlžitnlnskl davek na vlno. Kakor znano, je delnokratvSki 'inareni minisicr hotel upsljati davek na viuo v zneska 532 vinarjev na liter, na sadno vino iu sadni mofit pa v znoslni 8 vinarjev pri Htru, Ta davek bi ludi morai kmet plaSevati za't'S!o vino in ti sti mošt, ki bi ga izpili doma s svojo družino In n ^vojimi delavci. Vrhtega je ministor i*otel povišati iroSari/isk: davok na moso, in sicer na 12—24 kron. Slovonska kraatslia zvoza in njen poslhr^c dr. Korogpo sta ;> odloftno uprla tem nakanam I':ian6nc>ga ministra :'V> dol^em haaprotnvaTjju se )o domokratski ifinan" " v .lister vendf.r mortil adati, Izdal ia sprerimftfj'.io določilo k žo objsvljenemu financnema zaVro¦ii n Po tem (lolofiihi se s 1. dccembrom 1920 ukinja poblrjj ;je trožarinslzeasa. davlca na. sadiio vino in ae Badrsi Dioit. Ukinja se tudi [joviSanje davka na meso. Kar sa t:Ce vinskoga davka, se prolzvodni davek nn vino akinja. Viuski davek se bo smel pobirati sarc^ kot troSarinski davek pri konsumentu v zneska 32 v pri litru. Opozarjarao kraotovaloe na dolo&bo, da j-j pobiranje vii^skega davka dovoijeno sanio, ako se v no proda, oziroma kupi. Vino, ki ga pridelovaleo ¦<> porabi doma za sebe, za družino, za delavoe, je pro sto davka. Kmetje, pazite I J>avok na priraslek od vrednosti nepremicnin na Kranjskem in Koroškem, ki se je že tudi pobiral na Stajerskem, je odpravljen. Nov&mice po 5 in 10 dmarjev. Za 6asa ko .:? bila Srbiia okupirana bilo je akradenih veeje Stev.lo m) in 10 dinarskih novčanic, katere so ble po okapr.cijski oblasti preluknjaiie, Te novčanice so se sedaj z jako dobro zalepljeninii luknjami pojavile v prometn. Narcdna banka opozarja občinstvo, da so te nov6anice brez vsake vrednosti. Ker kroži tudi pri nas veliko šlevilo novcanio emisijske banke bivše kraljevine Srbije naj se vsakdo dobro pazi, da ne naserle kakemu prelrigancu. Kanadska pšenica. Ministrstvo poljoprivrene ]e aabavilo in razdelilo med ljudstvo lansko leto v r.o~ katerih deiiii Srbije tairozvano kanadsko pšenico. '<¦' iioravski dolini ie pokazala sledefii rezultat: jeseuska seiev slabša nego spomladanska, ki j« dala 2—3 krai \eč. Kniii od te pSenlioe :ie baje slajši in okiisnejši nogo Ofi liaše pšenice. Edina nel'uba njena lastiic^t je ta, da zrno ne gre rado iz pleve ter se da oaiV.:i ii dobro edinolo s parno rnlalilnioo. Zmne cene v Voj odH. V Vojvodioi stane me terski stot pšeaica od 930—950 K. Ceaa za ko ruzo (8taro) « 6''/0 primesi od 350—390 K, slsb ša od 250—320 K ia zelo slaba od 250—320 kron za aaeterski stot. Koruza ftakvaatia r zr nn 460 K, v storših 340—350 K, bela letošajs koraza v zrau 4? 0 K. O^es 300 K za metersk stot Cem pšeaici v Novem Sada zela narašča in znaša sedaj 990—i000 K. Cera ^taierskih JHholK v Nennčiji nsrašča ye dao bolj. Nemčija je p< kupila na Štajerskera o krog 2000 vagoaov jaholk. Goae štajerskim ja bolkom 80 per libra 130-140 mark. Izvok štajerskih jabolk na Nizozomsko se vsled dobrc nizozemgke vaiute ni posrečil. Uvoa vina na Cehoslovaško. ,jJugoslovenskt Lloyd" poro6a: ,,0 priliki sklepa trgovske pogodbe z Cehošlovaško republiko se ni vpostavila v pogodbo r.i kaka postavka glede uvoza vina, kateri je bil pogebno znaten iz dalmatinskih krajev. Na zadevno vpra-' Sanje spitske trgovske zbornice, je vlada odgovoril-a, da te postavke ni bilo treba posebej navesti v pogodbi, ker je izvoz vina itak dovoljen. Sedaj pa javljn čelioslovaški konzulat v Splihi še of&cijelno: Uvozii vina iz Jugoslavije ne sfavi Gehoslovaška republika uikakih zaprek. Poljedelski stroji in orodje. Ministrski svet je dovolil kredit, s katerega pomofijo je nabavilo min; strstvo poljoprivrede večjo množino poljedelskih sti"jjev fn oroeija, ki se bo prodajalo kmetovalcem po znv žandh cenah. PodJrovstvo. Poak kovafiem in konjerejcem, sesla\il živinozdravnik Lovro Tepina, vodja državne podkovske šole v Ljubljani. Založila Jagoslovanska kn.iigarna v Ljubljani. Cena 45 K. — Konj, ki nima dobrih in zdravih kopit, pa naj bo dragače še tako brhek, čvrst in isker, ni mnogo vreden; ni inogoče, da bi taka žival opravljala na trdih tleh težko deio. Da pa kon.j ohrani kopita zdrava in ostane za delo ^posoben, treba ko;iita negovati in snažiti. Ce pravilnb negu,;ete že žrebe, se kopito naravno razvija in okrepi. Knjiga poufii konjerejca, kako naj kopito noguje. Kopito ne obstoji, kakor se nam na prvi poglod dozdeva, iz ke;ie roga; temveč roženi deli kopita ol> dajaie (podobno kakor Cevelj stopalo) zelo žilnate in raesnate dele, v katerih tice kopitne kosti. Podkev pa (iaje konju trdno oporo in varaje, da se rog preveč :n prehitro ne obrabi. Da pa je podkev kos svoji nalogi, mora odgovarjati obKki kopita in nsposobiti kon.ia za gotovo delo. Podkve so zelo razli5ne: podkve za ^prežne konje, za iezdne in za konje tekače in dirkafie; sklenjene, kresalne, tričetrtne, podkve za ?i!sniena kopita, raztezne, kljunaste, pokrite, turgkei } a tudikopita so zelo razlifina z ozirom na to, 5e so pravilna ali ne, zdrava ali bolna. Tepina razločnjc: ^ravilna kopita, položna, strma, kozja, spacena, polna, ploSPnata, stisniena in na pol stisnjena. ,,Konj se kreše" ia ,,konj kleplje"^ slišimo tako nogosto govo rili na§e voznike; piseo to napafino hojo zelo obširno obravnava in daje primeme nasvete. Posebno konjrre.jcu je namenjen odstavek o negovanju kopit. Kopiine bolezni zavzemajo malodane eno tretjino celega bcsedila; tu nas uvaja, kakor preiskujemo šepastega Von.;a, nato obširno opisuje kopitno vnelje, otiško, okosteneli konitni hms anec, zakov-anje, podplatni o bod, poškodbe podplata in svitka, pijavko kopitnerrn hruslanca, strelno gnilobo, loopitnega raka. rnzpoice. lofiene in votle stene, drobljiv in mehak rog. Podko,-an.ie govedi zakljuCuje knjigo. Delo krasijo 104 lepe slike, ki že same Jagos'ovensko knjigarno najboljSe priporoCajo. Tepina je bil, kakor noben dmgi, poklican, da nara napiše pouk o podkovstvu. V doigi vrst5 let se .je kot vodja podkovske 8ole vglobil-T predmet in v prerlstoieftern delcu sreCno zdražil teorijo s prakso. Kn,i?ga zaslažJ, da si jo vsak konjereiec nabavi ter ,to pazljivo in j onovao prebira. Za kovaCa Je pa knjiga najno potrebna.