': - : ' " - ■ ' 1 „Sleoansia knjižnica" izhaja psaftega 15. dne n mesecu in slane rselelne 1 gld. 80 ltr. | Razim snopičev od 1 —34 imamo še te-Ie v zalogi: S \ 35 . — .Gorjupa naša kupa*, poljski spisal Lucijan Titomir („Lu-j bavva*), poslovenil S. Tugomil. — .Kazančiči*. Povest iz življenja ! Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušič, poslovenil Ivan Čestimir:' 36 . —• ,V gradu in pod gradom”. Češki spisala Božena Nemčeva. ■ Poslovenil Petrovič. 37 . - .Godčevska Lizika”. Pripovedka. Češki spisal Vitšzslav Halek. j Posl. Anonvm. — .Olga Žilinska*. Slika iz borbe Slovakov za .; svoj narodni obstanek. Spisal .lan Janca. Poslovenil Pohorski.. 38 . in 39 . — .Izbra ne pesmi*. Zlož i Anton Funtek. 50 kr. 40 . — .Materin blagoslov*. Igra v treh dejanjih. Spisal Anton j Klodič - Sabladoski. 41 . savček*. Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal Anton Sušnik. 42 - 43 . - I. .Srnodin*. Povest. Spisal Dobravec. — 11. „Za ne¬ gotovimi težnjami*. Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonvm. 44 - 45 . Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. 50 kr. 46 . .Ikonija*. vezirjeva mati. Srbski spisal Čeda Mijatovič. --. j ■Poslovenil Podravski. } 47 . - .Narodne pripovedke v Soških planinah*. III. — Iz zbirke , Jos. Kende in A. G. 48 - 49 . — Poezije. Zložil Josip Pagliartlzzi-Krilan. 1. 50 kr. 50 - 51 . — .Prek« morja*. Hrvatski spisal Evgenij Kumičič. Pošlo-, venil A. Z. Lovanski. 52 - 51 - 54 . .Zbrani spisi*, lil. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi- Krilan. 60 ki'. 55 - 56 . — .Kapitanova liči*. Ruski spisal A. S. Puškin. Poslovenil Semen Semenovič. 57 - 58 - 59 . — Povesti s potovanja. Spisala Ana Rehakova. Poslo¬ venila A. Dermota in J. Kunšič. — Korolanske povesti. Spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil Dermota. 60 kr. 60 - 61 . — Poezije Zložil Zamejski. 62 - 63 . — .Marica*. -Spisal Ljuba Babič (Gjalski). Poslovenil Vinko Vinic. 64 . .Punčika*. Mestni jiUrttz^Pnljski spisal Stanislav Grudzinski. Poslovenil S. P— 65 - 68 . .Slučaji usode‘jvsfrogian. ^rafala Pavlina Pajkova. (S sliko). 69 - 72 . .V Petrograd“t^olopilpe $8ce. Sestavil Ljudevit Stiasny. 73 - 74 . — .Si ra ho mir t.^Izvirna roman tiska igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Benko. — .Mlada.-£brh‘. Romanliški igrokaz v treh dejanjih. Spis.al Milovan. ' ■ .m \ v >' ; f i f. Snopič 75-70 V Gorici, 15. julija 1808. Gena 36 kr. Cena naročnikom celoletno 1 gld. 80 kr., ali snopičem za naročnike 15 kr., nenaročnike 18 kr. »SLOVANSKA KNJIŽNICA 1 : Slovanska knihovna. — CjantiHCKast BnomoTeKa Urejuje in izdaja ANDREJ GABRŠČEK. Izhaja vsaki 15. dan v mesecu. V GORICI. Tisk. in zal. ,Goriška tiskarna“ A. Gabršček,- 1893. J\(a bojišču. pizode iz laške ustaje leta 1848. Spisal JAK KLECAHDA. Poslovenil iz češčine po dingi izdaji IVAN REJEC. V GORICI. Tisk. in zal. «Goriška Tiskarna« A. Gabršček. 1898 . ■m - 53ooO*i je hvaležno šepetal Rosetti. «Ne zahvaljuj mene, ne zahvaljuj Boga», je rezko odvrnil liuzar. Zavladala je spet tišina nad bojiščem. Le v višavi nekje je zakrokal ptič, čakaje bogatega plena. Oba vojaka sta si sedela — 31 — molče nasproti. Rosetti, oprt z levico ob zemljo, se je trudil, da bi izvlekel nogi iz¬ pod mrtvih teles. Tovariš ga je gledal, ali ni mu pomagal. V tem je zopet priplul mesec izza obla¬ kov in obsijal žalostno skupino. O njegovi svetlobi je spoznal Paolo Rosetti svojega rešitelja. .... «Ti ši, Varagy Ferencz?» je prestra¬ šeno vzkliknil. Ali naglo se je zopet pre- menil izraz njegovega obraza, ustopivši ra¬ dosti nad svidanjem. «Poznal sem te že prej, Paolo Rosetti!« «In vendar si mi pomogel! Sva oba smrti blizu, odpustiva si! Zahvaljujem se ti F erencz! » «Ne zahvaljuj se, nisem ti odpustil!« je odgovoril suho Varagy. «Poživil sem te le zato, da bi poravnala stare račune!« «Ferencz, za kratko bova morda oba stala pred Bogom! Odpustil sem ti, odpusti še ti meni!» »Odpustil si? In ne veš niti, kaj imaš odpustiti«, se je divje nasmejal Varagy. «Grešil si ob meni s svojim zasledova¬ njem! Vem to, in.vendar ti odpuščam! Bili smo tovariši; ne hodimo s srdom v večnost! «Ne hodimo, prav praviš! Že je vse poravnano«, je rekel Ferencz, in z nova je zažarelo njegovo oko s strašnim ognjem osvete. - 32 — «Zahvaljujem se ti, Ferencz !» je šepetal s slabečim glasom Rosetti. «Umiram zado- voljneje!« «Ne zahvaljuj se — počakaj še! — Bili smo tovoriši, Paolo, in ti si mi premamil dekle. Ali sem ti smel to odpustiti?« je le¬ deno vprašal Y'aragy. «Irma te ni ljubila ! Sama mi je dala srce. Nisem ti je premamil!« «Molči, veš, da lažeš!« je zakričal na-nj Ferencz. «Ljubila je mene, objemala me je s svojo ljubeznijo poprej, nego si ti prišel. A ti si mi jo premamil!« «Ti nuj črtiš, Varagy! Kaj hočeš od mene?« «Sovražim? Ne več! Kaj hočem? Nič več! Ti si imel brata, imel mater, jaz pa nisem imel nikogar nego njo. — Kadar nam hudobnež ukrade konja s puste, obesimo ga brez milosti. In ti, Paolo Rosetti, ti si mi ukradel ljubico, za katero bi bil dal celo čredo konj, samega sebe — svoje duše spas! In jaz, Varagy Ferencz, naj bi ti odpustil? Nikoli! Slišiš Paolo, ali me slišiš Rosetti? Nikoli!« Čuden ogenj iz očesa Ferenczevega je rekel Rosettijevemu, da ga čaka strašno ma¬ ščevanje. Toda ni se mogel niti hotel braniti. Spustil je glavo nazaj ter zaprl oči. «Umiraš? Ne umiraj še«, se je zasmejal Ferencz in stresel tovariša. «Hočem ti le nekaj — 33 še reči in potem si odpustiva ter poj deva skupaj !>> «Veš, da sem bil dva dni odsoten», je nadaljeval, videvši, da je Paolo odprl oči. «Ivadar sem se vrnil, verovali sta mi, da sem bil padel sovražnikom v roke. Motili sta se! Bil sem nekje drugje in vrnil sem se, da bi videl tebe in potem, če treba — smrt!* «Prišel si za maščevanjem? Sovražnik te je prehitel!* «Dal sem ti življenje za časek, Paolo!» «Da bi me ubil! Zabodi, bom ti hva¬ ležen*, je zavpil Rosetti. «Ne, bratec moj, nočem tvoje krvi!» se je zasmejal Varagy in hinavskim glasom nadaljeval: «Hočem ti dati uteho na pot v večnost. Hočem, da bi šel z mirno zavestjo, da je popravljeno, kar si na meni zakrivil*. «imel si brata, res zalega mladeniča! Kakor vsi Lahi, je stal proti nam. čakal je, da i ti popustiš prapor, na kateri si prisegel in potegneš z ustaši. Poiskal sem ga in nje¬ gove tovariše, zavedel sem je in včeraj pre¬ dal vse sodbi polkovnika Lobela. Veš, to je tisti, ki je dal 17 ujetih begunov postreliti!* «Moj ubogi brat!* «Ne miluj ga! Mu je že dobro. — In veš, kje sem bil minole noči? Dve uri odtod je mala vasica, poznaš jo! Tam je bedela z materjo tvoja Irma. Mala kočica, ali za¬ doščala b.i zate in Irmo, kaj ne, Paolo Ro- 3 — 34 — setti? Tja sem šel, da bi prinesel tvoji ma¬ teri in Irmi poslednji tvoj pozdrav. Toda zakaj trepečeš, bratec ?» «Vrag!» je zavpil Paolo. «Iz tvojih ust moj pozdrav — ta jo je otroval!» «Ne otroval! Jaz ne delam s strupom. To. je orožje žensko!» «Kaj si torej naredil?» «Ti ne razumeš ?» se je zasmejal Va- ragy ter zabodel svoj zlovešči pogled v obličje oslabelega sovražnika. «Nesrečnik!» se je izdrlo Paolu iz prsij. «Ubil si ju in jaz pojdem za njima!» «Ne še, Paolo Kosetti! Počakaj na-me ! Ne hiti za Irmo, kajti tam se ne boš več mogel oglasiti pri nji. Veš, kaj sem naredil? — Ti si mi vzel vse, jaz sem se le osvetil. Vzel sem ti brata, mater — ljubico! Vsakdo, kakor umeje! Življenje za življenje! Tvoja Irma je umrla, — čuješ, Paolo Rosetti ? — Zdaj mi ne odhajaj! — Irma je umrla, ven¬ dar še pred smrtjo je — bila moja!» Grozen krik je pridrl iz prsij umirajo¬ čega vojaka. Vzravnal se je šiloma do pol telesa, ali smrtnim hropenjem se je zgrudil zopet na zemljo. «Onečaščena !» sta mu še¬ petali ustni. «Onečaščena! Da, tako se temu pravi!» Z divjo radostjo je pogledoval Ferenez na svojo-žrtev. Sklonivši se k drugu, ga je - 35 — objel okoli vratu. Stisnil ga je k sebi ter poljubil na ustni, krčevito zaprti. Zaman se je zvijal Rosetti, trude se otresti vampirja, ki ga je dušil. «Umiraš, prijatelj? Umiraš, bratec?» je hripavo govoril Varagy, gube že sam moči in zavest. «Nikdo ne bode za teboj plakal. Umiraš v mojem naročju, kakor je tvoja Irma umrla. Ali — ti si me ugriznil! In jaz sem ti vendar dal poljub, ki ti ga je poslala umirajoča Irma!» Hripavi smeh Ferenczev se je razlegal po bojišču. Tako-grozen smeh, kakor tuljenje hijene, kadar je prišla med mrliče gostovat, tako strahovito, kakor hehetanje jastreba in šumenje njegovih poru lij, kadar se je vrgel na mrtvo žrtev. Ali Paolo ni odgovoril, bil je mrtev. ,»Mrtev D je zaklical Ferencz zmagovito. «Veroval mi je! — Maščevan sem in rad umrjem!» Vojak je legel na zemljo poleg mrtvega druga in zatisnil oči. Ni imel toliko sile, da bi potegnil roki izpod neprijateljevega telesa. -V Dokončal je. — In tako sta tu ležala oba tovariša drug poleg drugega v tesnem objet ju. Mesec je zopet predrl za hip skoz oblake, ožaril s svojim leskom temno, žalostno bo- 3 * — 36 — jišče, — potem potoval dalje ter v istem hipu osvetlil v nedaleki vasici hišico, kjer so ob mali svetilki sedele tri osebe okoli mize. Bili so to Paolov brat, njegova mati in Irma, ki je molila za srečen povrat svo¬ jega ženina. — Izdaj i c a. i. V malem zalivu se je gugala ladja, zibajoča se v lahkih valovih, in mlad ribič si je veselo popeval. Saj je vedel, da topli jug, ki je vel z dola od lombardskih bregov, besede njegove pesni zanese ven k tisti mali hišici, kjer je na vrtcu sedela njegova Anzioletta. Navezoval je udice na dolgo vrvico ter delal na-nje vado, od katere je pričakoval izdatnegh plena krapov in postrvij. Vse¬ lej, kadar se je motvoz za košek ponovil v vodo, je tlesknil s prsti in pridal k zado¬ voljnemu svojemu brnenju veselo popevko. Potem je zablodil njegov pogled k mali hi¬ šici na pobrežju, in Pietru se je v očeh po¬ svetilo, kakor kadar odseva rano solnce ob vodi Gardskega jezera. Delo je bilo končano. Pietro je skočil na breg, da bi privezal konec vrvice ob kol, v zemljo zabit. Potem je sedel spet v barko, potegnil iz skrinjice pod sedalom prgišče smokev in kos suhega kruha, da bi povečerjal. Pogledal je tja v ono stran, kjer mu je bilo solnce izginilo. Zaslišal je lahke korake, a ni se ozrl, vedel je, da je to ona. — Le Anzioletta je znala tako lahko stopati, če je hotela svojega dragega iznenaditi ter nepri¬ čakovano objeti od zadaj. Slišal jo je, a ni se obrnil. Čemu jej kaziti radost! Anzioletta se je prikradla ven k ladjici in skokoma je bila pri dragem. «Nezvesti!» je vzkliknila, prijemši ga okoli vratu in ostro mu gledaje v oči. «Kam uhajajo tvoje misli, da tako nepremično gle¬ daš na Rivo?» «Mislim na Rivo,» se je smejal Pietro. «Tam je stari Salvietti, grd kakor noč!» «Ali ima baje hčer krasno kakor dan», je pozvedovala deklica, zabodši svoj pogled v Pietrovo obličje. Njena roka se je igrala z nožem v pasu mladega moža. «Pusti, Anziolettina! Ne poznam njegove hčere. Ali ima lepo hišico in lično barko. Vitka je kakor gospica in nese tudi proti vetru!» j« Kaj ti je za Salviettija? Hčere ti ne da in barke tudi ne!» se mu je posmehovalo dekle. Ali proda pač, dušica moja! Le še pet sto lir, in vse bode moje. Salvietti hoče proč odtod, proč, doli v Piemont — in išče kupca!» In za to si danes tako dolgo delal ? Hočeš naloviti za pet sto lir?» se mu je smejala. «Ne smejaj se, Anzioletta! kadar spra¬ vim nekaj, bo moral tvoj stari dodati!* «Ne vem, ne-vem, dragi Pietro!* je ma¬ jala deklica črnolaso glavico. «Očetu se je prikupil nekakšen signor tenente odtod in noče o tebi niti slišati!* Prokleto*, je siknil Pietro in zagrozil s skleneno pestjo proti .trdnjavi, ki se je dvi¬ gala nad Torbolo. če pride poročnik še kdaj k vam, bode mu zlo!» Idi vendar! Koga strašiš!* In gorje i tebi, draga! Ne prihajal bi, ko bi ga ne vabila, hinavka! Ali pri sveti Luciji ti prisegam...... — Dekle je zadušilo njegove besede z vročim poljubom. « Ali mi veruješ, Pietro ?» je vprašala, ognjeno na-nj pogleduje. = Verujem, toda le dokler poljubljaš!* je mrmral Pietro. «Pak te bom poljubljala večno!» Znova se mu je vrgla na vrat, in Pietro je vero¬ val popolnoma. — «Lahko noč, Anzioletta!* — Deklica je odskakljala in mladi ribič je - 40 — ostal tu samoten. Razgrnil je gunj (koc) po la¬ djici, da bi na njem prespal noč. Pietro je bil navajen trdemu ležišču in mraza se ni bal; saj so se nad Rivo že beleli zidani stebri oranžerij, krijočih je po zimi, da branijo nežno drevje od hladnih severov. Vrhu tega je pihljal od juga topel veter, — in predno počne zjutraj mrzli hlad veti s tirolskih gor, bode Pietro davno že zopet na svojem delu. * * * Mladi brodar je obrnil ladjico tako, da bi lože videl k hišici svoje ljubice. Njegov pogled je blodil od hišice navzgor, kjer se je dvigala kakor črn strah mala trdnjavica. Divje se je zavrtelo ribičevo oko, kadar¬ koli je obstalo na nji. Tam gore je bival s svojimi lovci avstrijski poročnik in ta je gledal za njegovim dekletom. «Le proč odtod, proč v Rivo», je mrm¬ ral mladi brodar. «Tam bode varneje ; ženske so slabotne!* In Pietro se je zamislil, računaje, kdaj mu bo moči, staremu Salviettu izplačati za¬ htevano vsoto za njegovo hišico in lepo ja¬ drnico. Nakrat je bil prerušen v svojih mi¬ slih; po cesti od Arka je zaslišal lahek a trden korak, bližajoč se hišici njegove ljubice. Anzioletta je doslej svetila. Čakala je pa morda poseta zdaj, ko je, po svojih besedah, šivala svatbeno obleko? Pietro se je — 41 vzravnal v svoji ladjici ter z izbuljenim po¬ gledom zrl k bregu. Zagledal je moško po¬ stavo v hišnih durih; brodar ni mogel spo¬ znati, kdo bi to bil, ali slutil je, da poročnik. Pietro je segel po. nož ter se kakor mačka kradel po bregu. Cul je glasove; dekle je govorilo s tujcem. Brodar se je svo¬ bodneje oddihnil: ni bil to poročnik, kajti nočni potnik je govoril čisto laščino. Naglo je stopilo dekle od hiše in polo- živši roke k ustom, zaklicalo tiho: «Pietro ! «Anzioletta?> je zašepetal polglasno ribič ter skokoma bil ob dekletu. «Oh santa madonna! Kako si me pre¬ strašil!» je kriknila deklica. «Bil si na ogledu, ljubosumnik ?» In ne čakaje odgovora, gaje prijela za roki. «Pojdi!» je velela. «Tu, signor — ta je Pietro, najbolji brodnik Torbole. Pozna lago di Garda*) ka¬ kor svojo dlan, in njegova barketina leti po njem urneje nego potapljavka!» Tujec je preletel s svojim pogledom mla¬ dega brodnika. Bil je zadovoljen. Pietro po postavi ni bil velik, a čokat. Na njegovem rjavem obličju, osvetljenem od leščerbe, br¬ leče v hišici, je bilo očitno, da se ne plaši nevarnosti. «Ali me popelješ do Gargnana?» je vprašal tujec. *) Gardsko jezero. — 42 «Signor plača?* « Kraljevski!» je odvrnil s pridušenim j glasom mož. Zdaj si je ogledal ribič svojega gosta in zadovoljno pokimal z glavo: «Popeljem vas ven na kraj pekla!»' «Dobro! Ali pri Gargnanu se ustavimo*, j se je nasmejal tujec in dodal: »Ostanek ceste pojdem peš!» «Zlo je zdaj broditi, signore! Vleče si¬ len jug, in če se veter prevrže, pride ve- nezza, in ta je hujša!» ' «Mar se bojiš vode!» je vprašal mož. ; «Sem iz Torbole, signore!-» je ponosno odvrnil ribič. «Torej čvrsto v ladij o!» «Počakajte dve, tri ure. Potem bo pihal vento paesano, veter z naših gor; pot mine urnej e!» «Za tri ure moram biti v Gargnanu, čuješ li brodnik?* je važno vprašal tujec. «V to dobo križajo Avstrijci od Ponala proti Rivi!» je opominjal brodar. «Mar se jih bojiš ? Pojdeš okoli Novene!» — Deklica, nestrpna dolgega pogajanja, se i je naklonila ljubemu. «Spomni se Salviettija», je zašepetala. «Popeljemo se, signore; a plačilo?« Tujec je molče potegnil mesec. Razumel j je, zakaj to dolgo protivljenje brodarjevo, in položil mu v roko bogato nagrado. Pietru so se zaiskrile oči; bilo je zlato. «Mille grazie», je zamrmral. «To je le polovica; ostanek v Gargnanu», je odgovoril tujec in obrni vsi se k dekletu, ji je podal'zlat. «To za tvojo skrb», in sklo- nivši se k nji jo je poljubil na obraz. «Ne tako, signore! Anzioletta je moja nevesta», je zavidno priskočil brodar. Ali tujec, zašepetavši dekletu »felice notte», je že korakal proti bregu. Pietro je izročil ljubici denarje in z nekoliko poljubi se razločil ž njo. ŠeT štiri sto lir in sem tvoja», je zaše¬ petala Anzioletta. «Felice notteL II. Ladjica je plula iz zaliva ter urno re¬ zala jezersko gladino. Pietro je bil star ve- slar, najboljši v Torboli, in Torbolčani so znani dobri plovci na Gardi. Po malem času sta bila sredi v jezeru. Brodnik je brnel nekako popevko, tujec je molče gledal k Rivi, ki je bila zatopljena v tih spanec. Le tu in tam je bilo razsvetljeno okno, in ta svetla so se s pobrežnimi sve- tiljkami slikovito odbijala od jezerske gla¬ dine, lahko se valujoče. Povsod je bil pokoj; le gučanje vode in šumenje cipres, s katerih listjem se je poigraval veter, ga je rušilo. 44 — «Zakaj ne veslaš?« je vprašal tujec, ko je brodnik nakrat prestal v delu. «Smo v struji; corrivo naju nese!» je J odvrnil ribič. «Niste slišali, signore? V Ju- dicarih se bijejo. Vrli Manara, — Bog ga j živi, — je privedel svoje čete k gorenji Sarki !* »Motiš se, brodnik. Doslej je v Gar- gnanu. Ali pride brzo in drugi ž njim ! Kaj pa Peschiera ?» «Od predvčeraj zopet v rokah avstrij- ! skih», je odvrnil Pietro. «Šli so od Mincia k Veroni in tam se j zdaj drže! Bog ve, kako se to skonča in kdaj bodemo spet imeli pokoj !» «Ali ti je mileje gospostvo tujcev ?» ga je temno vprašal neznanec. «Sem Italijan, signore*, je mesto odpo¬ vedi pravil plovec in znova prijel za vesla, da bi čvrsteje gnal ladjo naprej. Tujec, zadovoljen z odgovorom, je mol¬ čal in Pietro se je zamislil. «Pomni Šalviet- ti j a!» mu je zvenelo v duši. «Še štiri sto, in bodem tvoja«, je dela Anzioletta, in te I besede kakor da bi mu ponavljalo tiho plu- skanje vesel. Tujec je zacvenkal s penezi; skrival je mesec skrbno na svojih prsih. «Še štiristo*, je pomislil Pietro ter zavihtel vesli, da je ladjica poskočila in kakor ptič letela po gla¬ dini. Ustrašil se je svoje misli. — 45 Ni si drznil pogledati na moža, kate¬ rega je vozil. Bal se je, da bi mu čital z očij to črno misel. Toda neznanec, zamišljen, se ni menil za plovca. Razmotrival je o namenu svojega pota. Premišljal je o vojni, ki se je bila raz¬ vnela nad plodnimi njivami Lombardije in Beneške, zanašaje svoje groze ven do tri- dentskih gora. Bila je to vojna za zjedinjenje Italije, za osvobojenje jednega njenega dela od av¬ strijskega gospostva. Bil je mrak. Mesec je le slabo svetil skozi oblake, ali ribiču je gorel v očeh pla¬ men. Videl je mesec z zlatom skozi tujčev plašč, videl je zlato. «Še štiri sto — pomni Salviettija!» In ladjica je lahko plula dalje. Poljubil jo je — Anzioletto, njegovo nevesto! Kaj ne zadoščuje to, da bi Pietro zmočil nož v njegovi krvi? Ribič je prestal veslati. «Žge'me v grlu«, je pravil. «Suhi ve¬ ter j e!» «Le naprej! Napij se vodeb je opomi¬ njal tujec. «Cemu vode? Imate na vrvci steklenico z vinom, in sam ne pijete!» «To ni za utolaženje žeje! Imam je le za-se. Ko bi me Avstrijci ujeli, pomoglo bi — 46 - še to vino. Poda mi sile, da me nikdo ne j udrži». Tujec se je čudno zasmejal. »Veslaj brodnik! Pomni plačila ! > «Pomni Salviettija*, je zvenelo po duši plovcu. Le še štiri sto — —». In on jo je poljubil, njo, njegovo ne¬ vesto ! »'Kaj je to?» je vprašal tujec, kazaje k bregu. »Tremosine!« ■ « A do Gargnana?» «Še uro!« «Moraš pospešiti*. «Moraš pospešiti — pospešiti«, je mrm- ljal brodnik. «Le še štiri sto!» Zategnil je silno z veslom, da je skočilo iz povodca. «Maledetto», je zamrmljal ter se dvignil, da bi popravil hibo. Stopivši naprej je položil vesli, sklonil se, in v trenu kakor mačka se je vrgel na tujca. Zabliskal se je nož in tujec se je zvalil j v ladjo. «Qh traditor*, je vzkliknil. — «Tra- ditor della patria«*), so liropela njegova ustna. ! Padei je drugi udarec in tujec je bil mrtev. Pietro je imel dober nož in gotovo i roko. Potipal je mošnjiček na prsih mrličevih in veselo zavrisnil; bil je težek. Kaj zdaj? j obrnil je ladjo k domu. Kadar izide mesec, i •j Traditor della patria — izdajalec domovine. Uredn. 47 — pregleda tujca in. potem bo dosti časa, vreči ga v vodo. A voda ne govori, in kar jezero kdaj pogoltne, tega več ne vrne. Vzel je vesla in ladjica je zopet letela po gladini. * «Zdaj je tvoja Anzioletta, tvoja srečni Pietro !» je mrmljal. — «Traditor della patri a: , je šepetala vest. Potopil je vesla ter silno gnal ladjico. — Hotel je ubegniti misli na nekaj, kar je vozil s seboj. Z jezera je šinila voda kvišku. «Kaj je to?» — se je ustrašil ribič. «Tepec, bojaz¬ ljivec, ali ne poznaš Garde, — mehur zraka. Vodni mož si oddihuje!» Nehote je zatisnil oči, da ne bi moral gledati na strašilo, ležeče v barčici. Zatisnil je oči, ali v očeh je gorel plamen. Ni videl zlata, videl je kri. V grlu ga je žgalo; pustil je veslo, da bi z dlanjo zajei vode. Pripogibal se je, da bi zmočil ustna. «Kaj, voda? Vino, vino —». In odloživši vesla je skočil k mrliču. Pretrgal je vrvco, da bi mu ne trebalo mr¬ tveca dvigati, ter potegnil steklenico izpod te¬ lesa. Bila je topla, topla od krvi umorjenega. Hzdajica, izdajica domovine!« je šepetala vest. «Zakaj mi jo je poljubljal?« sejegrozno zasmejal ribič. — 48 V grlu ga je žgalo ; o d m a šil je steklenico in v jednem dušku izpil vso njeno vsebino. «Hu — trpko !» in potisnil je posodo v barčico. Prejel je za vesla, da bi brže prispel domov. «Prav je govoril ta Tridenčan», je mrmral ribič. «Podalo mi je to nove moči, ali žeje ni ugasilo!» Naglo je prenehal v delu; ni mogel vesel pritegniti. Začutil je strašno bolest v notranjosti. Vino je palilo, kakor bi živega ognja bil nalil v telo. Pre¬ strašen je prijel z roko za čelo, s katerega se mu je biseril mrzel pot. Ozvali so se poki z gor Judicarskih, — bili so se tam bratje za svobodo, in on je zdaj ubil enega od njih, ki jim je nesel po¬ moč. Ubil njihovega, ubil svojega brata. Voda je temno gučala. «Izdajica, izdajica domovine!* je kričalo iz valov na osamelega plovca. Pietro je z grozo poslušal. Otvorjena usta so hlastala po zraku, pogled se mu je kalil, roki krčevito zvijali. «Strup, strup! Otrovljen!» je ječal ribič. «Pomni Saviettija — izdajica domovine — le štiri sto lir» — mu je zvenelo po duši v temni zmedi. Pietro se je zvijal v groznih bolečinah na dnu čolniča. Slišal je gučanje vode od Ponale, — slišal vpijoči glas vesti, — ni videl ničesar nego strašni blesk zlata v krvi. Klical je Anzioletto, klical tujca — toda — 49 zaman. Njegov glas se je odbijal od skalnih sten ponalskih in se izgubljal na jezeru. Pro- klinjal je sebe, proklinjal svojo ljubico, — zakrival oči, a vendar videl zlato in kri. — Pomni Salviettija! — Le štiri sto lir L — je zvenelo tako po duši. »Imam je — imam!» je šepetal Pietro. «Izdajica domovine. — Kajn, morilec brata!» je kričala vest. Naglo se mu je stemnilo. — Pietro je obupno kriknil in bilo je po njem. Solnce se je skrivalo za Baldom. Lahka megla je stala nad jezerom gardskim in hla¬ den veter, kateri je k jutru vel s tirolskih gor v lombardske ravnine, je razganjal in trgal ta megleni zavoj. III. Anzioletta je stala na bregu ter pogle¬ dovala z brižnim očesom doli na jezero. Zle sanje so jo plašile vso noč, in Pietro do zdaj ni prišel. Mar se mu je prigodila nesreča? Njemu, ki je vzrastel iz valov tega jezera? Ni mogoče! Dekle se je trudilo zasme¬ jati se tej bojazni, toda smeh jej je zamrl na ustnih. Na zapadli, tam, kjer Sarka, izlijajoča se v jezero, tvori mal zatok, je uzrla prazen čoln. Zablodil je morda sem z južnim vetrom, in zdaj je zapihal va-nj hladni veter, da bi ga zagnal spet ven na široko jezero. 4 50 — Anzioletta je prestrašeno kriknila, — spoznala je čoln Pietrov. Ostali ribiči so imeli čolne črne, le on je natri svoj z rdečimi in ; belimi progami, češ, da z jezersko barvo daje italijansko trobojnico. Uzrla je ribiče, ki so se s svojimi čolni približali miljenčevi ladjici. — Videla je, da se sklanjajo v ladjo ter pozvedujejo nekaj j nejasnega. Potem so privezali barčico k svo¬ jim ter jo vlekli naprej. Šele zdaj se je vzpametovalo dekle in teklo po bregu k usodnemu mestu. Ni I vedela, da se ji obleka trga ob grmovju in 'J trnju, ni čutila, da jej krvave noge, ranjene ob ostre kamene. Pritekla je k njim. V ladjici sta bila dva mrliča. Poznala je tujca — poznala Pietra, da-si je bilo temu obličje grozno izpreme- . njeno. «Pietro!» je kriknila z glasom, da je srce trgal, ter stala kakor soha nad miljen- čevim truplom. Ribiči so pregledovali mrtvi telesi; našli so mešec z zlatom na Pietrovih prsih, našli njegov nož na prsih neznančevih. Spogledali so se ter molče kimali z glavami. «Poznaš li tega moža?» so vprašali de- - kleta. «Tridenčan», je odgovorila. «Ubežal je j Avstrijcem in nesel vesti v Gargnano. Pietro j ga je vozil». — 51 — «Pr okle t bodi izdajiea!» je vskliknil star brodnik. «Ubil je brata za mesec zlata!» «In Pietro? Mrtev?» je vprašala mla¬ denka. «Mrtev ! Znabiti ga je Bog sodil!» «Prav je to tako!» je dodala s krepkim glasom Anzioletta ter se obrnila proti domu. «Traditor della patria», so šepetale njene ustne, ali oko je ostalo suho. 4 * Prisega. i. Blizo trdnjave Peschiere, prav na bregu zelenega jezera Gardskega, je stalo nekoliko zgradb. Obklopljene so bile z običajnim zi¬ dom, opremljenim puškaricami in plitvim jar¬ kom. Videlo se je to kakor trdnjavica za igračko, a bila je smodniščnica, iz katere se je oskrbovala vojska v Lombardski in Beneški z nabojem za vaje. Nad vrati, črnožolto natrtimi, je bila podolgata plošča, opremljena z napisom : K. k. Friedens-Pulver-Magazin. Ploščica je bila ometana z blatom. — Dvoglavi orel, kije nad njo druge čase bra¬ neče razstiral svoje peroti, je bil strgan na tla ter se valjal v jarku poleg durij. Po- - 53 — veljnik straže nekdanji smodiščnici je dal sicer dva pota orla na novo pritrditi, ali vselej ga je našel zarana na zemlji. Vojaki, na straži stoječi, niso vedeli o ničemer, ali pa vsaj vedeti niso hoteli. Zaman je grozil poročnik z najtežjimi kaznimi; vojaki so odgovarjali njegovim be¬ sedam le s trdovratnim molkom. Poročnik je opazil, da se ne sme drz¬ niti k strogemu postopanju proti svojim pod- rejencem. Zadostno je poznal, kakošen duh preveva vojake polka Hauguvitz, in vedel je tudi, da bi z energiškim postopanjem lahko izzval upor. Med vsemi, ki so bili tu pod¬ rejeni njegovim poveljem, je smel zaupati le dvema. Jednega njih je bil poslal z depešami v glavni stan maršala Radeckega. Prosil je za podporo, ki bi branila smodniščnico ne le od sovražnikov, katere je pričakoval, am¬ pak i proti vojakom tega avstrijskega polka. Drugi, kateremu je doslej zaupal, je bil mlad kadet Antonio Fereti. Ta je bil tudi rojak ostalih vojakov, torej Lah, in doslej neomadeževan in neokužen duhom, kateri so revolucijonarni agenti zanesli v italijanske polke avstrijske vojske. Toda dva človeka sta bila slaba nasproti dvajsetim, v katerih žilah je krožila gorka kri, vzburkana s pod- žiganjem laških narodnjakov. ■— Hote se udržati vsaj tako dolgo, dokler — 54 — ne bi prišla pomoč, se je trudil poročnik j z ognjevitimi besedami utrjevati vojake v nji¬ hovih dolžnostih, spominjaj e jih prisege, s katero so se zavezali svojemu cesarju. Ali S vojaki so ostajali hladni pa čemerni, le ob vsakem strelu, ki je zadonel od Peschiere, so se jim zaiskrile oči. «Ako ne pridejo naši brzo, so izgub¬ ljene zaloge smodniščnice», je pravil poroč¬ nik kadetu Feretiju, s katerim se je postavil na leseno streho skladišča. «Nikakor ne razumem, da Piemonteži doslej niso prišli sem», je odgovoril kadet. «Imajo sem mali dve uri pota, — od včeraj že leže v Peschieri in nič jim ne brani, da bi prišli po prah, kateri bi mi ne mogli braniti!» «V tej vojni se gode mnoge nerazum¬ ljive reči», se je mrzko nasmejal poročnik. «V armadi in po trdnjavah morebiti mnogo- kje nedostaje streliva, in nikdo se ni spom¬ nil tukajšnjih zalog! — Morda misli vrhovni intendant, da prah, namenjen za vaje, ni poraben za boj! — Saj niti zanesljive po¬ sadke niso dali sem. In kadar naši v Peschieri izpale zadnji strel iz topa, jim bode odgo¬ varjal Karol Albert z avstrijskim prahom!» častnik in kadet sta se globoko zami¬ slila. Zdole, kjer je sedelo nekoliko vojakov, je zazvenel napev revolučne pesni. «Ali je slišiš? je pravil častnik mlademu 00 svojemu prijatelju. «Upor že izteza svoje rožičke! » Ako ne pridejo naši v nekoliko urah, je prahama za nas izgubljena!* Izgubljena za nas, ali tudi za nje!» je vzkliknil častnik. «če pridejo Lahi, pak zadostuje jedina tleča vrvica, da bi slo vse to v zrak!» — «In mi tudi!» je dodal kadet in tožno povesil glavo. «Mi tudi, prijatelj Fereti!» je pravil častnik in prijel mladeničevo roko. «Ali tak je boj! — Tu stojiš v boju proti svojim bra¬ tom in moraš žrtvovati svoje življenje jedini besedi «prisegam«, katero si nekdaj izrekel. Morebiti bo po tebi kdo plakal. Vem, toda niti jaz ne umrem neobjokovan!» « Govorimo o smrti, čeprav se vse okoli nas smeje v najkrasnejšem življenju! Upajmo, da pride pomoč za časa in nas reši te težke žrtve*. Kadet je pravil to s težkim vzdihom. Spominjal se je pač na one oči, katere je hotel ohraniti pred trpkim jokom. — • . 'i'. ^9 t M 1 k 5 •fFh Bataljonski trobentač. i. «Videli bodete, fantje, da se nekaj zgodi! Jaz že tega dolgo z našim starim ne strpim. Od tega časa, kar smo bili povišani, mi zavida; preganja me, kjer le more!» se je srdi 1 bataljonski trobentač Nešvera. «1 kajpak, to je tako iz jeze», so se mu smejali tovariši. «On je čakal na povišanje za majorja deset let. Ti si malone še rekrut, nimaš niti pol kapitulacije zaslužene ter po¬ staneš kar čez .noč bataljonski trobentač. Kako ne bi zavidal!* «Ce pojde tako hitro s teboj, bode iz tebe takoj general», se je šalil drug. Ha Nešvera? Pojdem pa k tebi za „foršica" ? je dražil tovariš. «Saj ti pač sestavljajo že brigado «punčik!» se je oglasil zopet tretji. — 79 — Le jezite me, le», je vračal Nešvera. «Ako mi ne daste pokoja, zatrobim vam kdaj, kadar bodete prvi knedliček polagali v usta, tako lep alarm, da prevrnete vse kotle in skledice!* «Aha, srbi te koža! Le to poskusi s tem slepim alarmom, videl boš, da bodo najboljši tovariši potem prav po redu priti¬ skali, kadar pojdeš za korporalom križevo pot». Trobač se je smejal. «Saj jaz vam tega ne naredim; — ali stari naj pazi! Jaz pod njim dalje ne bom služil. Ako me bode dalje preganjal, mora se jeden naju zahvaliti za službo!» «Kdo pač bode ta?» so vprašali fantje. V tem se je približal pobočnik ter ukazal Nešveri, da bi zatrobil k nadaljnemu pohodu. Prednje straže so javile, da je sovraž¬ nik prešel črez Cavedinske višine ter se umaknil v Lasino, oddaljeno vas kake pol ure hoda. Bataljonska trobenta je zavreščala s pre¬ sunljivim glasom, trobci stotnij so ponavljali znamenje in v malem času so bile vse stot¬ nije pripravljene na pohod. častniki in podčastniki so urno pregle¬ dali orožje podrejenih oddelkov, ponavljali svete in ukaze, dajaje vojakom poguma. Ni bilo tega niti treba. Izza nekoliko dnij so vojsko neprestano dražile male čete ustašev, — 80 — katere so se po prvi salvi umaknile v gore, da bi se po ovinku na drugem mestu zopet pojavile ter vojsko vznemirjale. Vojaki so bili že srditi na ta boj brez sovražnika. Niso priznavali za pravo te taktike, katero ustaje tradicijonalno podedujejo. Hoteli so sovraž¬ nika videti, srečati se z njim v boju ter zma¬ gati. Vojak je miroljuben ter se, dokler ne mora, ne spusti v rabuko; kadar pa mora opustiti mirne vojašnice, kadar se mora cele dni in noči ubijati po lesih in skalah neznanih krajev, hoče tudi nekaj imeti za svoj trud, in to nekaj je — kri. In krvi — te doslej niso videli. Kadar so imeli ustaši ranjene ali mrtve, so je od¬ nesli s seboj v gore, in vojska je našla v dob¬ ljenih vaseh le mirne vaščane, kateri so za¬ gotavljali svojo avstrijsko zvestobo, toda so¬ vraštvo in nepomirljiv srd. sta jim zrla iz očij. Mnogi teh miroljubnih vaščanov je morda pred malim časom vrgel od sebe puško, ko ni utegnil z ostalimi uteči, — toda kdo mu je mogel to dokazati? ❖ ❖ * Bataljon, kateremu je veleval major M ... in s svojo trobento tudi hornist Nešvera, je imel razgnati in zatreti oddel ustašev, kateri se je po izpodletelem naskoku na Dob- linski grad umikal k Arku in Rivi. Ti mesti je držala dosle slaba posadka na uzdi, ali — 81 — bilo se je nadejati, da vržejo od sebe, če jim pride pomoč, krinko avstrijskega domo- Ijubij a ter se priglase k javnemu uporu. Vojaki so kar goreli hrepenenja, vreči se na sovražnika. Smatrali so Lahe za zba- bele buntarje, kateri so jedva šoli odrastli. S svojim majorjem so bili nezadovoljni. Ta je dobro poznal težkoče in nevarnosti gor¬ skega boja, poznal način ustaškega boje¬ vanja ter krotil bojaželjnost svojega oddelka, tako, da so mu vojaki nevoljni priložili na¬ slov «major Curulo. Konečno se je vendar enkrat glasilo po¬ velje, udariti naravnost na sovražnika — in sovražnik, kakor se je zdelo, ni se mislil izogniti. Ustaši, po številu kakih tri sto mož, so se umeknili v pravem bojnem redu k La- sinu ter se tam utrjevali. Bilo je očito, da je to sovražnik v dobrem vodstvu ter izurjen, kateri ne pobegne, ako zaguči v njegove vrste nenadno od strani ali od zadaj sovražna salva. — Bili so to ber- saglieri, zapojeni z gorenje Sarke, kjer so silili do zdaj mirne prebivalce k uporu. Vojaki so šli veselo kakor na svatbo. Da, i sam major Curuk je bil tako dobre volje, da je dovolil trobačem «ekstra». Zra¬ ven zvokov komisne koračnice slabo teče vojakom korak; nima za nje dosti mikav¬ nosti, ker jo tako često slišijo v vročih dneh velike parade na vežbališču. — Zato pa ume 6 - 82 - vsak redni trobač svoj posebni «ekstramarš», podoben kateri narodnih pesnij. Kadar pak ta zazveni, se sprožijo nakrat noge, se vzravna skrčen hrbet in vojaki veseleje iztegnejo korak. Trobači posameznih stotnij so odigrali svoje koračnice, v tem je zvonko zadonela trobenta Nešverova: «Fantje od Caslave, vzdignite glavo, Lahe kosite mi kot samo travo!» Vojaki so mrmrali pesmico, katero jim je bil «zložil» Nešvera v navdušeni uri, — trobači stotnij so spremljali v tercah, bob¬ narji so tolkli na bobne kakor obsedeni, in tako je slavil celi bataljon veseli pohod proti Lasinu. Zagrmeli so prvi streli. Predvoj se je bil srečal z malim oddelkom Lahov ter se umi¬ kal, neprestano bojuje, h glavni četi. Trobenta Nešverova je presunljivo za¬ pela, vojaki so hipoma utihnili. Bilo je sli¬ šati le pojedina povelja stotnikov in poroč¬ nikov, vodečih svoje čete v ogenj. Pobočnik je jezdil v polnem splavu od stotnije do stot¬ nije, raznašaje poslednje ukaze, in major Curuk je obljubljal režečemu se Nešveri «kozliča, petindvajset in ulico», če ne ujame prav vsaki njegov komando. II. Lasino, velika vas z več nego sedem sto prebivalci, je ležalo na vznožju Bondon- — 83 — skih gora ter zapirala celo podolje, ki se vleče skoro do Orto d’ Abramo. Na pobočju te gore je stala osamela lasinska cerkev, katere zidovi so ponujali ustašem izvrstne obrane. Ustaši so znali dobro ceniti ugodni po¬ ložaj, kateri jim je nudila vas s cerkvijo, razprostirajoča se na četrt ure hoda. V ne¬ koliko minutah so preskrbeli glavne vhode v vas s pregradami ter v nadeji na zmago poslali le slabe čete, da bi dražili sovražnika k naskoku. Vojska se je pomikala naprej, krijoča se po možnosti v razritem ozemlju, korak za korakom. Jedna stotnija se je razvila v ve¬ rigo za naskok proti cerkvi in grobišču, drugi dve, imajoči v sredi močno četo tirol¬ skih strelcev, sta se pomikali proti vasi. Četrta stotnija, služeča kakor reserva, se je postavila z orožjem v roki na cesti, vodeči od Madruzza, krijoča se z razvalinami sta¬ rega gradu. Četa lahkih jezdecev, ki se ni mogla na razritem torišču udeležiti na¬ skoka, je vršila službo pobočnih straž. Jedva da se je od cerkve oglasil prvi strel, so pozdravili Piemontezi na celi črti vojsko krikom in silno salvo. Vojaki so mirno prečakali pok ter stopali pravilno naprej, a tirolski strelci so, zaslišavši krik sovraž¬ nikov, udrli iz reda ter se vrgli v polnem navalu na vas. G* — 84 — Na povelje sta udarili zdaj i obe stot¬ niji v naskok. Z vseh stranij so padali streli ter se oglašali kriki, s cerkvenega stolpa so doneli zvonovi, kličoči prebivalstvo na orožje. Bobni so ropotali, trobente stotnij pozivale k naskoku, — in vojaki so razkačeni jemali zagrado za zagrado. Kakor gosta megla je pokrival smodni¬ kov dim celo krajino, in iz te megle so le tu pa tam štrleli obrisi bojujočih na barika¬ dah, tu pa tam se je zabliskalo od strela. Z desne bitvenega meteža je bilo slišati upitje in kletve, zmagoslavno ukanje, tro¬ bente hornistov, mrtvaški zvonček iz vasi in zvonove s cerkvenega stolpa. Nakrat so utihnili zvonovi — vojaki so dobili grobišče. V tem so vdrli ustaši izza zasek ter se vrgli obupno na središče n a skočne vrste, in v kratkem času so se umikali hrabri tirol¬ ski strelci. Major se je takoj vrgel tja z re- servno stotnijo, ali že je pridrvil v polnem diru lahek jezdec, oznanjujoč močno ustaško četo, katera se je bližala s strani od Pietra- murata. Deželni strelci so se umikali v div¬ jem neredu, ustaši so pritiskali za njimi z zmagovitim vriskanjem, — središče je bilo prodrto in položaj stotnij na krilih v ne¬ varnosti. — «Nazaj l.» je klical major na trobača Ne- švero. Trobač je nasadil, ali mesto nazaj je - 85 - zapela njegova trobenta '«haprej!» — «Hurra» je zagrmelo po zraku in vojaki so se vrgli z novo silo na sovražnike. « Nazaj, k vragu! Trobi retire!» je za¬ vpil major obupno. Ali znova je zazvočala Nešverova trobenta s svojim prodirajočim gla¬ som, pozivajoca k naskoku. Zbesnel je mahnil major s sabljo in tro- bao Nešvera se je zvalil na zemljo. Toda z nova je zadonela njegova trobenta, kličoča reservo k naskoku. Leže na zemlji se je vzravnal ob laket in s poslednjim dihom se je ukaje oglasila njegova trobenta: «Fantje od Časlave, dvignite glave!»— «Hura, hura!» je zagrmelo po celi črti, — reserva se je vrgla v središče, stotnije na krilih so vzele zaseke, in za kratek čas je zmagovita vojska vdrla v vas. Ustaši so se umaknili, prosledovani od jednega oddelka zmagovalcev, v Bondinske gore, vaščani so se podali in mrtvaški zvon¬ ček v stolpu je utihnil. Znesli so ranjence in med njimi tudi umirajočega Nešvero. «Nešvera, ali je hudo?» je vprašal ma¬ jor, sočutno se pripoguje k njemu. «Trobil sem zadnjič, gospod major, ali umiram rad. — Komandoval sem enkrat ba¬ taljon po svoji volji in zmagali smo». — 86 — «'Živel cegarJ Živel gospod major Curuk, živeli fantje od Caslave!* Več trobec ni rekel, zahvalil se je, in tako, ker ni šel gospod major, je šel on k počitku. — — Zaročenca. i. Utihnil je bojni hrum. — Topovi in puške so utihiili, samo tu in tam se je oglašalo zdihovaije umirajočih, pomešano s težko kletvijo. Casfelnuovo je bil razvalina, tleče po¬ gorišče. Česar niso uničile granate in grozni razpok smodnika, kateri je bila zapalila av¬ strijska krtglja, zmrvili in uničili so razjar¬ jeni zmagoValci. In najbolj kruto so se vedli uprav laški vojaki proti svojim rojakom. Niso ddali razlike med nedolžnim in krivcem, mec, ustašem in mirnim vaškim Sta¬ novnikom, ned oboroženim možem in ženo ali detetom b\ez brambe. Morili so zapore¬ doma; podžigua jih je le misel, maščevati smrt svojih tovirišev, — in netili so hiše in kozolce, ki so kmalu ležali v pepelu. Do - 88 štiri sto mrtvecev je krilo žalostno bojišče, a med njimi je bilo mnogo žen, mnogo detet. Ustaši so v veliki zmešnjavi odšli proti severu, a njihovo umikanje je bilo bolj po¬ dobno obupnemu begu vaščanov, ki so se i bili pridružili uporu, in se utekali zdaj, vi-, deči uničen svoj rodni kraj, da bi si ohra¬ nili vsaj golo življenje. Vaščani so iskali re- j šitev v bližnjem Cavalcasellu, kjer jih je ; mogla varovati piemontska vojska. Ustaši so odšli k Larisi. Vračali so se po tisti poti, katera jih je včeraj privedla v vas. Ali včeraj so bili urejeni oddelki prostovoljcev, navdušenih in zaupajočih v zmago, — oddelki, slušajoči povelja svojih predstojnikov. Danes so be¬ žali divje in obupno, zabrinjeni sleierni le rešitvi svojega življenja. Stežka seje posre¬ čilo vodjam, vzdržati malo trumo stupaj, ali ni bilo prednje straže, ni glavnega voja, niti straže, krijoče umikanje. V vasi sta ostali komaj d\e poslopji, a i v teh je bilo pusto in prazne. Kadar je vojska bila ustaše izpodila z ognem in krog- ljami, je izkušala gasiti — ali zaman! Umak¬ nila se je torej na bližnje višne, da bi si počila po krvavem delu ter s; okrepila za novi dan. Polumrak je ležal nad krajino. Mrzel veter, ki je pihal s tirdskih gora, je razganjal vrtince dima, kadme se nad po¬ gorelo vasjo, ter razpihaval rčasi ugašajoče 89 — plamene. Pomalo je dogorevala vas, propa¬ dajoča žalostni usodi popolnega uničenja. V vasi je žalostno in grozno. — Z bliž¬ njega vrha pak je donelo veselo petje vo¬ jakov, glas vojnih trobent in ropot bobnov, kateremu so straže, postavljene v vasi, veasi veselo odgovarjale. Žalostno so odmevali ti zvoki od golih kadečih se zidov, — slabeli in se izgubljali med razvalinami, pomesivši se z vzdihi in stoki umirajočih. Uprav na koncu sela je stala mala, ugledna hišica. — Streha in prvo nadstropje je bilo uničeno, okna iztrgana, duri uloin- ljene. Tu se je bil boj razvil takoj spočetka, ali vojaki, dobivajoči notranje barikade in pleneči pozneje notranjo vas, so pozabili, vrniti se tja. In tako se je ohranila ta hišica bolje nego marsikatera druga. * * * Kadar je vojska zapustila vas ter je vse naokoli potihnilo, si je drznila Ma- rietta ven. Zlahka, kakor bi nekje slutila izdajo, se je plazila črez dvorec, stopila na lestvico, oprto na doslej še tleči kozolec, ter se ozi¬ rala okoli. Njen obraz se je izjasnil. Skočila je in trdnega koraka šla v hišo. 90 — «Oče, odšli so!» je zaklicala. Leže na gričih pri Croce bianca. Niso si upali preno¬ čevati v Castelnuovu — rano morda odido dalje!» Starec, doslej skrit nekje v temnem kotu izbe, je stopil iz mraka. Oprijemaj e se sten in pohištva je prišel stežka k oknu. Zdel se je kakor nekaka grozna prikazen. Njegova visoka postava je bila zgrb¬ ljena od starosti, oslabela od bojev, one¬ mogla od ran. Beli lasje in brada so bili barvani s krvjo, zagorelo obličje je bilo še bolj začrnelo od avstrijskega smodnika. Pogledal je skozi okno ter žalostno po¬ kimal z glavo. Pri pogledu na zevajočo pu¬ ščavo naokoli mu je zakrvavelo srce in sta¬ rec se je zgrudil na okno. «Marietta», je zaklical s slabim glasom. «Oče?-> se je odzvalo dekle, naglo pri- skočivši. «Moraš v vas, drago dete!» je govoril starec. «Ko bi te tudi sovražniki zagledali, na-te ne bodo streljali!» «Ne bojim se, oče!» «Vem, vem, Marietta! Saj si hčerka Lom¬ bardije! — Moraš najti varno pot za naše prijatelje!« «Cim se docela stemni, je povedem na cesto k Larisi, oče!» Na ti strani se nimajo bati Avstrijcev; — tam najdejo tudi sled svojih tovarišev, kateri so odšli z Manaromb — 91 — »Prav, Marietta, razumno in vrlo dekle si!» je pohvalil starec in lahek nasmeh je preletel po njegovih stisnenih ustnah. Ali ta na¬ smeh je naglo zopet izginil — obličje se je starcu razvnelo in iz globokih očij so mu sršeli bliski. «Marietta,» je začel po malem času. «De- lal sem celo življenje! Trapil sem se, da bi svoje sinove dobro vzgojil in tebi prihranil doto!» Vem to, oče moj!» je odgovorilo dekle. «Marietta», je nadaljeval starec z glo¬ bokim, jednolikim glasom. «Plačal sem svoje davke včasi celo krvavo! Vršil sem svoje dolžnosti, bil sem pošten občan! — Užival sem vseobčno spoštovanje!* «In kdor te je poznal, oče, ta te je i ljubil!« je dodala Marietta. «XJčil sem svoje sosede! — Izboljšal sem svoje vinograde, razširil svoje sadov¬ njake. Ni jim bilo jednakega niti v Bergamu!* Vem to, oče! — Zakaj mi praviš vse to?« Ker je moj vinograd razkopan, moje murve uničene, hišica naša razvalina!» «Celo Castelnuovo je razvalina in po¬ rušeno«, je dodalo dekle. «Berači smo, Marietta!* «Bog in sveta Madonna pomoreta oče!» «Marietta*, je nadaljeval starec, ne po¬ slušaje hčerinih besed. «Imela si dva brata! Jednega od njih so ti ustrelili v Milanu, — drugi je padel včeraj-!» — 92 - «Molila sem ob njegovem truplu in pla- kala, oče!» je odvrnila deklica in solze so ji silile znova v oči. «Jok ne pomore, Marietta ! — S solzami ne vzbudiš bratov; — s solzami ne daš no¬ vega življenja našim trtam; — usehno moje murve, naj bi svoje oči nad njimi izjokala, in ognja, katerega jezik se tam znova plazi, ne ugasiš!» «Vem to, oče, a vendar plakam!» je od¬ vrnilo dekle ter sklonilo glavo na dvigajoča se nedra. «Veš, kdo je storil vse to? Marietta! Quaranta je bil med njimi!» Dekle je pobledelo in se streslo. «Marietta», je počel starec po malem času z grobovim glasom. «Italijan, kateri je mogel moriti svoje brate — je nevreden moje hčere! — Ti več ne ljubiš Quarante!» «Ne vem, oče!» je zašepetala deklica. «Ne ljubiš — pravim ti, da ne ljubiš! je vzkliknil starec in težko položil svoji roki na dekličino ramo. «Umiraje' ne lažem, Ma¬ rietta!» je dodal z nežnim glasom. «Za Boga, oče! Ti ne umiraš!» je vzklik¬ nila deklica ter se vrgla k starcu. «Morebiti* je odgovoril starec ter ovil roki hčeri okoli vratu. «Kadar umrem, Marietta, bodeš sama! Sama na širokem svetu! Hotel sem te videti preskrbljeno, in zato sem te silil h Quaranti. — 93 — Nisi hotela spočetka o njem niti slišati. Potem si privolila. — Ne vem, ali je bila navada ali ljubezen, kar te je na-nj vezalo. Toda ta vez je zdaj raztrgana! Prisezi mi, da nikdar ne podaš roke seržantu Quaranti!» Oče! Quaranta je morda nedolžen. Pri¬ segel je zvestobo svojemu praporu, in veš, kaj je vojaku prisega!» t Marietta! Quaranta je prisegel na za¬ kone, ali zakone so pisali ljudje. Je pa j eden zakon, in ta je sam Bog zapisal v naše srce! In Quaranta ga je zatajil, izdal svojo domovino, izdal svoj narod*. «Oče, on ni mogel pobegniti od svoje vojske! ■> «Pa je imel umreti, in mi bi blagoslav¬ ljali njegov spomin!« — je vzkliknil starec ognjevito ter, bolj vroče pritisnivši dekle v svoje roke, govoril dalje: »Marietta! — Moje dete! - Gojil sem te kakor biser, — ljubil sem te, živel in delal samo za-te! — Nisi mogla imeti boljšega očeta, lej Marietta! — Ne hoti, da bi ta oče moral umiraje te kleti! Odreci se Quarante!» « Odrekam sega, oče», je zašepetalo dekle. «Prisezi, Marietta!» « Prisegam!» «Ne podaš svoje roke nikomur drugemu, razven poštenemu Italijanu!» «Ali pa nikomur, oče!» je dodala Ma¬ rietta zopet s trdnim glasom. — 94 — »Bodeš vzgajala svoje otroke v ljubezni do domovine, v Črtu do sovražnikov svojega naroda!» «Prisegam, oče! «Bog in sveta Madonna naj te blago¬ slove, moje dete!» je zašepetal starec in sklo¬ nil sivo glavo na dekličin tilnik. »Slišali smo tvojo prisego! Bog te bla¬ goslovi, hči ponosne Lombardije, je zazve¬ nelo iz kota izbe. Zaropotala so podna vrata v klet, in nad njimi se je objavila temna po¬ stava z razmršeno glavo. Oče in hči sta se obrnila k obloku. «Še ne», je zaklical starec. «Počakajte še časek, da Marietta razpogleda okoli. — Idi, dete, idi!» ' Glava je izginila v obloku, vrata so se zopet zaklopila. Zlahka se je izmuznila Ma¬ rietta iz sobe, spremljena od nežnega pogleda svojega očeta. Za malo časa je pribežala za- sopljena nazaj. «Oče! — Prihajajo sem. — Seržant Qua- ranta z nekoliko vojaki*, je prestrašeno klicala. čemu prihaja, ta proldeti? — Pomni svojo prisego, Marietta!»- * * * Na dvorcu pred poslopjem so se odzvali koraki. Vojaki so se ustavili, puške z ropo- — 95 tom padle na tla. Sprevodnik je razdelil po¬ velja in na to stopil v izbo. «Marietta! Angel moj! Ti si živa, zdrava! je zaklical ter radostno pošel k dekletu. Marietta se je umeknila, kakor ne bi videla stegnene nj egove roke.«Živa in zdrava», je odvrnila hladno. «Cemu prihajaš, seržant Jakob Quaranta? — Hočeš li videti razva¬ line in mrliče? Ali se hočeš poveseliti s po¬ gledom na nesrečo, kateri ste vi vzrok ?» «Kaj mi to vse zakrivili? Gospod veli, mi poslušamo. — Naj se poveselim s teboj, ljubljenka moje duše, in plakam naj s teboj nad padlimi brati*. «Nad seboj plakaj, ti izdajica domovine!» je strastno zahripal stari oče. «Ne nosi nam sem judežkih svojih solza! — Drugje si išči ljubico, ne med svobodnimi dekleti Italije*. Osupel je gledal vojak k deklici, čakaj e od nje besede tolažbe. «Idi — idi, Jakob Quaranta», je velela deklica, ponosno se vzpenjaje. «Idi, hlapec! Tukaj ni tebi mesta*, je divje zakričal starec. «Nisem hlapec!» je zaklical razdraženo vojak. «In ti, Marietta, bodeš moja! «Nikdar, nikdar», je kričal, starec in zgrabivši kij se gnal na Quaranto, ki je ho¬ tel Marietto objeti. Vztekel se je vrgel vojak na starca. Jeden krik in že so drli ostali z dvorca v izbo. Marietta in starec sta se — 96 obupno branila, ali vojaki so ju v togoti po¬ drli na zemljo. V tem je vzletel zapah na kvišku. Ne¬ koliko temnili postav je prodrlo iz kleti. Zazvenčale so sablje, zagrmele puške, in po kratkem boju so se zvalili vojaki na zemljo. Le jeden je utekel in nikdo ga ni zasledoval. «A zdaj proč, Marietta, proč prijatelji), je hropel starec, brez moči se dvigaje z zemlje. «Proč, oče? In brez tebe?» je zaklicala devica. «Brez mene! » — Jaz umiram in te bla- goslovljam!» - .« Ostanem oče! Umrem s teboj!» »Proč dete! Italija potrebuje žen, po¬ trebuje mater. — Idi, dete, zapovedujem tih Marietta je poldeknila, in starec jo je blagoslovil. «Sama in zapuščena si na svetu, Marietta, ali blagoslov moj te bo povsodi spremljal in naredi te srečno!» Marietta je ihtela. Jeden ustašev je po¬ kleknil poleg nje pred starcem. «Blagoslovi tudi mene, oče! I jaz sem sirota in nimam nikogar na svetu! Bodem vaši Marietti brat in, da-li Bog, i kaj več h * * X Po kratkem času je bežala Marietta skozi vaške razvaline. Za njo ustaši, ki so bili skriti v kleti. Nočna tema in dim sta je zakrivala sovražnikom. Tavali so kakor du- — 97 hovi po pustih cestah, liko pož aro vili stebrov. Ob Mariettinem boku je korakal mlad mož visoke postave. Bil je to njen novi brat in morda tudi bodoči ženini Skozi nočno tišino so zaslišali zmeden šum — potem je utihnil i ta. Bil je to nov oddelek vojske, kateri je bil privedel ubegli Quaranta. Našli niso nikogar — starec je bil hladen mrlič. Na otrpnelem njegovem obrazu je kraljeval nasmeh. Umrl je mirno, — saj je vedel, da svoje hčerke ne ostavlja zapuščene. L . ' , s. - 1 . 7 Oče in sin. Stoj! »Kdo je?» je zagrmelo skoz tiho noč in puška, pripravljena na obrano, je zaropotala. «Obhodna straža!» je odgovoril glas iz teme. »Znamenje!» vpraša vojna straža. «K nogi orožje», zveni tiše odpoved. «Geslo!» «Vezzano!» je odgovoril velitelj straže in pristopil na tri korake. Stražnik je skazal čast. — «Vse v redu?» vpraša častnik. Vojak je potrdil. «Sosednje straže ?» «Z leve strani nisem že črez četrt ure slišal znamenja!» je odgovoril stražnik. «Kdo je tam?» «Infanterist Pedroni». — «Ah, ta!» je zamrmral poročnik. «Prav! — 99 — Pomnite, da imamo sovražnike na vratu; ne zabite artiklov!» je opomnil vojaka. Straža je šla tiše dalje, častnik je čutil tajno ne¬ kako radost in stopal na lahkoma, kakor bi se bal, da nekoga prebudi. Včasi je zamahnil s potegneno sabljo, in vojaki, korakajoči za njim s puškami v dlani, so zaslišali nekaj kakor utajen smeh. Postave, nalične strahovom, so prišle tako do skalnega pomola, kjer je straža imela stati. Ob slabem mesečnem svitu, od¬ bijajočem se od strganih oblakov, so zagle¬ dali Pedronija. Sedel je na skali in spal s puško na kolenih. Poročnik je zlahka pristopil in se pola¬ stil puške. Tedaj se je stoprav vzdramil vo¬ jak in prestrašeno skočil kvišku. «Geslo!» je kriknil zmočeno, ogleduje se po puški. «Vezzano!» je porogljivo odgovoril po¬ ročnik. «Ne treba nam gesla, ste ujetnik!* je dodal in postavivši na osodno mesto novo stražo, velel k pohodu nazaj. Naprej je šel Pedroni, za njim dva to¬ variša s pripravljenima puškama in poročnik s potegneno sabljo. Potem je šel vojak, noseč dve puški. «Bil sem utrujen, zadremal sem!» je jec¬ ljal Pedroni v svoje opravičevanje. »Tiho ! Vojak na straži mora pozabiti na utrujenost*, je zakričal na-nj poročnik ostro. — 100 — Bil je to hrup v malem taboru, kadar so privedli Pedronija. Vojaki so bili raz- gorčeni na nemarnega druga, kateri se je spozabil svoje dolžnosti in spal v trenotku, ko je ob njegovi čuječnosti viselo življenje toliko tovarišev. Vedeli so, kaj ga čaka, ali niso ga pomilovali; bil jim je trn v očeh. Njihovo sočutnost je vzbujal njegov oče, stari stotnik Pedroni. Ta je, zaslišavši izvestje poročnikovo in priznanje krivčevo, ukazal vzeti mu po¬ bočno orožje ter postaviti ga pod stražo. Tako je hodil razčiljen sem in tja, in v pla¬ menu stražnih ognjev so videli vojaki obup¬ nost v njegovem obrazu. Stotnik je bil mož strog in neizprosen, ali radi njegove pravičnosti in ljubezni do podrejenih ga je ljubila cela stotnija. Imel je tri sinove. Dva mu je že vzela kruta smrt; padla sta na vojni, v častni smrti, od sovražnikovega orožja. Tretji in najmlajši njegov sin, Pavel, je delal očetu mnogo žalosti s svojim vedenjem. Bil je ka¬ det, ali zavoljo lahkomiselnih svojih norčij za nekaj časa degradovan na prostega vojaka. Da bi imel sina, katerega je kljub vsej lahkomišeljnosti le ljubil, stalno pred očmi, si je izprosil njegovo premeščenje k svoji stotniji. In zdaj mu je nastala grenka dolžnost, biti tožnik svojega otroka. - 101 — Zajet v mučne misli se je izprehajal stotnik celo noč okoli stražnik ognjev. Kadar je konečno za hip sedel, se je vzdignila temna postava, ležeča pod drevom, in prikorakala zlahka k njemu. Bil je to nje¬ gov prvi poročnik. Sedel je ves čas tiho na strani in gledal s sočutjem na nesrečnega očeta, čakal je, dokler ostali ne pospe, da bi mogel ž njim govoriti. «Gospod stotnik!« je rekel, položivši mu roko na rame. Stotnik se je naglo obrnil. «Ah, to ste vi? Zakaj ne spite?» «Nisem mogel zaspati! Premišljam ob usodi vašega sina!« «Hvala vam, prijatelj!» je rekel starec ter gorko stisnil roko tovarišu. «Kaj namerjate ž njim?« »— «Kaj namerjam? — Ne razumem vas! Zakon govori jasno, ne dopušča razmišljanja!« «Vi ga izročite sodniji?« «Ali morem drugače?« «Veste li, kaj ga čaka?» «Vojak, ki v vojnem času pred sovraž¬ nikom na straži stoječ greši proti predpisom, se kaznuje s prahom in svincem«, je rekel stari Pedroni. «Vem to, — Pavel je poslednji moj otrok, in vendar, vendar ne morem dru¬ gače«. Ob teh besedah se je njegov glas močno tresel. «Vem za pomoč, stotnik!« — 102 — «Govorite, govorite!» je vzkliknil starec in plaho se ozrši, se je nagnil k poročniku. «Vašega sina straži zdaj vojak Vedrella. Veste, s čim vam je zavezan? Govoril sem z njim; hoče mu dati, da ubeži. Noč je temna, ostali spe, — to pojde!» — «Mislite? O moj Bog, kako se ti za¬ hvaljujem !» «Pojdem torej ?» Poročnik se je vzdignil in se trudil, da izvije roko iz desnice stotni¬ kove, ki ga je krčevito stiskala. «Ne, ne! Ostanite, to ne gre!» «In zakaj ?» «Zakaj ? Vprašate me, zakaj? Dal sem svojemu sinu življenje, dal sem mu vse, kar oče more dati. Le jednega ne morem, ne smem žrtvovati — svoje časti, svoje dolžnosti. Ko bi se jutri probudil brez časti, ne mogel bi dalje živeti. — In potem — ko bi žrtvovali sam sebe, ali smem prejeti to žrtvo od vas ? Vi ste mlad, varujte se, da bi za celo živ¬ ljenje ne postali žrtva očitanj svoje vesti. In Vedrella? — Ohranil sem mu nekdaj življe¬ nje. Ali mu smem za to vzeti čast? Življenje ni bilo njegovo — to je reč narodova, ali čast, čast, gospod poročnik, jenajveči zaklad pojedincu. — Ostanite tu, — Pavel Pedroni bo izročen vojni sodniji!» Poročnik je skomizgnil z ramenima in sedel. Slišal je, kako stotnik bridko plaka. 103 — * * * Za rana, komaj da se je začelo zoriti, je stala stotnija pripravljena k pohodu. Straže so bile sklicane in nekatere so oglašale so¬ vražne čete. Resnično se je bližal od Saone ob reki Sarki močen oddelek vstašev, kate¬ remu bi se bila stotnija le s težka mogla po¬ staviti na odpor. Naloga stotnije je bila preiskovati po¬ rečje Sarke ter uničiti mostove, da bi se vstaši, ki so se črez Judikarije sem vlekli, ne mogli združiti v eno vrsto, dokler bi do Vezzana ne prišla zahtevana pomoč. V ne¬ prestanih praskah z manjšimi četami, ki so prebivavstvo doslej indiferentnih vasij silile na vstanek, je z vršil stotnik svoj namen in hotel se pridružiti glavnemu koru, ko ga je zasačila tema in primorala, da je prenočil na višini blizo Cille. Zdaj je ostalo le še, prekoračiti razplav- ljeno reko po poslednjem stoječem mostu, ki je potem imel biti porušen. Položaj stotnije je bil resen. Ob zori je bilo že slišati zvonove od Cille, oznanju¬ joče, da je njeno prebivalstvo pristalo k vstaji. Ko bi se ne posrečilo priti do mosta, predno se ga polasti saonska vstaška četa, bi stali med dvema sovražnikoma, katerima je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz tig- neronskih gozdov. — 104 Na srečo je bil sovražnik zdaj še dosti oddaljen in skalnato porečje Sarke je zabra- njevalo hiter postop. Stotnija je bila že do- šla k mostu, ko je četa od Saone bila še dobrih deset minut oddaljena. Stotnija je prešla po lesenem mostu, zadovoljivši se s tem, da je polomila in strgala držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti, kajti že je bilo videti, kako se je valila na na¬ sprotnem bregu iz Dalconske soteske nova četa Piemontezov. Stotnik Pedroni je spoznal, da se mora omejiti samo na uničenje dveh ali treh kosov lesenega mosta, da bi vstaši od Saone in Cille vsaj tako dolgo bili zadržani, dokler bi stotnija ne zadobila varne postojanke. Stotnija se je umikala urno, ali v vzor¬ nem redu na skalnato višino, kjer se je mogla daljšo dobo braniti i znatne presile, in takoj so bili poslani ogledniki v smeri k izhodu, ali od Stenica, ki se je prej k vojski prija¬ teljski ponašalo, ne grozi morda nevarnost in zaseda. Mej tem je skončal oddelek pijo- nirjev in tesarjev na mostu svoje delo ter hitel, da bi dosegel varnega ukritja, predno se približajo Lahi na streljaj. Na dveh mo¬ stovih stebrih sta bila pritrjena močna na¬ boja, vrvici za zažiganje, kratico pristriženi, nažgani — nekoliko hipov in lepi most se je imel sesuti v valove razburkane reke. — 105 — Minuta, ki je v tem ubežala, se je zdela večnost. Vojaki cele stotnije, podprti ob puške, so zrli napeto k mostu. Stotnik in oba po¬ ročnika so stali v ospredju, oprti o skalni vogel. Bili so dosti blizu, da so lahko po¬ znali, da je slabi kolobarček dimu, ki je stal nad nabojema, ugasnil. Vrvici niste zapalili, in most je bil s tem ovarovan za vstaše, v pogubo slabega oddelka vojske. Lahi so spoznali, da gre za uničenje ali ohranjenje mostu. Niso se držali več v bojnem redu. Boljši tekači so se trudili, da bi čim prej došli k mostu. «Prokleto! Vrvici ne gorita!» je vzklik¬ nil stotnik, otiraje pot s čela. «Trije prosto¬ voljci sem!» je velel, obrnivši se k vojakom. Nekoliko mož je pristopilo. Bila je to pot na smrt, gotovo smrt, — ali šlo je, da se ohrani življenje stotini tovarišev. Veliki in važni trenotki najdejo vedno svoje velike može. — V tem se je približal pešec Pedroni, ki je brez orožja stal blizo v strani. Bil je bled kakor stena. «Oče!» je pravil. «Nisem tu oče! Sem poveljnik; kaj ho¬ čete?* je pikro vprašal stotnik. «Gospod stotnik, izkažite mi milost! Dovolite, da bi jaz sam šel zapalit most!» — 106 — Stotnikovo obličje je prebledelo, ali zajedno seje razlil po njem izraz zadovoljstva. «Zakrivil sem», je nadaljeval mladenič. «Tam najdem častno smrt ali odpuščenjeb «Pavel! Sin moj ! Idi in Bog te sprem¬ ljaj !» Vojak se je sklonil in predno je mogel stotnik-oče to zabraniti, mu je po¬ ljubil roko. * * * Kakor puščica je zletel mladi mož po skalinah doli in bežal k mostu. Vojaki so gledali za njim v največji napetosti. Stotnik je stal tu kakor soha in gledal za posled¬ njim svojim sinom, ki je šel, da bi omil svojo sramoto s častno smrtjo. Gube na obrazu starega moža so drgetale, v očeh se utirale solze. Prvi poročnik je ginen zrl za mladim junakom, ali drugemu je poigraval čuden nasmešek okoli usten. Ne izgovorivši niti besede, je vzel poleg stoječemu vojaku puško iz roke in se prigotovil na strel. Stotnik tega ni zapazil. Pedroni je pribežal k mostu in stal nad prvim stebrom Vojaki niti dihali niso. Stotnik, trese se na vsem telesu, se je opi¬ ral ob kameno steno. Prvi vstašev so bili že na streljaj ; — puške so počile in kroglje so svrčale mla¬ demu drznežu okolo glave. \ 107 — V tem trenotku je začutil grozo pred smrtjo in ljubezen k življenju. Potisnil je vrvico, katero je bil držal v roki, izvlekel iz žepa robec in mahaje z njim, — bežal po mostu na nasprotni breg. Cela stotnija je vzkriknila kakov jed- nim glasom. Stotnik se je opotekel. « Slutil sem to», je rekel smehljaje se poročnik. Počil je strel — Pedroni je bežal dalje. Poročnik je bil slabo meril. «Ogenj, ogenj!» je kričal zdaj stotnik obupno, mahaje z ro¬ kama. Vojaki so streljali, — ali streljali so negotovo in slabo. Roke so se jim tresle, mislili so več na starega, sivega očeta nego na sina. V trenotku, kadar je Pedroni že pri¬ hajal mimo streljaj a, je iztrgal stotnik jednemu od vojakov puško. Priložil je puško k licu, — s trdno roko pomeril — strel je padel — in begunec Pedroni, razperši roki,, s krikom se zvalil na tla. Zajedno se je opotekel stotnik, puška mu je padla na tla, in «srečnega» strelca so ulovile roke obeh poročnikov. • Moj sin, moj poslednji otrok ! » je za¬ ječal stotnik. — — V rojstni va si. Na levem bregu Sarke, ne daleč od mesta, kjer se zavije od severa k jugu, da bi vlila svoje vode v Gardsko jezero, sta Selenio in Villa. Ti neznatni vasici, odda¬ ljeni od sebe jedva na streljaj dobre puške, sta bili vrata k levemu pobrežju Sarke. Tam so se zbirale ustaške čete, prešedši iz Lombardije črez Judikarije na tleh južnih Tirolov. Tam so se organizovali novi kori, sestavljeni ponajveč iz Švicarjev tesinskega kantona in revolucionarjev vseh narodov, ki so iskali zatočišča v teh usodnih letih v svobodnem Švicarskem. Nekateri oddelki avstrijske vojske so se bili polastili že poprej teh tal. Ali ko jim ni bilo mogoče, udržati jih proti sovražniku, mnogo silnejšemu, so se umaknili nazaj do Vezzana. Toda poprej so spalili vse mostove — 109 — in uničili prehode, da bi prerušili zvezo med obema bregoma Sarke. Vendar pa so prišli brzo po odhodu Avstrijcev vstaši. Bili so povsod dobro vsprejeti, kajti tla so bila pripravljena. Raz- gorčeni vojaki so prispeli, vrnivši se v pohodu, sami k temu, da bi strasti v tirolskih Lahih, davno že razpihane, tem hitreje bu- šile na dan v polnem žaru. Ustaši so prišli v številu kakih štiri sto mož. Bili so tu Cremonci pod svojim vodjo Arcienim, Mi- lanci, tvoreči tako zvano «alpsko armado*, pod Manarom in druge čete radovoljcev in cesarskih ubežnikov. Milanci so se ustanovili v Villi, ostali v Seleniu. Takoj so pričeli trdnjavsko delo, kajti vodje so bili sklenili, da bodo z vso silo branili to imenitno mesto. Ali brzo se je utrgala nočna ploha, ki je zagnala ustaše pod strehe. Bilo jim je tudi potreba odpočitka. Izza nekoliko dnij so se ubijali v gorah v neprestanem boju. Cele dni in noči so bili na nogah z orožjem v roki, bodi si v naskoku na sovražnike, bodi si na begu pred nepremagljivo presilo. Neprijazno vreme, dež in mrzli vetrovi, glad in spanec so začenjali že premagovati najsilnejšo voljo in goreče navdušenje. Prav kadar so se vodje sešli k vojnemu posvetu, so privedli avstrijs kega ubežnika, ki je želel, da bi bil sprejet v ustaške vrste. — 110 — Bil je rojak te vasi in brdak mladič. Ugajal je vodjam, sprejeli so ga in takoj mu od¬ merili nalogo. Ker je dobro poznal okolico in ni mogel zabloditi, mu je bilo naloženo, da bi opa¬ zoval postavljenje avstrijske vojske. — Vojak se je vrnil na večer z ogledov in prinesel pomirljivih poročil. Avstrijci so bili kakor ustaši in ker niso imeli vestij o bližini sovražnika, šo porabili nevihto, ki jim je zabranjevala daljni pohod, v svoje okrep- čanje. Ni se bilo torej bati nenadejanega napada. Sovražnik je bil dosti oddaljen in v tem nalivu se ni mogel niti odpraviti na pot. Vse ceste so bile premenjene v hudournike, polja so bila razmočena, plazovine skal polžke kakor led. — Vojak je bil odjauščen s pohvalnim pri¬ znanjem. Zdaj še le si je mogel odpočiti. — V vasi so bili njegovi stariši. Niti slutili niso, da je njihov sin tako blizu. Nekaj trenotkov je preudarjal. Vleklo ga je domov k očetu in materi, katerih že tako dolgo ni bil videl. Ali brzo se je drugače odločil in nameril korake k poslopju, ki ga je bolj mikalo nego očetov dom. * * Si« Temna noc se je razprostrla nad obema vasicama. Nebo so pokrivali oblaki, iz katerih — 111 je brez nehanja lil dež. Ustaši so porabili dovoljenje vodij ter se nastanili v sobah, kozolcih in kleteh. Nekateri so spali, drugi se bavili pri vinu s pripovedovanjem o minolih in bodočih bojih. Tu in tam se je ozivalo petje, tu in tam se je svetila luč iz črnih poslopij. — V tem je počil v jednem izmed poslopij hrup. — Bil je slišati krik mož in žen. Jeden častnikov je prihitel tja z nekoliko možmi, da bi napravil red. Prišel je o pravem času. Prebivalci hiše so hoteli kazniti jednega ustaša, katerega so branili tovariši. Odločnemu častniku se je posrečilo, pomiriti obe stranki. Stali so tu proti sebi z golim orožjem in iskrečimi očmi. «Kaj se je tu zgodilo? Kdo je tu tožnik? » je zagrmel kapitan na prestrašene tepače. Star mož v priprostem oblačilu hribovca je stopil naprej, da bi tožil. «Sem Giovanni Petrussi, kapitan«, je počel starec z glasom, tresočim se od gneva. «Živim s svojo rodbino v poštenosti in nikdo ne more reči, da bi bila kdaj najmanjša senca omadežila moj dom. Danes pa nas je zadela sramota, ki se da izmiti samo s krvjo. Ali vaši vojaki so nam zabranili pravično maš¬ čevanje«. «Govori, v čem ti je bila storjena kri¬ vica«, je velel častnik «in bodi naprej uver- jen, da bomo kaznovali krivca po zaslugi!» — 112 — Med tem so prihiteli od vseh stranij častniki in nekoliko ustašev, katere je bil priklical hrup. Natlačili so se v malo izbo. «Prav, da prihajate, prijatelji«, je po¬ zdravljal častnik. «Lahko tako na mestu zvr- šimo razsodbo nad izgrednikom. Čemu od- kladati do jutri, kjer gre za vzgled ostalim !» Pričujoči so zadovoljni kimali z glavami. «Govori torej, Giovanni Petrussi», je pozival velitelj žaljenega hribovca. «Ta tu je moja hči Lucia Petrussi», je nadaljeval starec, predstavljaje deklico. «Stoji pred vami čista kakor ta sneg, ki po zimi krije vrhove naših gor. Ali j eden vaših vojakov jej je učinil sramoto in le svoji vrlosti se ima zahvaliti, da mu ni padla v žrtvo. Tu je ta lopov!» O teh besedah je pokazal vaščan na jednega ustašev. «Priznavaš dejanje, čegar si obdolžen? » je vprašal vodja. «Priznavam», je odgovoril mož ponosno. «Ali stari Petrussi je zamolčal, da Lucia je bila moja ljubica!« «Laže, ostudno laže», so zavpili tožniki z jednim glasom. — «Usiljeval ji je svojo ljubezen«, govoril je starec strastno, «a Lucia Petrusi nikoli ni pozabila časti svojega doma, da bi se ljubila s členom rodovine Galgaro ! » v 113 — «Ne verjemite mu, kapitan*, se je branil vojak. «Staro sovraštvo govori iz njega. Bili smo otroci, ko smo se ljubili. Potem sem prišel od doma in bil vojak. Ali nisem pozabil Lucie. In kadar je počel vihar, sem utekel od prapora, da bi se pridružil našim!» «Ti si bil vojak? Od kdaj se bojuješ v naših vrstah ?» «Kaj ne veste, da sem jaz bil, kateri sem vam prinesel danes z nevarnostjo življenja vesti o jiostavljenju avstrijske vojske?« — «Prav praviš, — poznam te!» je odgo¬ voril vodja. »Izkazal si nam dobro službo, Galgaro ! S tem utegne biti tvoja kazen polaj- šana, ali ne odstranjena. Porušil si disciplino, zagrešil si na naših zaveznikih. Živimo v voj¬ nem času. Na tvojo krivdo stoji kazen smrti. Kdo od vas glasuje za smrt?» je vprašal poveljnik, obrnivši se k prisotnim. — častniki in vojaki so molčali; kazen smrti se jim je zdela vendarle prekruta. Le členi rodbine Petrussijev so zahtevali smrt krivčevo. «Prizanesli ste mu kazen smrti z ob¬ zirom na uslugo, katero nam je bil izkazal», je nadaljeval vodja. «Ali ni vreden bojevati se z nami. Smo bojevniki za svobodo, prijatelji, in zato moramo biti svobodni možje. Sužniki strasti nimajo med nami prostora ! Nisi utekel zato od svojega prapora«, je nadaljeval čast¬ nik, obrnivši se h krivcu, da bi služil naši 8 — 114 — sveti stvari. Prišel si gnan od svojih poželenj. Izključujemo te torej iz svoje srede. — Pojdi nesrečnež! Svoboden si!» Zadovoljno mrmranje se je čulo v zboru. Stari Petrussi je zabliskal s svojim bodalom pred očmi obsojenčevimi. «Slišiš, Galgaro, slišiš, brezčastnež? Utekel si od jednih, in drugi so te izbacnili. Si izvr- žek družbe. In prideš li še jedenkrat, onečastiš li s kleto svojo prisotnostjo moj dom, pri¬ segam, da mi plačaš s krvjo! » — Galgaro je zaškripal z zobmi. Bil bi se rad vrgel na svojega sovražnika, a ni mogel. «To mi plačaš, Giovanni Petrussi!» je za- mrmljal med zobe, in pogled, poln črta, je zletel k starcu in njegovi hčeri. Vaščani so odšli, zadovoljni z usojeno kaznijo. • Odvedite ga ven za naše straže», je rekel kapitan pričujočim oborožencem. «Milost, kapitan!» je prosil Galgaro. «Prisegel sem že dvema gospodoma. Nočem služiti tretjemu! Dovolite, da ostanem pri vas in se bojujem z vami!» — «Cul si sodbo!» je odgovoril častnik od¬ ločno. »Pojdi, in če te veseli, dati se ustreliti, poišči si drugje primerno mesto. Odve¬ dite ga!» Vojak se je vdal usodi. Zamračen je sledil svoje spremljevalce. «Hotel sem vas ohraniti*, je mrmljal za se. Bil bi ostal tu le — 115 tako dolgo, dokler ne bi bila izvršena moja osveta. Ali izgnali ste me in onečastili. Osvetim se vam vsem !» Ustaši, ki so imeli spremljati ujetnika, so ga doveli k najbližjemu poslopju, kjer je njihova četa stanovala. Bili so Janovski prostovoljci, in tem je bil avstrijski begun, njihov zaveznik, prav tako drag kakor av¬ strijski vojak. Iz radosti so naredili več nego jim je bilo dovoljeno. Strgali so z njega odznake bojevnika za svobodo, vzeli mu orožje in vkljub vsemu upiranju ogulili mu glavo. Uganjali so burke ž njim, — saj je bil brez- časten, bil izvržek ... — Potem so ga odvedli proč. Šli so po nočni temi skozi vas. Bila je to žalostna hoja. Iz oblakov so lili potoki vode, veter je bičal njihove obraze. Brodili so po blatu in kalužah, tresoči se mraza, a iz poslopij se je .glasilo veselo petje brezskrbnih tovarišev. Galgaro je šklepetal z zobmi. Tresel se je mraza in objesti. Spremljevalci so bili zagaljeni v svoja oblačila, onpase ni mogel braniti dežju in vetru. Imel je še zmiraj vklenjeni roki. — Zavedli so ga ven za vas, kjer so se tla nagibala v močnem klancu doli k reki. Galgaro je razločil v temi kapelo, ki je stala ob globokem klancu. Poznal jo je. Tam je igral često kot mal deček, tam je — 116 — preživel mnogo krasno uro svojega detinstva. Srce se mu je stiskalo o pomisleku na to, kar je naumil storiti. Saj je bila to vendar le rojstna vas, in ti ustaši tam — so bili njegovi bratje. Hrepenel je le po enem. Da bi mogel nazaj v vas, da bi se maščeval na starem Petrussiju. Približali so se h kapelici. Notri se je skrival ustaš pred nevihto. Bila je straža. Izstopil je, toda zaslišavši geslo, je takoj spet stopil v zavetje. »In zdaj lahko greš ! Vrneš-li se, veš, kaj te čaka», je rekel eden spremljevalec. «Odrešite mi vezi», je prosil Galgaro. — «Le idi», so se mu smejali. «Tako vsaj bodo tvoje rojakinje pred teboj varne. Od¬ pravi se !» — In obrnivši se, so hiteli v vas. Bili so zadovoljni z okrutno kaznijo, katero so pri¬ pravili tovarišu, ki se je spozabil svojih dolžnostij. Vojak je mraza in objesti šklepetal z zobmi. Ne znajoč si pomoči, se je izpotikal po klancu navzdol. Pot je bila od dežja izprana. Nogi sta se mu polzeli po gladkem kamenju. Padal je in si razbijal obraz ob ostre ro¬ bove kamenov. Grmovje mu je trgalo obleko. s Dobro, dobro! Le dalje,» — je golčal Galgaro, vzdigaje se z zemlje. «Saj se osvetim ! Hotel sem vam prizanesti, ali ne — 117 — prizanesem. Hoteli ste ohraniti Petrussija — tedaj padete ž njim! Vi tam sedite na toplem in suhem, jaz se tu tresem mraza in dežja. Ali ta mraz ne shladi mojega so¬ vraštva, ta dež ne ugasi žara moje osvete!» Izpotikal se je dalje, — padal — a ni slabel. — * * * Pred polnočjo so privedli vojaki v Alle Larche nekakšnega človeka poveljniku od¬ delka avstrijske vojske. Raztrgana njegova oblačila so bila premočena z vodo in krvjo. Roki sta bili skleneni z vezmi, ki so se za- rezavale v meso. Bil je brez moči, izmučen. Ali v očeh, podlitih s krvjo, je žarel plamen neukrotljivega maščevanja. častnik je gledal za čas s preiskujočim pogledom na moža. »Razvežite ga», je velel vojakom. «Kdo si? Kako ti je ime ?» je prašal, kadar so se vojaki oddaljili. «Sem ubežnik od ustašev! Kako mi je ime ? Za to ne gre», je mračno odgovoril Galgaro. «Povej svoje ime, sicer » — je grozil častnik. — «Prišel sem k vam prostovoljno«, je rekel Galgaro in pokazal na svoje krvave cunje «Ne grozite mi ! — Tu vidite, da ni¬ sem plašljivec. Kri mi ni nova! Hočem dati — 118 — v vaše roke ustaške čete, a naredim to i brez imena!» « Hočeš izdati svoje rojake?« je vprašal častnik in na obrazu se mu je pojavil izraz zaničevanja. «Rekli ste izdati ? — No torej da, ho¬ čem je izdati!« «A kako zahtevaš plačo ?» «Ne zahtevam plače ! Ni to moj posel!« « Torej osveta ?» je vprašal poveljnik vojske ter pristopil k mizici, na kateri je imel razložene črteže. «Nu govori, kar veš o ustaših!» « Zasedli so vasi Selonio in Villo; — šli so v zavetje v izbe in skednje, zalezli se v kleti pred dežjem. Straž so postavili malo, in še te se skrivajo pred dežjem!« «Bilo bi torej možno ustaše nepriprav¬ ljene zgrabiti ?» je vprašal častnik. «Zelo lahko! Niti slutijo ne, da je vojska tako blizo. Mislijo, da ste še v Vez- zanu !» «Ali je pot v takem stanu, da se da priti gori?* « Prehodil sem jo danes že v tretje, a še zmeraj imam zdrav vrat», je drzno od¬ govoril Galgaro. «Prav, pazi, da i v četrto v zdravju preideš*, je zagolčal častnik, bolj kot bi to govoril k sebi. «Katero pot bodemo morali mi ubrati ?» - 119 — «Lahko se pomikamo naprej v dveh kolonah*, je razlagal Galgaro. «Pot je strašna po globokih klancih, izpranih od naliva. A tem bolje, ne bodo vas pričakovali. Tam, kjer stopi glavna cesta v ravnino, stoji ka¬ pela, in pri njej straža. Šla je v zavetje pred dežjem in ne bode mogla niti ustreliti. — Potem se lahko pomikate ugodno popol¬ noma varno do obeh vasic. Trsje in noč vas zakrijejo pogledom notranjih straž. častnik, ki je med tem gledal na svojo mapo, je zadovoljno kimal z glavo. Računal je na svojem črtežu, kako veliko pot je danes že njegov oddelek naredil v tej hudi nevihti, in preudarjal, zadoščujejo-li njegove sile k nadaljnjemu pohodu in boju. Toda njegovi vojaki so. bili iz železa in vajeni discipline. Ko bi bil umirajočemu rekel : * Vstani in idi na sovražnika* — na¬ redil bi bil to. Taka je bila armada Ra- deckejja. — — Častnik je pristopil k izdajici in, ostro mu gledaje v oči, je vprašal: «A kaj, ko bi po obeh straneh klanca stali ustaši z na- proženimi puškami?* «Potem bi bili izgubljeni*, se je zasmejal Galgaro. «A ustaši ne bodo tam; so izmu¬ čeni ter so se prepustili čisto brezskrbnemu odpočitku. Komu bi prišlo na um, čakati vas sedaj ? Sicer vam ni treba hoditi slepo. Po obeh straneh klanca lahko — ». — 120 — «Že prav — ne potrebujem tvojega sveta», mu je vskočil častnik v besedo. • Ali si bil vojak ?» je vprašal opazivši, da je Galgaro trenil z ramenima. «Zdaj sem izdajica — bil sem nekaj drugega!* je odgovoril Galgaro. «Hočem se osvetiti ! Ali ste videli te vezi» ? — častnik je hodil za čas zamišljen po izbi. Gledal je zvedavo na ubežnika, pak se ustavil pred njim. • čuj ! Nekdaj, je temu že davno — je prišel mož k sovražniku. Imel je ušesi in nos odrezan. «Hočem se osvetiti nad svojimi vojaki, izdam vam j ih», je rekel. Verovali so mu, in on jih je zavedel v nastavljeno zanjko! — Veš, kaj te čaka, ako me hočeš nalagati? — Ali ti ni ime Zopyros?» — Begun je izbulil na častnika oči. Ni ga razumel. >>Zopyros ? Ne ! Ime mi je Galgaro in se hočem osvetiti. — «Torej Galgaro ? Dobro ime. — Prilega se! —Ali se hočeš pokrepčati? Si oslabel?» • Hočem vas vesti na ustaše. — Poj- demo?» ’ Poveljnik je molče prikimal z glavo in ukazal sklicati častnike. Minolo je četrt ure. Od Alle Larche so se odpravile tri stotnije vojske na pohod. Tiho, kakor trop duhov, so šli po nočni temi naprej. 121 — Ni bilo slišati nič, raz ven tuljenje vihre in šumenje vala razburkane Sarke. V od¬ delku, korakajočem na čelu, je bil vodnik. Za njim takoj častnik s potegneno sabljo, pripravljen o prvem strelu izdajico posekati na tla. * * * Iz globokega klanca ob kapeli je šinila temna postava. Stražnik je skočil kvišku in nameril puško. «Stoj ! Kdo je ?» «Rim in Turin !» je zvenel odgovor. «Hoho, brate! Včerajšnje geslo — po polunoči že ne velja !» se je zasmejal ustaš. «Ali to tu velja vsaki dan!* je kriknil. Galgaro. Mahnil je z roko. in stražnik se je zvalil na tla. GalgarP ga je odbacnil z nogo in se polastil njegove puške. Objavila se je nova postava, pak druga in druga, in v malem času se je zdelo, kot da bi celo brdo ožive- valo. Nekoliko sto korakov dalje se je oz- valo rožljanje orožja, slab krik in temen pad telesa. Bila je to druga pobočna straža. Na brdu se je pojavil poveljnik. — Kot bi se sama priroda bila zarotila proti usta¬ šem, je prenehal dež, ki je doslej nalival Veter je razgnal oblake, in mesec je zasvetil s polnim sijem obe vasi. — 122 — Tiho so šli vojaki v treh tokih k dre¬ majočima setoma. Nekateri so se krčili v senci dreves in loz, dragi se motali na tla in lezli po kolenih naprej. Nikdo ni izpre- govoril, nikdo na glas dihal. „ Nakrat se je razlegel pok. dedna no¬ tranjih straž je opazila sovražnika in ustre¬ lila na poplah (alarm.) častniki vojske so skočili kvišku, in z vseh stranij seje oglasilo povelje : «Naprej!> Vojaki so se vzklonili, vzeli puške k boku in z glasnim «Hurra» se gnali naprej. Iz vasij je zazvenel zmočen šum. Ustaši, pre¬ senečeni in oplašeni od upitja, ozivajočega se nakrat od vseh stranij, so se prebudili iz spanja. Niso niti vedeli, kaj se godi. Nekateri so bili opiti od vina, ki je lahko premoglo utrujene in izstradane želodce. Drugi so bili zaspani. Bili so izmučeni od pohodov zadnjih dnij. Danes so se prvič smeli prepustiti brezskrbnemu počitku. Strašno to probu- jenje z bodalom na prsih. Mnogi niso imeli niti toliko časa, da bi izlezli iz kletij. Poginili so tam, kjer so spali. Nekateri so se stavili na odpor, a ko niso imeli vodstva, so metali orožje in bežali. Ni bil to boj, bila je moritev. Vojaki so bili razkačeni. Padali so utrujenosti, ko so bili dospeli do Sarke, in — 123 — od tam so se morali po nočni nevihti od¬ praviti na pot, jedva da so bili orožje na liip odložili. Za tolik napor so hoteli imeti svoje povračilo. In povračilo je bilo grozno. Tu in tam se je posrečilo kateremu vodji, zbrati neko¬ liko mož k obrani. A vsi so zopet bežali po kratkem odporu pred zmagovalno vojsko. Le Marana s svojo četo Milancev se je vrlo držal v osamelem dvorcu na samem koncu Selenia. Tja je prihitela za njim glavna sila vojske. Tu in tam so begali posamezni vojaki, plene hiše in iskaje sovražnikov. V tej zmotnjavi se je užgalo nekoliko poslopij. Proč vržena svetiljka, padša v slamo, strel iz puške — to vse je zapaljevalo. V kratkem času je stala cela vas v jednem plamenu. Nikdo ni gasil, nikdo nosil ven. Vaščani so bežali iz gorečih hiš, boje se bolj za življenje nego za svoje imetje. Plameni so švigali kvišku, razsvetljuje temno noč. Z vseh stranij se je oglašal krik, plač in kletve, in v to se je mešal pok strelov. Na zadnjem koncu vasi so nada¬ ljevali krvavo delo. Galgaro se je plazil neopazovan okoli gorečih poslopij. Po prvih pokih se mu je posrečilo izginiti. Nikdo se že za-nj ni brigal, izvršil je bil svojo nalogo. In zdaj je iskal plačilo, šel je po osveto. — 124 — Vrgel je proč puško; okrvavljena roka je stiskala nekaj kakor zvitega gada. Bila je vrv, s katero so mu bili zvezali roki. — Ni čutil žali nad gorečim selom, ki je bilo njegova domačija. Korakal je okoli rojstne hišice, ne da bi se ozrl na njo. Ni mislil na nič nego na svoje maščevanje. Vzgled je nalezljiv. Videl je, kako drugi ubijajo, in začutil je blazno hrepenenje, da bi tudi ubijal. Ob pokanju pušek, trobljenju in svitu gorečih poslopij se vzbudi v človeku želja, da bi moril. Galgaro se je razčiljen gnal k hiši Petrussija. Bila je že v plamenu. Ni našel nikoga. Kričal je, klical: «Lucia Petrussi — Giovanni Petrussi!» Nikdo ni odgovoril, — bila sta proč! Rešila sta se. Ni se torej mogel maščevati. Žrtvoval je svoji osveti rojake — rojstno vas in svojo družino. Zdaj stoprav se je spomnil na svoj dom. Bil je tam stari oče, mati in dva brata. Kaj se je zgodilo ž njimi ? Hitel je nazaj. Preskočil je nizek plot in bil v dvorcu. Svit z okolnih hiš mu je obsijal žalosten prizor. Na tleh je ležal starec z razkrojeno glavo. Poznal ga je — bil je njegov oče. Bal se je pogleda tega mrliča. Hitel je v hišo. Na pragu je ležala žena — njegova mati. Galgaro se je stresel. 125 — Ni bila še mrtva. Ječala je še. — Sklonil se je k nji, hotel jo je vzdig¬ niti. Odprla je oči. Ni poznala svojega sina, videla je le divjo, razmršeno glavo. ;7: «Morilec, morilec! » je zaupila — in težko padla na tla. Bila je mrtva. — — Galgaro se je ustrašil ! — Bil je mo¬ rilec — in vse to, kar je tu videl, je bilo njegovo delo. črno njegovo dejanje se mu je pojavilo v vsi svoji nagoti. Ustrašil se je samega sebe. Razširil je roki ter, kakor bi ga vztekli psi ščuvali, bežal proč. * * * Zorilo se je. Ustaši so bili zapojeni, vasica, ki jim je služila v zatočišče, je raz¬ padla v pepel. Delo je bilo dokončano, vnanji red na čas obnovljen. • ; Vojaki so se vračali s krvave ekspe¬ dicije po tisti poti, koder so bili prišli. Niso zasledovali ubeglih ustašev v gore. Vedli so nekaj malo ujetnikov in med temi nekoliko avstrijskih begunov. Korakali so žalostno. Po prvih trenotkih opojenja se spominja i zmagalec z bolestjo na premagane. Misel na opotečnost bojne sreče sili k premišljevanju in kali radost. Ujetniki so šli povešenih glav; niso vedeli, kaj jih čaka. Žalostni sprevod je došel do tja, kjer se ob kapelici cesta nagne v klanec. I — 126 — Na visokem drevesu ob kapelici se je gugala temna postava. Pod kapelo je ležal ustaš. Spodaj umorjeni, zgoraj njegov mo- vilec. Nad drevesom so letali vrani. — Zapovedujoči častnik se je ustavil, bobni \ so umolknili, častnik je stopil bliže, da bi spoznal obešenca. «To je on», je rekel za¬ dovoljno. Soznal je Galgara. — V vrstah ustašev in vojakov se je ogla¬ silo mrmranje. Poznali so izdajico. «Mi ga nismo obesili«, so pravili vojaki. «To ni naše delo«, so odgovarjali ujetniki. «Glejte, ta vas je izdal!» je rekel častnik, obrnivši se k ustašem in pokazal s sabljo na obešenca. «In vzel je za to plačilo jude- ževo ! — Naprej!« — — Bobni so zaropotali, vojska je stopila. «Evviva 1’ Italia!» je zazvenelo iz vrst vstaških. častnik se je zamračil, toda rekel ni nič. Premišljal je o večnem plačilu. Baterija iz kamenja. (NOVELA.) I. Temnilo se je. Vojaki so padali gladu in utrujenosti, in nikjer naokoli niti sledu po ljudskem bivališču. Kamorkoli je oko pogledalo, sami gosti iglati gozdi, pretr¬ gani tu in tam s skalami najčudnejših oblik, tu kakor stolpi in obeliski, tam spet kakor , ogromni čoki. In nad temi gozdi visoke, nebotične skale. Kakor okameneli orjaki so molele tu kvišku, skrivaje svoja temena v sive megle in oblake. Tesen pogled na te gole skale, tem tesneji, ker so je njihovi neprestopni vršaci J oddaljevali od bratov. — Poslednja kapljica vina, ki je ostala vojakom v čutarah, je bila izpita, poslednja skorjica snedena, in nikjer nadeje, da pri¬ dejo pod streho, kjer bi udom ugodili ter svoje oslabelo telo pokrepčali k nadaljnjemu pohodu. — 128 — Ob gozdnem robu je stalo kakih tri¬ deset pušk v trikotih ... Ne daleč od njih je počivalo toliko vojakov. A ni bilo tu slišati veselih vojaških popevk, ni govora dobre volje in šale, česar Martovi sinovi običajno prekipevajo. Bradati vojaki so ležali tu v travi če¬ merno, da, obupno, odlajšnje si srca s klet¬ vami na izdajske Lahe, zavoljo katerih so morali zapustiti svoje vojašnice. Nad njimi je stal mlad, rožoličen poročnik, oprt ob sabljo. Zaman se je trudil, razveseliti svoje kosmače in vdahniti jim nove nadeje. — — Poročnik je bil poslan pred tremi dnevi s svojo četo iz Ampezza. Oddel vojske, h ka¬ teremu je spadal, je imel nalogo, Čuvati važno ampeško cesto, koder so z Beneškega mogle vstaške čete prodreti v južno Tirolsko. Na vse strani so bili razposlani drobni oddelki, da bi bila vzdržana zveza s kori naokoli. Krajina sama je bila doslej na videz mirna. Poročnik je proniknil na svoji obhodbi dosti daleč in ni našel niti sledu po očitnih sovražnikih. Toda vendar je čutil, da so tla pod njegovimi nogami podobna dremajočemu ognjeniku, ki lahko vsak čas izbruhne svoj ogenj. Povsod na potu je bil vzprejeman v vaseh s pregnano priliznenostjo in uslužnostjo, a v očeh prebivalcev si čital nepomirljivo — 129 — sovraštvo proti vojski. Vodniki, katere je rabil, da bi prišel nazaj v Ampezzo, so ga zavedli v neshodne kraje. In kadar so potlej z vojaki po napornem pohodu odpo- čivali, je izginil vodnik v blodiščih skal ter jih popustil brez sveta in pomoči. Drugi dan so že vojaki blodili v pusti krajini, hrepeneči, da bi našli kako vas, katerih so se prej kolikor možno izogibali. Vedeli so namreč, da se mirna vas lahko ma¬ homa izpremeni v vstaški tabor. In bila bi blaznost, puščati se s tridesetimi možmi v boj. Poročnik je poklical svoja podčastnika, da bi se ž njima posvetoval. «Ni pomoči, gospod poročnik,* je začel stari desetnik. «Imamo-li umreti, pa naj rajše poginemo od svinca teh kmetov nego gladu !» »Prav, ali povejte le, kje je najdemo ? Na to poj demo bodisi po hruh, ali po smrt! Toda vojaki nam že daleč ne pridejo. Po¬ glejte, kako so umorjeni in oslabeli!« «Le troho nadeje jim pokažite, in spet se okrepijo! So kakor otroci,* je pravil desetnik tiho. Pošljite me z dvema možema na poizvedbe, in prinesem vam nadeje — če tudi ne kruha!» — — Poročnik je ustregel desetnikovi želji in mu dal dva moža. Sam jih je spremljal ne¬ koliko korakov, in kadar so izginili, je sedel na kamen ter se zatopil v misli. 9 130 — * * * Sedel je tako kratek čas, ko je zaslišal blizo sebe šum, kakor kadar se drobno ka¬ menje vsiplje s skale. Pogledal je v to stran, odkoder je prihajal ropot, in razločil nad grmovjem nizek, črn klobuk, kakršen nose- vajo vaščani v ti pokrajini. Slutil je ogled¬ nika, pod čegar nogama je popustila zvetrela skala. Prijel je za pištolo in hitel je v to stran. V tem je zaslišal ženski krik i opazil postavo, padajočo z nevisoke, a strme stene, Priskočil je urno ter v pravi čas ujel deklico v svoje naročje. .«Tisočera hvala, signore!* je zaklicalo dekle ter se mu izvilo iz objetja. «Rešili ste mi življenje, signor capitano!» je ljubez¬ nivo pravila, udvorno snemaje klobučinasto' pokrivalo. Poročnik je, očaran od tega neobičnega pojava, pozdravil in prijel roko, katero mu je dekle podavalo. «Ni bilo tako nevarno*’, se je branil njene zahvale. — «Bila bi si razbila obličje ob kamenje in trnje, in to bi bila vendar škoda*, se je smejaia deklica in zdaj še le nasadila klobuk na valovite lasi. častnik je gledal z naslado na visoko, vitko dekličino postavo, odeto v slikovitem kroju Ampezzank. Rdeča ruta, krog opaljenega - 131 vratu, je zviševala mičnost zamoklega polnega obličja, s katerega ste pogledovali na-nj dve ognjeviti očesi. Temno-modri jopič se je prilegal k polnemu telesu, nedra so bila pokrita s snežnobelo srajčico. In izpod mod¬ rega prepasnika ste gledali lični mali nožiči v rdečih nogavicah. Klobuk, kateri je bila po krajevni šegi snela, je sedel zopet na glavi, smelo na levo stran potisnen, in do¬ polnjeval tako pojav krasne de ve. «Prav praviš, milo dete!» je rekel čast¬ nik. «Moja zasluga ni mala, da sem obva¬ roval poškodbe taka lepa lica. Bilo bi jih škoda! » «Gosped kapitan se mi laska*, se je smejala deklica. «Ne laskam se, tako kakor mnogo prahu še požrem, predno bom kapitan. Sem poročnik!» «Ysejedno, signor tenente! Za-me po¬ ročnik kakor kapitan. Obvaroval ste me, in zahvaljujem se vam ! » «Ali mi hočeš izkazati svojo hvaležnost? » je vprašal častnik. «Ukazujte, signore!» je odgovorila in vprla na-nj svoje velike, ognjive oči, da je častnik malone pozabil na svoje vprašanje. «Ali si iz tega kraja ?»je vprašal konečno. «Sem iz Misurine — tam v to stran», je rekla in pokazala v tisto smer, koder je bil desetnik odšel. — 132 — * «In tvoje ime? » Deklica je začujeno pogledala na-nj. «Sem Agnese Batisti, signore! Zakaj pra- šate?» je dela po kratkem molku. «Zato, da se bom na-te spominjal, Nežika! » «Spominjal? Oh, vojaki imajo baje slab spomin*, je nagajala deklica. «Jutre že za me ne boste vedeli. Ali jaz ne zabim, signore, in kadar me povede moj ženin k oltarju, bom molila za tistega, ki mi je rešil lepoto*, je dodala glasno se smeje. «Tako? Kdaj te povede tvoj ženin k oltarju?» «Kadar bom kakega imela, signore !» je odvrnila in spet je zazvonil njen smeh, h kateremu se je ta pot pridružil tudi častnik. «Toda, ako nam postrelite vse naše ju¬ nake, bode zlo z našo krasoto*, je dostavila resno. «Ne postrelimo, Nežika! Smo vojaki, a ne morilci. Streljamo le na tega, kdor z orožjem v roki stoji proti nam». «Vem, vem, signore! Ste junaki, vsi vojaki starega maršala so baje pravi kore¬ njaki. In ščedi žen in detet drugače kot pred leti Francozi, kadar so med nami tu gospo¬ darili! — Bog sam ve, zakaj se je razburilo proti vam, ko je bilo tako dolgo mirno!» «Bode spet dobro, Nežika, kakor je drugoč bivalo!» — 133 — «0h, ne bode, signore, ne bode! Italija mora biti zjedinjena, i ko bi imela biti j eden velik grob!» <-.Kdo ti je to rekel?» Nežika je zadrhtela in zarudela do škrlatnosti, toda molčala. «Smo na pohodu v Oortino d’ Ampezzo», je nadaljeval častnik, ne hote z deklico govo¬ riti o politiki. «Moji vojaki so utrujeni, gladni. Ali veš, kje pridemo pod krov ?» «V Cortino je daleč. Tri ure. Toda za tem gričem leži moje rodišče, Mesurina. Za pol ure ste tam in dobite vsega!» «Toda mi smo vaši sovražniki, Nežika ?» «Ne še, signore — ne še!» «In ne bodemo, Nežika, jaz tebi nikdar!« je dodal poročnik in goreče stisnil dekli¬ čino roko. Deklica je za časek vprašujoče gledala na-nj. «Kdo ve? — Toda zdaj z Bogom — moram iti!» «Ne dovedeš-li nas v Mesurino? » »Ne, signor tenente! Le pojte, ne zablo¬ dite. Moja pot vodi drugam!» častnik jo je hotel zadržati, toda že se je vračal desetnik z možema nazaj. «Z Bogom Nežika! » «A rivederci, signore!« je zaklicala deklica in že hitela po skali h gozdni stezi. — 134 — . «Na svidenje*, je šepetal za njo poroč¬ nik in zrl za deklico, dokler ni izginila v mraku temnega gozda. Vojaki so zagledali vračajoče se tova¬ riše in ulcaje poskočili na noge. Patrola je ( že z dalje zmagovito mahala s puškami, in to je dajalo oslabelim nove moči. Poročnik je velel nastopiti v vrsto, in v trenotku so stali vojaki urejeni k pohodu. «Ali ste kaj ; videli?» je vprašal poroč¬ nik desetnika. «Nič, le slabe oblačke dima, gospod poročnik!» «Kjer so oblački dimu, so tudi ognjišča*, je odgovoril častnik. «Ne vedno; ali to ne škodi*, je tiho dodal desetnik. «Le da so oživeli. Uro spet vzdrže, in kaj se morda vendar najde!* «Prav, torej naprej! V pohod!* je velel častnik in s potegneno sabljo se je postavil v čelo svoje čete. Po polurnem korakanju so zagledali v večernem mraku malo vasico. Tu in tam so bila že okna razsvetljena, in nad belimi hi¬ šicami so se v resnici dvigali vrtinci dima. Vojaki so, razločivši je, zagnali radostno ukanje. — — 135 — V vasici so že opazili bližajočo se vojsko. Vsi možje so jej šli nasproti, in žene in otroci so se zvedavo nabrali po obeh straneh ceste. Možje so srčno pozdravljali vojake, žene mahale s klobuki in ovratnimi rutami, in otroci klicali prihajajočim «slavo». Na malem prostranstvu pred vaško cerkvico je ukazal častnik ustaviti. Pregledo¬ val je pred očmi zevajočih vaščanov orožje in naboje svojih vojakov in povsod izjavil svojo zadovoljnost. Dovolivši vojakom odpo- čitek, se je obrnil k skupini vaščanov, ki so se malo v strani tlačili. «Kdo od vas je načelnik temu kraju? » «Jaz, signore! Lorenzo Batisti, župan' mesurinski!» se je ozval zvonek glas, in pred poročnika je stopil še mlad mož viso¬ kega stasa. Bila je to silna, ramenata po¬ stava, kakoršne vidimo v tistih krajih, kjer se je prebivalstvo germanske krvi pomešalo z Romani. Lorenzo Batisti je bil pravi sin svojega plemena. Bil je mož kakor gora, stopal je trdno, a lahko kakor mačka na kobrcu. Ponosno je stal tu pred častnikom — uklonil se je zlahka in klobuk je le zgenil. častnik je nekoliko vstrepetal, začuvši danes v drugo to ime. Brižno je gledal na Lorenza, čegar zamračene, toda odkrite po¬ teze so mu bolj ugajale nego hinavsko ob¬ ličje južnih Lahov. — 136 — ♦ Vi ste župan?« je ponovil poročnik vprašanje in, ne čakaje odgovora, dodal: «Sem s svojo četo na potu v Cartinod’Am- pezzo ! Danes črez noč ostanemo v Mesurini!» «Prav gospod poročnik! Bodete zado¬ voljni z našim pogoščenjem !» je odgovoril Batisti. «Odkažite našim ljudem nočišče in po¬ skrbite za to, da bi se najedli. Že dva dni gladujemo!» «Zgodi se! Bodite brez skrbi. Večerja je gotova — prisedete k nam k našim mizam. Je tu petnajst številk. V vsako hišo dva ali tri vaše vojake. Vi izkažite čast moji hiši!» i jegovoril klanjajese z dostojno, todas hladno uljudnostjo. «Za-se hvaležno sprejemam, toda voja¬ kov ne morem deliti. Moji ljudje morajo ostati skupaj!» — Lorenzo Batisti je ošinil z očesom čast¬ nika, in obličje se mu je zamračilo. Toda niti z besedo ni izdal genotja svoje misli. Izjasnivši pogled je pravil mirno in odločno. «Ce se razdeli breme na vse, preneso ga radi, in vaši vojaki bodo dobro pogoščeni. ' Za dva moža se najde povsod čisto ležišče in večerja. Ali trideset mož pod jedno streho, — to je nemožno! » «Prav, damo je torej pod dve strehi», je odgovoril častnik z glasom, ki ni strpel odgovora. «Ne bojte se, da se komu zgodi — 137 — krivica. Proti jutru pride celi prapor (bataljon), čegar predvoj smo, in potem dobi vsaka hiša gostov za primerno povračilo!« Poročnik je zato rekel to laž, da bi se vaščani ne dali od svoje premoči zavesti h kakšnemu nasilnemu dejanju. Bila je to doba, ko se je bilo vojski bolj bati mirnih vašča¬ nov nego samih spojenih vojsk Karola Alberta, kralja pijemontskega. —- «Ne preostaja nam torej drugega! Raz¬ delimo si! » se je udal župan, «Hola, sosed Locati! Vzemite si polovico teh brdkih mlad¬ cev, — ostale vzamem jaz !» «In mi?« so vprašali nekateri vaščani in pristopili, da bi se mogli udeležiti govora. «Le pojdite domov. Glejte, da se nikjer ne ruši nočni pokoj. Pomnite na moje za¬ povedi!« je velel Batisti. «Kakšne so to bile zapovedi, smem-li vedeti ?» je vprašal poročnik, položivši roko zauplivo na Lorenčevo rame. Župan se je odbijaje umaknil, ka-kor bi mu ta zaupljivost ne bila mila, tako da je častnikova roka omahnila. Toda brž se je vzpametoval in pravil: «0asi so zli, gospod poročnik, in težko si je najti prijateljstva. Danes so tu cesarski, jutri morda pridejo drugi, in z obema ni lahko izhajati!« «Kakšne so to zadrege?« je vprašal poročnik. «Ste avstrijski podaniki in morate 138 ohraniti zvestobo cesarju. Kaj vam je do prijateljstva Piemontezov? » «Za njihovo prijateljstvo nam ne gre, signore», se je zasmejal Batisti. «Ali sovraš¬ tva izzivati se nam tudi noče. Po deželi tod se potikajo ljudje in ščuvajo proti vladi. Ko bi bili naši k cesarski vojski nad potrebo uslužni, nam zaneso ustaši ob svojem pri¬ hodu rdečega petelina na strehe! » «Rekli ste torej svojim ljudem, da bi se vedli proti nam hladno ?» «Ste naši gostje, gospod poročnik! Mi tu v gorah malokdaj dobimo obiska, ali zato vendar nismo pozabili gostoljubnosti! » «Sem o tem prepričan gospod Batisti! » je odgovoril poročnik. Nato je oddelil svoje vojake in, davši jim potrebna povelja, odšel s polovico svoje čete za županom. * * * Mlademu poročniku je zatrepetalo srce, kadar je prekoračil prag Lorenzovega doma Slutil je, s kom se tam najbrže sreča. Sto- paje po dvoru je zagledal skoz okno v slabo razsvetljeni sobi belo postavo, ki se mu je zdela znana. «Vstopite, gospod poročnik», je po¬ zval gospodar, odpiraje pred njim duri. Poročnik je stopil v izbo, kamor je šel in Lorenzo za njim. Stara služkinja je pozdravila gosta in odšla, da bi pripravila večerjo. — 139 — Nestrpno je pogledoval častnik, vide, da žena pripravlja le za dve osebi. Spoznal je na tem, da ga Lorenzo noče seznaniti z družino. Drugje bi se bil temu tiho vdal. Avstrijski častniki so bili poslednji čas že vajeni temu, da so bili izločeni iz vseh dru¬ žinskih krogov. Vsi prijateljski stiki med prebivalstvom in vojsko so bili davno pred izbruhom vojne že zamrli. Dame niso ma¬ rale niti za najslajše in najspoštljivejše po¬ zornosti častnikov, in gospodje jih niso sprejemali v svoje klube. I vse zavedno laško ljudstvo je sledilo ta vzgled, in tako so se navadili častniki in prosti vojaki svoje odločenosti. Ali tu v teh gorah je bil poročnik vendar-le presenečen s to izjavo nezaupnosti, in da je bila Nežika Batisti, katero se mu je branilo zagledati, ga je zelo mrzilo. • Sem gost pod vašo streho,« je rekel gospodarju, kadar je sedel zraven njega. «Ne dovolite-li mi, da se poklonim vaši so¬ progi ?» «Nimam žene, gospod poročnik!« je odgovoril Lorenzo. «Gospodarstvo mi oprav¬ lja moja sestra in ta je danes bolna. Vi oprostite !« «Je že dobro, Lorenzo! Dovoliš, da bi našemu gostu in tebi sama postregla?« Moža sta skočila kvišku ob zvoku ženskega glasu, ki se je ozval z durij pritične 140 — sobe. Vstopila je deklica v preprostem belem oblačilu, in poročnik je spoznal — Nežiko. Lorenzo je hudo pogledal na-njo, toda dekle je, ujemši ta pogled, lahko zmig¬ nila z ramenoma ter se uklonila častniku.