PoStarina plačana.
Štev. 33.
V Liublgani, dne 13. avgusta 1926.
Posamezna štev. Din v-
Leto IX.
Upravni&tvo „Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Po enem letu radičevske vlade
Na napade nasprotnikov so lansko leto radičevci odgovarjali, da so šele ravnokar prevzeli vlado in da še niso mogli pokazati, kaj znajo. Ko pa mine leto, tako so oblastno govorili, boste videli, kako bo vse drugače.
To leto je že minulo in zdaj bi morali biti prerokovani sadovi že tu. Vem, da je delo v državni upravi težavno. A v tem primeru moram na žalost izreči sodbo, da take polomije, kakor je enoletna vlada radičevcev, še nismo Videli. Niti na enem polju kakega uspeha ali pa vsaj početkov kakega izboljšanja! Nasprotno, povsod se vse slabša in udira še globlje v blato.
Nobena vlada ni mogla delati s tako ugodnimi pogoji kakor dosedanja: velika večina y Narodni skupščini, 13 milijard dinarjev v proračunu, povsod pa zrele čisto preproste potrebe, ki jih treba zadovoljiti. Jaz priznam, rda sem sam upal, da bodo radičevci eno ali 'drugo reč uredili; in zelo obžalujem, da so radičevci tako popolnoma odrekli na veliko Škodo naših krajev.
Torej vlada naše radičevščine je imela vsa pogoje v roki, da kaj naredi. Škarje in sukno, nit in šivanko, a vse je ostalo kakor zakleto. Po enem letu je vse slabše nego je bilo prej. Včasih čitam «Kmetski list» in tam najdem med vrsticami ali pa kar odkrito priznanje, da je vse zavoženo in da ni upa, da. bodo ti gospodje potegnili voz iz blata.
To je huda reč in za tiste, ki so dobro mislili, strašno razočaranje. Med tisoči radičevcev, ki so se organizirali v nadi, da pride seljak do veljave, je gotovo mnogo poštenjakov, ki niso mislili samo na Radičeve hujskanje proti Srbom in proti obstoju naše države. Ti sc zdaj drug za drugim umikajo in obračajo Radiču hrbet.
Kje jc vzrok temu polomu? Vzrok je na eni strani oseben, ker je g. Radič preveč nestalen, furijast in jc v nedoslednosti in spre-
So pa še drugi vzroki: hujskanje stanu proti stanu ne more imeti zdravih posledic. Seljaka hujskajo proti obrtniku, delavcu, uradniku, češ, da nam jemljejo vpliv. Vendar pa nihče kmetu odkrito ne pove, da jc mnogo sam kriv, če ima manjši vpliv kakor mu pripada po njegovem številu. Zakaj pa je izvolil v Sloveniji 20 «tigrov>\ ki delajo politiko duhovščine, ne pa kmeta! Zakaj je izvolil radičevske hujskače, ki so po Zagrebu in Moskvi podirali državo mesto da bi mislili na ceste svojih volilcev v mariborski oblasti? Stanovsko hujskanje je zasejalo obče nezaupanje i na deželo, in treba bo dolgo časa treznega dela, da se vsa ta sovraštva zopet zacelijo. Povsod pri nas na deželi so od radičevcev zapeljani možaki kakor živčno bolni: sirovi, na vse strani zajedljivi, vse podirajo, napihnjeni so na svojo duševno revščino, proti vsakemu napredku nastopajo, prav usmiljenja vredni so v svoji nadutosti.
Ntrotalia it toiemitro: Četrtletno / 59 Din, polletno It Din, celoletno It Dli; m Inozemstvo: <etriletno II Din, polletno 24 Din, celoletno <S Dla. — RtCnn postne Hranilnice, podružnice • Ijsbljan!, st. 10.711.
Odkar so iz samostojnežev postali radičevci, je med našim ljudstvom iz njih nastal nov či-nitelj sovraštva, smešnega napuha in zagrizenosti. Iz teli lastnosti pa ni in ne bo blagoslova.
Ce radičevstvo pomeni po svojem preteklem jalovem vladnem letu samo izgubo, moram na žalost še dodati, da prihod radi-čevstva v naše vasi pomeni nov val sovraštva in zaostalosti. Jaz gotovo nisem na sumu, da sem prijatelj SLS ali da se ji hočem približati, toda radičevska vzgoja je našega seljaka, kjer se ga jc polastila, potisnila po sirovosti in intrigantstvu daleč pod klerikalce. Radičevstvo je v naših občinah (z malo izjemami) kulturna izguba!
V enem letu radičevske vlade je mogel vsakdo spoznati gnilo vsebino te stranke. Mislimo, da je za napredek vsega naroda, Slovencev in kmeta posebej, nujno potrebno, da sc ta bolezen požene nazaj, od koder jc prišla.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Strašne povediiji po vsej Sloveniji
Smrtne žrtve - Številni plazovi z gor - Oviran železniški promet - Železniška nesreča
Nedeljsko deževje, ki se je pričelo že po noči ter trajalo ves dan, je povzročilo po novne velike poplave in plazove z gor po vsej
Sloveniji in deloma po Hrvatskem. Le redki I nico.
noma izstopili in čakali rešitve iz Ljubljane. Ponesrečenega kurjača Ramftelja so prenesli v vagon in pozneje odpeljali v državno bol-
so bili na Slovenskem kraji, ki bi jih v nedeljo ali v noči od nedelje na ponedeljek ne doletele vsaj majhne povodnji. Narasle so vse reke in vsi potoki. Drava pri Mariboru še ni bila nikdar tako visoka kakor te dni.
V ljubljanski okolici so prestopile bregove Ljubljanica, Gradaščica in Glinščica, ki so zalile polja, izkopale mnogo dreves ter odnesle zlasti velike množine drv. Sava sc je na številnih mestih prelila na polja in travnike.
Med Lazami in Zalogom se jc v nedeljo popoldne zaradi deževja s hriba odtrgal velik plast, ki je s prstjo iu več drevesi padel na železniško progo. Dunajski brzovlak, ki je vozil baš v usodnem momentu po tej progi, jc
Promet na progi Maribor-Ljubljana jc bil ustavljen, ker jc poleg omenjenega plazu voda zalila p-vo pri Poljčanah in Ponikvi. Ker so bile ob vsej tej progi poplave, je obstojala tudi na številnih drugih mestih opasnost za že itak zrahljane železniške nasipe.
Brzovlak Budimpešta-Trst, ki je odhajal v noči od nedelje na ponedeljek iz Ormoža okrog ene ure, jc vozil zaradi pokvarjene proge pri Poljčanah samo do Pragerskcga, odkoder jc kreni! proti Mariboru, od tam pa jc združen z dunajskim brzovlakom peljal na Dravograd ter preko Celovca in Jesenic v Ljubljano in Trst.
Prometne neprilike so bile tudi na vseh ostalih progah Slovenijo. Na progi Dravo-
zapeljal v kup na progi. Strojevodja jc sicer i grad-Čelje so deroči valovi tik pred Žalcem kakšnih SO metrov pred seboj opazil zasuto na štirih mestih izpodjcdli železniški nasip, ki •" "	*	so ga mogli popraviti šele v ponedeljek po-
poldne. Gorenjsko progo jc hudournik Do-bričnik pri Hrušici zasul in prekinil promet.
menljivosti pač dosegel prvenstvo. Radič jc	.	....	,
'	,	, progo m uporabil brzo zavoro, vendar nc-
stranko zgradil na taznjivih obljubah, da »c j srečc ni mogel več popolnoma preprečiti. Tik bo davkov, vojakov, in da bomo dobili. pred železniškim mostičem, pod katerim ima hrvatsko seljaško republiko. Iz laži, če jo tudi | iiudournik Resnica svojo strugo, jc prišlo do
pozneje obžalujte ne more »č dobrem r„- j ^fSel^^SiarS b,	n,e, uV ni bU ustavije,, tcnvei ie bi,a ,„„„
...............________ ,________ Poplavljen je bil tudi železniški tir na progi
iztirjenja. Stroj se jc nagnil in ga je del pa- Trebnje-Št. Janž na Dolenjskem, vendar pro-
diti. Kakor te obljube, tako sc tudi za vsej Ramfteli sta junaško vztrajala včs čas na lo-1 predpisana počasna vožnja, ostale obiiube smatra, da iih ni treba jemati' koinotivk Prvi je dobil lenekaj prask, dočim: Ker je voda žc v ponedeljek začela padati. resno. Tekom enega leta smo imeli radi Ra-i ie kurjač priletel tako nesrečno, da jc oble/al j so sc popravila železniških prog mogla izvršiti
diča kar štiri krize. Izrinili so ga iz vlado in
tik proge z dvakrat zlomljeno levo nogo. Za-j precej hitro, tako da jc bil v torek promet
zdaj dozorevajo prilike tako, da ttidi cela stranka poide med staro železi^	i
radi silnega sunka ic nastala med potniki zopet popolnoma upostavljen. silna panika, vendar med njimi razen malih1 Najhujše jc bila po povodnjih prizadeta prask ni bilo ImjSe nesreče. Potniki so veči-1 mariborska oblast. Celjska okolica je bilp iz-
premenjena v pravcato jezero, po katerem so plavala drva, drevesa, grmovje in drugi predmeti, ki so jih po dvoriščih in poljih pobrali drveči valovi. Čret, Lava in druge vasi so bile v vodi, ki je segala visoko nad železniško progo in preplavila na več mestih v višji legi se nahajajočo državno cesto. V Savinjski dolini je bi! najbolj prizadet del od Žalca do Celja, kjer so opravljali svoje uničujoče delo poleg Savinje potoki Ložnica, Sušnica, Sava, iludinja in zlasti Voglajna, ki se steka pod Celjem in Savinjo ter je že od nekdaj znana kot opascn potok, ki ob vsakem deževju zelo močno naraste. Manj prizadet od povodnji je bil ostali dei Savinjske doline.
Katastrofa v celjski okolici je zahtevala tudi smrtno žrtev. Voda jc pritekala tako hitro, da so ji ponekod ljudje komaj ubežali. Mnogi so morali splezati na strehe ali drevesa. Na Dolgem polju v Celju je utonil slikarski pomočnik Vengust, ki je hotel preplavati vodo, a ga je v mrzli vodi najbrž prijel krč.
Močne poplave so bile od Dravograda proti Otiškemu vrhu, kjer je divjalo izredno močno narasla Mislinja, ki je odnesla več mostov, brvi ter na polju se nahajajoče žito. Med Šoštanjem in Tesnjeni se je razlila Paka, ki drugače ni opasen potok. Poplave so bile v vsej Šaleški dolini in dalje po Savinjski dolini.
Velika katastrofa je zadela Dravsko dolino. Zaradi nedeljskih nalivov je Drava še v
ponedeljek naraščala in dosegla takšno višino, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Pri Ormožu je odnesla štiri mline z vsemi zalogami. Mlinar Lesničar je spal v mlinu, ko se je pripetila nesreča. Zaradi velikega trušča se je zbudil, pogledal skozi okno in skočil v Dravo. Po daljšem plavanju med lesovjem razbitega mlina se je oklenil nekega trama, ki ga je nosil do Središča ter ga tam vrgel na suho. Tako je siromak ostal vsaj živ, čeprav mu je poplava vzela vse premoženje.
Pretresljivi prizori so se odigravali v poplavljenem ozemlju zagrebške okolice, kjer se je v nedeljo dvakrat utrgal oblak. Med katastrofo v Zagrebu se je vračal neki deček iz zoološkega vrta, ko ga je zajel hudournik in nesel nekaj časa s seboj. Prijel se je za neki steber, toda valovi so ga odtrgali in deček je izginil v valovih. Nadstražnik Korica, ki jc videl potapljajočega se dečka, je gazil po deroči vodi ter srečno dospel do dečka, ki ga je z lastno življenjsko nevarnostjo prinesel na rokah na varno. Zaradi povodnji se je v Zagrebu in okolici porušilo več hiš.
Oblak se je v nedeljo utrgal tudi nad Splitom in okolico. Najhujše je trpel otok Šolta, na katerem je divjal strašen vihar, ki je odnašal strehe in ruval drevesa iz zemlje.
Vode so večinoma povsod že v ponedeljek začele padati. Le Kolpa je še v noči od ponedeljka na torek narasla ter dosegla 690 m nad normalo. Naslednjega dne v torek pa je začela todi Kolpa upadati.
Politični pregled
Žc dobrih deset dni zanima vso našo javnost napeti odnošaj med našo državo in Bolgarijo. Kakor smo beležili, so bolgarski ko-mitaši vpadli na naše ozemlje pri Krivi Pa-lanki in s tem zopet predrzno kršili načelo mirnega sosedstva. Vsa javnost je enodušna v tem, da je treba napram Bolgariji odločno nastopiti, kar se seveda ne bo zgodilo z napovedjo vojne, marveč s protestno noto, ki zahteva od bolgarske vlade:
J.) takojšnji razpust komitaškili organizacij in 2.) izročitev onih komitašev, ki bi se zatekali na bolgarsko ozemlje.
Besedilo note še ni objavljeno, a poučeni krogi zatrjujejo, da je precej odločna in da zahteva brezpogojno izvršitev navedenih dveh točk. Ravno te dni se zunanji minister dr. Ninčič mudi na Bledu, kjer kralju podrobno poroča o položaju.
V vsem drugem se naše notranje politično življenje suče okrog
kalski in davidovičevski. Na prvem je med drugimi govorniki nastopil tudi ministrski predsednik Uzunovič, ki je Ljubi Davidoviču posebno očital, zakaj ne opozori svojega zaveznika dr. Korošca, da bi vendar že prenehal z nezmiselno agitacijo za avtonomijo in z vmešavanjem vere v strankarstvo. In kaj je na to odgovoril Ljuba Davidovič? Poudaril je, da se tudi dr. Koroščevi klerikalci polagoma
pri lagode vajo narodnemu in državnemu edinstvu,
kar se z drugimi besedami pravi, da je kle-rikalno-avtonomistično Iajnanje le še tofažilna muzika ob popolnem umiku klerikalnih generalov pred zmagujočo idejo jugoslovenskega edinstva! Vsak poslednji pastir vidi, da se klerikalci nahajajo v strašni zagati. Dr. Ko-rošcc je imel v nedeljo shod v Trebnjem. A kaj je povedal on kot poglavar tiste stranke, ki se šteje za edino zastopnico slovenskega ljudstva? Obnavljal je spomine na nekdanje čase, udrihal je po vseh političnih nasprotnikih in tožil o slabih časih. Vsi vemo in čutimo, da je danes hudo, toda dr. Korošec ni niti z eno besedo povedal,
kaj bodo on in njegovi številni poslanci ukrenili,
da se stanje v Sloveniji izboljša! Same jere-mijade še nikomur niso pomagale k dobremu. Treba je odločnosti, vplivnosti in sposobnosti. A v tem je ravno vsa naša slovenska nesreča, da imamo v Narodni skupščini klerikalno zastopstvo, ki je zapravilo sebi in Slovencem domala ves ugled in je danes brez vpliva, dočim mora slovensko ljudstvo vzdrževati vedno hujša bremena. Lepo se glasi zatrdilo dr. Koroščevega prijatelja in zaveznika Ljube Davidoviča, da se tudi klerikalni poslanci spreobračajo k edino spasonosni ideji edinstva. Toda glede na vse njihove dosedanje zablode bi slovensko ljudstvo še bolje storilo, ako bi klerikalnim poslancem odločno zaklicalo:
občinskih volitev v Srbiji in Črni gori, kjer se vršijo v nedeljo in je torej razumljivo, Odložite.poslanske mandate! Umaknite se
_ _ v •	in	1-2 —i ~ !!L J _1 _ •
da srbijanski politični možje posvečajo ves ta teden živahni agitaciji. V nedeljo sta se v Beogradu vršila dva važna politična zbora: radi-
in dajte prostora onim, ki ste jih doslej brezvestno ovirali v delu za slovensko ljudstvo in slovensko domovino!
Ivan Albreht:
Za
sina
Povest.
(Dalje.)
«To bodo gledali doma, ko prideva,» je veselo in nekam ponosno pripomnil deček. Premišljeval je, kako bo očetu in materi pripovedoval o svojem novem znanju, kako bodo strmeli vsi in poslušali ter se mu čudili, odkod naenkrat tolikšna učenost. Želja, da bi videl in skusil vse, kar mu je pravil spremljevalec, !'a je jela prevzemati in mu razgrevati misli. Naposled se ni mogel več premagati in je svojo željo tudi razodel spremljevalcu.
«Čakaj, ko prideva domov, povprašava starše. Morda bi te pustili za nekaj časa z menoj.!»
«Joj, saj res!» se je razveselil deček in plosknil z rokami.
Tedaj je spremljevalec zažvižgal na prste. Iz gozda je planilo dvoje mrkih postav, kakor tla bi bili vzrastli iz tal. Preden je mogel prestrašeni deček krikniti, sta ga že imela nova neznanca povezanega, a «stric» se je zarežal:
«No, vidiš, zdaj boš pa lahko romal —»
Tonček je še čul, kako so se tujci nekaj menili v njemu neumljivem jeziku, kako so se i:lokobno smejali in se tiho poslovili, potem pa nič več. Usta je imel zavezana, da ni mogel kričati. Eden izmed novih prišlecev ga je za-
del na ramo in oddirjal kakor jelen ž njim po gozdu. Od groze je deček kmalu izgubil zavest in dolgo ni vedel, kaj se godi ž njim...
Ko se je predramil, ni več čutil vezi na sebi. Preplašen je pogledal okrog sebe v nadi, da je bilo vse, kar je doživel, samo plod zoprnih sanj, toda kmalu se je moral na žalost prepričati, da je bila grenka resnica. Ležal je na kupu smrdljivih cunj v umazani, zakajeni sobi, ki je bila bolj podobna hlevu nego človeškemu bivališču. Vrata so bila vsa črna od saj, eno edino zamreženo okno je bilo tako motno in zarumenelo, da je komaj za silo mogla pro-sevati svetloba skozenj. Sredi tega klavrnega prostora je stalo napol razpalo ognjišče; nad ognjiščem je visel črn kotliček, ki ga je obkrožal in ovijal dim tleče drobnjadi. Pri ognjišču je v dve gubi zvita ždela starikava babura, okrog nje pa se je plazil mršav maček, ki je včasih leno zamijavkal.
«Mama,2> je jokavo poklical Tonček.
Starka se je zganila:
«0, kaj si se predrami!, zaspanček zlati?«
Stopila je k Tončku in ga s suhljato roko začela božati po obrazu, da ga je od groze spreietaval mraz.
«Joj, joj, joj,» je ponavljala starka, da se ji je ko na vzmeteh tresla šiljasta brada, «kako si ti zaspan. Če hočeš hoditi po svetu, ne smeš biti tak.»
♦Kje pa sem?» se je opogumil Tonček.
*Pri dobrih ljudeh,» je menila ženska.
«Kje je mama?»
«Čakaj, kmalu pride ata, da pojdeta, kakor ti je obljubil.* «Kdo?»
«Boš videl,» je govorila starka, kakor da ni slišala njegovega vprašanja, «to bo še lepo. Kar nevoščljiva sem ti —»
Tonček nikakor ni mogel razumeti, kaj hoče ženska s svojim pripovedovanjem. «Kje so pa tolovaji?« je vprašal. Ženska se je zasmejala: «0, tolovaji se pa ne shajajo pri nas.a In spet mu je jela praviti razne neumljive stvari, dokler ni vstopil tujec, ki se ga je Tonček razveselil: «Stricb
Tujec se je zasmejal: ♦Na, kako ti je všeč tukaj?»
(Daljo prihodnji?.)^
Zaradi ugleda.
Roparji so napadli Ožbovta, ki se je branil naj vso moč. Slednjič se je roparjem posrečilo spra^ viti Ožbovta na tla, toda našli so pri njem samo nekaj drobiža.
«Zakaj ste se tako upirali in se toliko mučili, > je vprašal poglavar roparjev. «Saj bi Vaa skoro ubili zaradi teh par dinarjev.>
<Prikriti sem hotel, da sem takšen siromak^ se je odrezal Ožbovt.
Težke in obupne vesti prihajajo izza laške meje. Italijanski fašisti napenjajo vse divje sile, da
poitalijančijo naše zasužnjene brate,
da jim ugrabijo materni jezik in jih oropajo najnavadnejših človečanskih pravic. Tržaški prefekt je začel zapored razpuščati slovenska izobraževalna društva; neusmiljeno zatira slovensko in hrvatsko časopisje ter dopušča celo barbarsko sežiganje slovenskih knjig. Krivice, ki se godijo nad našimi zasužnjenimi brati, kričijo do neba. Obračun bo nekoč strašen. In tu se ravno lahko reče: ako bi mi Slovenci imeli klerikalno avtonomijo, bi nas Italijani že davno vse enako pritisnili. Le združeni z brati Hrvati in Srbi lahko kličemo trpečim rojakom onstran meje: Ne obupajte!
Kar v zvezi z gornjimi navedbami lahko povemo, da imajo fašisti zato takšen brezvesten pogum nad Slovenci, ker je
tudi Vatikan na fašistovski strani
ter ustrega vsem njihovim zahtevam. Rimsko cerkveno poglavarstvo roko v roki s fašisti odstranja hrvatske in slovenske duhovnike. V kratkem bodo odpravili še goriškega nadškofa dr. Sedeja, kakor so odpravili dr. Kar-lina iz Trsta.
Rimsko cerkveno poglavarstvo ima na vesti prav take krivice kakor fašisti.
In vendar se naši klerikalci ne upajo niti črhniti proti papeškim nasiljem, ki so očitna pred vsem svetom. Oni molčijo kakor naj-uslužnejši hlapci, ko
rimski bič pada po zasužnjenem slovenskem ljudstvu in njegovih zares zglednih dušnih pastirjih!
In ti naši rimski podrepniki bodo nas proglašali za brezverce, ker smo stvarno opisali, da je državna oblast tam v Mehiki odvzela oblastni in privandrani duhovski gosposki posvetno mogočnost! Po kranjskih cerkvah grmi ob nedeljah s prižnic prokletstvo nad mehikansko vlado, ki izvršuje ono, kar določajo njeni državni zakoni. In listi poročajo, da se papež joče, ker se je v Mehiki končal
Dobljena stava
Šaljiva zgodba.
Ravnopoljski mežnar je nekega pondeljka, ko je odzvonil «sedmo> zjutraj, stopil h gostilničarju Blažu na kozarček czelenega*. Prav rad je mežnar Gašper izpil zjutraj kakšno čašico. To jutro pa je bil še posebno potreben tega grenkega okrepčila, kajti imel je prav hudega «mačka>.
Ko je mežnar prišel v gostilno, je dobil tamkaj svoje rijatelje Klinčevega Tomaža, Srebotni-ltovega Jožeta in Koprivčevega Grego. Vsi trije so hkratu prav burno pozdravili svojega starega znanca:
«Hej, Gašper, dobro jutro! Ali te je sinoči kaj ozmerjala stara? Veš, mi kar naprej vlečemo in bomo pognali še današnji dan. Na, pij, Gašper!* Mežnar je prisedel k «pondeljkarjem* in vsi štirje so začeli skupno srkati «zelenega>.
cGašper, tebi je dobro na svetu,* tako je začel Klinčev Tomaž, smi si trudimo in palimo na solncu, ti pa nam le zvoniš in vsake kvatre enkrat cerkev pometeš, pa dobiš zadosti žita, mesa in jajc. Ti živiš kakor tisti v svetem evangeliju, ki ni sejal in ni žel, pa je imel vsega preveč.*
Gašperju ni bilo povšeči to tovariševo govorjenje, zato je malo osorno odgovoril:
«Tomaž, veš, kakršen je človek, takšno ima tudi govorjenje. Kaj ti veš, kaj je mežnarska služba! Prav nič ne veš! Da bi ti moral poslušati našega sitnega župnika, potem bi vse drugače govoril. Kako skopi so naš župnik, tega tudi ne
duhovniški in klošterski paradiž, iz katerega so se vsako leto stekali v vatikanske blagajne ogromni milijoni, izmozgani iz ubogega in nezavednega mehikanskega ljudstva.
Ne glede na to, da klerikalci strašno pretiravajo zgodbe o «zatiranju duhovščine v Mehiki*, moramo mi pribiti eno samo dejstvo:
Slovenske klerikalce tokrat bolj briga oderuška ineliikanska duhovščina kakor pa v nebo vpijoče preganjanje slovenskih dušnih pastirjev pod Italijo!
Slovenski klerikalci zmerjajo nas za brezverce, ker stvarno beležimo stanje v Mehiki. Oni označujejo mehikansko vlado za nasilno, —' ne zapišejo pa enako o papežu in fašistih. Jočejo se rimski gospodje zaradi Mehikancev, nikakor pa jih ne zaboli srce, ko trgajo vzorne slovenske dušne pastirje iz srede njihovih preganjanih ovčic.
Takšna je klerikalna morala, rodoljubje in pravičnost! Pa naj nam še pridejo «Slovenec», «Domoljub», «Slovenski gospodar* in hujska-joči pridigarji s svojo brezmejno hinavščino;
Dokler ne obsodijo zatiranja slovenskih duhovnikov pod Lahi,
je vsaka njihova beseda o brezverstvu naj-nesramnejša kleveta, ki ne zasluži drugega kakor prezir!
V	zunanji politiki se vrstijo važni dogodki:
V	Franciji se je v torek sestal v nekdanjem kraljevskem gradiču v Versaillesu kongres (ustavodajna Narodna skupščina) z namenom, da slovesno odobri od senata in poslanske zbornice že sprejeti zakon o ustanovitvi samostojne blagajne za odplačevanje francoskega državnega dolga.
V	Angliji se nadaljujejo pogajanja z rudarji, ki so še vedno v generalni stavki. Cerkveni poglavarji so nedavno stavili predloge za poravnavo, toda rudarji so jih z glasovanjem gladko odklonili.
V	Rusiji se dogajajo čudne reči. Boljše-viški poglavarji so se ostro sprli med seboj in najnovejša poročila javljajo, da je ponekod izbruhnila državljanska vojna.
Tomaž se ni dal ugnati v kozji rog, o ne!
«Gašper, jaz tebi ne verjamem vsega. Vsi mežnarji ste enaki in vedno jadikujete. Saj se poznamo! O našem župniku govoriš, da so skopi. Mislim, da daleč naokoli ni boljšega človeka, kakor so oni.*
Te Tomaževe besede so kar s stola dvignile mežnarja.
«Kaj, zlodej, ti boš meni pravil, da niso naš fajmošter skopi? Pojdi sedaj k našemu gospodu in če dobiš pri njih eno kronico v dar, ti napravim obleko čisto zastonj. Ali velja? Tu je moja roka!*
«Velja, Gašper! Tu so priče, da bom tekom četrt ure prinesel od fajmoštra cel stotak in ne samo eno krono.*
Tovariša Srebotuikov Jože in Koprivčev Grega sta kar zmajevala z glavama. Grega je še rekel:
«To vem, d^ so fajmošter skopi, a je tudi znano, da je Tomaž mešetar in z vsemi cžavbami* namazan. Mogoče se mu bo pa le posrečilo. Bomo videli.*
«Bomo videli! Od tukaj se vidi naravnost v naše župnišče. Vi boste gledali, da jaz ne bom nikamor drugam šel kakor v župnišče in nazaj. To pa tudi ve naš gostilničar Blaž, da ga nimam .božjega' več v »epu in pijem že sedaj na kredo.*
Zviti Tomaž je odšel in tovariši so ga nestrpno pričakovali, s kakšnim uspehom se bo vrnil.
Ravnopoljski župnik1 je baš zajtrkoval, ko je ^stopil Klinarjev Tomaž v sobo.
V Grčiji je neki Antonopulos poskusil izvršiti atentat na diktatorja Pangalosa. Stre/ ni zadel, a atentatorja proglašujejo za blazneža.
Kakor pač letošnje vreme, je nekako tudi politika v vseh državah letos precej vihrava. In v tem razpoloženju se Evropa radovedno pripravlja na jesensko zasedanje Zveze narodov v Ženevi.
DOPISI
GORNJI LOGATEC. Pogreb pok. Karla Go-stiše je bil naravnost veličasten. Človek je imel vtis, kakor bi vse tekmovalo, da pokojniku nadomesti zvonjenje pri župni cerkvi. Gasilci in Sokoli so storili vse, da se čim dostojneje oddolže svojemu dobrotniku. Imel je dva mrliška odra, najprvo v svoji hiši, zadnje štiri ure v Sokolskem domu, primerno opremljenem. Krsta je bila zasuta s cvetjem in venci. Častno stražo so držali člani obeh društev, k iso ga tudi nesli k večnemu počitku. Prijatelji so mu oskrbeli železničarslco godbo iz Ljubljane, ki je neumorno svirala najlepše žalostinke. Pevci iz obeh Logatcev so s svojim ubranim petjem nemalo pripomogli, da je bil žalni sprevod, ki se ga je udeležilo izredno veliko število občinstva od blizu in daleč, v resnici veličasten. Na grobu se je poslovil od zaslužnega pokojnika tajnik tukajšnjega Sokola. Postopanje g. župnika je bilo v tem smrtnem primeru nad vse značilno. Zvoniti ni pustil, češ, da mu odbor za zvonove tega ne dovoli. Poudariti je pa treba, da odbor za zvonove nima pri zvonovih ničesar več govoriti, ker so zvonovi v trenutku, ko so prišli v zvonik, postali cerkvena last. S cerkveno lastjo pa razpolaga edino le cerkveno predstojni-štvo, to je župnik in ključarji. Župnik bi bil torej prav lahko na svojo roko dovolil zvonjenje, saj vemo iz konkurenčne obravnave za popravo žup nišča, koliko on da na take odbore. Tudi pogret je župnik zamudil za dober četrt ure in je mah manjkalo, da se pogreb ni izvršil brez njega Vtis, ki ga je tako postopanje zapustil pri občinstvu, za dušnega pastirja gotovo ni bil najugod nejši. — Naš Sokolski dom je sicer pod streho, dvorana in oder sta za silo že uporabna, vendar manjka še tega in onega. Ker so društvene finance izčrpane, priredi stavbni odsek v nedeljo dne
Po stari navadi je najprej lepo po krščansko pozdravil in prav nerodno po kmečko vrtel svoj klobuk v rokah ter čakal, kdaj ga bo župnik vprašal, po kaj je prišel.
«No, Tomaž, kaj bi pa vi radi?* «Vejo, gospod fajmošter, vejo, prav slabo se nam godi, a tako hudo nikomur ne kakor meni. To pa rečem, vejo, da neč*
Župnik je bil silno radoveden, kaj neki teži Tomaževo srce.
cTomaž, kar na dan z besedo!* Mešetar se je kar brez župnikovega dovoljenja usedel na stol, segel si je v lase, naredil prav žalosten obraz in nadaljeval:
«Vejo, gospod fajmošter, vejo, poznate me, da sem mešetar. Tudi taki ljudje morajo biti na svetu. Takole sem in tja se ujame kak petak ali goldinarček, da morem preživeti svojo družinico. Toda sedaj sam ne vem, kako bo. Le pomislite, mesar Hrastar mi je dal pred dvema dnevoma sto kron, da zanj zaaram nekaj prašičev. Pa bil sem tako nesrečen, vejo, da sem tisti denar izgubil ali pa mi ga je kdo ukral. Sedaj, vidite, sem sklenil, da se obesim. Prav na tole vrvico se bom.*
«Kaj, nesrečni človek, življenje si hočete vzeti?*
«Kaj pa hočem drugega!* «Ali je to vaša resna beseda?* «Vejo, tako resna, kakor amen v očenašu; Gospod fajmošter, posloviti sem se piišel od vas. . Z Bogom!»
15. t. m. v domu veliko ljudsko veselico s srečo-lovom, godbo, petjem, streljanjem na dobitke in plesom. Sodeluje godba na pihala iz Rovt, dalje širon) vse Slovenije znani Devov kvartet iz Maribora.,Za srečolov so zbrani dragoceni dobitki, za dobre strelce pa visoka odlikovanja. Komur je na tem, da dogradimo svojo narodno in državno trdnjavo ob zapadni meji, ta bo gotovo po svojih močeh pripomogel, da prireditev donese stavbnemu odseku za dokončanje doma potrebno vsoto. Vsi sokolski prijatelji, vsi nacijonalisti, nedeljo na svidenje v Gornjem Logatcu!
VRHNIKA. «Slo venec* je prinesel sliko našega župana g. dr. Janka Marolta. Slavospevov mu ne poje nikakih, temveč le pripominja, da že 12 let načeljuje veliki vrhniški občini. Slika g. župana je že precej stara in mu skoro že ni vet podobna. Res je v navadi, da slikarji slikajo svetnike mlajše in lepše, kakor so bili v resnici, toda v našem primeru po našem mišljenju taka obzirnost ni na mestu, ker je smešna.
POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol bo priredil v nedeljo 22. t. m. javno telovadbo z javnim na stopom ob treh popoldne pred Sokolskim domom v Gorenji vasi, pri slabem vremenu pa v domu. Ta dan bo položil naš Sokol javni račun o delu in napredku za minulo leto. Po nastopu bo običajna veselica, pri kateri bo igrala godba na pihala od Sv. Treh kraljev, ki nas je vse že pri zadnji prireditvi iznenadila s svojo dovršenostjo. Ta dan tedaj vsi v Sokolski dom, da pokažemo našo naklonjenost Sokolu ter mu s tem damo pogum za nadaljnje delovanje. — Ze v zadnjem dopisu iz naše doline so se omenile naše slabe in zanemarjene ceste. Danes naj se še omeni, da zadnji čas ne vozi avtomobil med Škofjo Loko in Z i remi ter da se prevaža pošta s konji za vso dolino redno vsak dan. Sedaj dobimo pošto za pol dneva prej kakor poprej, ko se je prevažala i avtomobilom, pri katerem so često nastali razni defekti. Obča želja vsega prebivalstva v dolini je, da ostani poštna vožnja, kakor je sedaj: popoldne doli, dopoldne gori. Poštna direkcija naj bi to željo upoštevala in v tem zmislu tudi oddala vožnjo pošte za prihodnje, seveda za daljšo dobo in ne samo za eno leto. — Že večkrat se je v «Do-movini* poudarjalo, kako hudo je naša dolina prizadeta, zlasti ker je tik za njo, za Blegošem, državna meja. Čipkarski obrt, pred vojno tako cvetoč in pravi blagoslov za revnejše ljudstvo, silno propada. Vse, kar je ostalo v dolini, je lesna kupčija. Lesa se še vedno precej izvozi iz doline.
============= «DOMOVINA« št. 33	.
Toda gospodarji, ki imajo les za sekanje na pro-1 organist in klerikalna Zveza slovenskih vojakov,
daj, tožijo, da les nima nobene cene.
KRIŽE NA GORENJSKEM. Pred kratkim je zapustil našo vas upokojeni nadučitelj g. Jezer-šek, ki je služboval na naši šoli 38 let. Bil je splošno priljubljen in spoštovan. Njegovo delovanje je v veliki meri pripomoglo k napredku naše občine. Bil je eden prvih organizatorjev za napredno misel; zato mu je bilo v zadnjih letih posvečenih več dopisov v ^Slovencu*, ki so imeli namen, da bi ga oplašili. V zadnjem času se ga je lotila težka bolezen. Preselil se je v Kranj, kjer se zdravi. Želimo mu skorajšnjega okre vanja. Na njegovo mesto je prišel g. Roje iz Kranja. Upamo, da smo v njem dobili dobro na-domestilno moč.
ZALOG. Podružnica Zveze slovenskih bivših vojakov v D. M. v Polju je odkrila minuli mesec spomenik v svetovni vojni padlim vojakom domačinom. Nihče ni nasprotnik tega spomenika, grajati pa se mora pristransko postopanje njegovega odbora, ki obstoja le iz pristašev SLS. Vabilo k občnemu zboru so objavili le v svojem glasilu «Pravica*. Kaj so se bali, da bi stopili v odbor tudi pristaši drugih strank? Nadejali smo se, da bodo tudi vabilo k odkritju spomenika priobčili samo v «Pravici*. Toda glej, čitali smo jih v vseh časopisih in celo v «grešni* «Domo-vini». Računali so na velikanski dotok denarja, pa makar tudi od ^brezvercev*. V tem oziru res niso bili strankarski. Občni zbor se je vršil v klerikalnem Društvenem domu namesto v šoli, kar je bila želja drugih strank. V šoli se namreč vrše tudi občinske volitve ter seje in so tedaj ta tla dostopna vsem strankam. Dasi so se s tem zadostno razgalili, so bili vendar toliko milost-ljivi, da so poslali Sokolu in Čitalnici v Zalogu vabilo, v katerem trdijo, da sta Zveza slovenskih vojakov kakor tudi odkritje spomenika nadstran-karska in da ima le kulturni in dobrodelni namen. V primeru, da bi Sokol in Čitalnica vabilo sprejela, naj bi se sestali pevovodje teh društev in določili razpored glede petja. Sokol in Čitalnica sta se sporazumela, da nastopita skupno pod taktirko svojega pevovodje. To pa klerikalnemu odboru ni bilo po godu. Hoteč se ponašati le z organistovim zborom so poslali Čitalnici in Sokolu sklep, da se posameznim društvom (zborom) ne bo dovolilo nastopati, temveč le skupno. Ker se pa Čitalnica in Sokol nista hotela pokoriti temu diktatu, zato sta se odrekla sodelovanju. Z našimi grli razpolagamo namreč mi, ne pa
Organistov zbor, obstoječ iz Katoliškega izobraževalnega društva in Krekove mladine, se je pa čutil tako šibek, da je moral na pomoč poklicati pevsko društvo « Zarja* iz Most. Očitek, da bi hotela Čitalnica uprizoriti neke vrste tekmo pred spomenikom, zavračamo kot neutemeljen, kajti Čitalnica se ni nikomur vsiljevala, temveč je bila le <vljudno* vabljena. Sovraštvo napram Čitalnici ni ravno najnovejšega datuma. Ona je že od nekdaj trn v peti raznim gospodom, ki niso samo izraziti pristaši SLS, temveč tudi odborniki občine in obenem odborniki Zveze slovenskih vojakov. Prizadevali so si na vso moč, da bi jo vrgli iz šole. V svoji ^velikodušnosti* in držeči se krščanskega načela o ljubezni do bližnjega so šli tako daleč, da so bili pripravljeni žrtvovati celo onih 1000 Din, katere je podelila občina kot podporo Krekovi mladini, samo če se umakne Čitalnica iz zaloške šole. Predlagali so, da se oder v šoli, kjer prirejajo igre, odstrani in se uporabi prostor za učno sobo, da naj posreduje občinski odbor, da se v šolo v Zalogu ne uvaja politika in da se odpravi iz šole Čitalnica. Dobili so jo pa po nosu, kajti oblastvo ni našlo v Čitalnici ničesar pogrešnega; zato se je izreklo, da s prirejanjem šolskih in dmgih dramskih predstav na šolskem odru učiteljstvo ne uvaja v šolo politike, ampak vrši važno prosvetno delo, za kar bi mu morala biti občina hvaležna.
BRASLOVČE. Naše sokolsko društvo se že z vso vnemo pripravlja na proslavo 201etnice svojega obstoja. Proslava se bo vršila s sodelovanjem savinjsko-šaleškega sokolskega okrožja. Zgodovina našega Sokola, ki obstoja skoro le iz kmetskih sinov, je zanimiva zlasti zaradi tega, ker se je društvo skoro ves čas obstoja moralo boriti s številnimi neprilikami, predvsem zaradi prostora. Kljub vsem težkočam je vztrajal in je pred nekaj leti uvedel ženski oddelek, ki marljivo deluje. Naša prireditev bo 5. septembra 1.1., ra kar opozarjamo vsa sosedna bratska in druga društva, katera prosimo, da ne prirejajo na ta dan veselic. Upamo, da bo naša redka slavnost zelo dobro uspela, ker so Braslovee znane kot lep idiličen trg, kamor zelo radi prihajajo tudi« izletniki. Podrobnejše o prireditvi bomo še poročali.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Včasih me privede pot po opravkih v ta lepi kraj Prlekije, kjer se je rodilo toliko znamenitih naših mož. In skoro vselej odhajam iz njega veselega srca. Tudi pred
Zviti Tomaž je že mislil oditi, pa stopi za njim župnik:
«Tomaž, ali je to vaša zadnja beesda?* t «Kako ste pa mislili!* •»-Stopite torej nazaj!*
S tresočo roko je župnik odprl predal svoje pisalne mize, vzel venkaj denar, naštel sto kron in jih izročil Tomažu.
«Tu imate, Tomaž, toda drugič bolj pazite na denar. Smili se mi vaša družina. Od vas pa tudi upam, da mi boste kdaj storili kako uslugo.*
«Bog naj vam plača, gospod fajmošter, na tem in na onem svetu! Kadar me boste kaj potrebovali, kar povejte mi, nikoli vas ne pozabim!*
Tomaž se je vrnil k svojim tovarišem prav zadovoljen.
Tovariši so ga vsi hkrati vprašali: <No, no, ali si dobil sto kron?>
V začudenje vseh je položil mešetar na mizo denar. Obrnjen proti mežnarju pa je izpregovoril: <Tu imam denar, Gašper, sedaj veš, kaj te 5aka. Napravil mi boš obleko zastonj. Dobro sem vedel, da si se ti lagal, kakor je to navada vseh tnežnarjev, ki vsi govore o svojih fajmoštrih, da so skopi. Jaz pa rečem: Povsod, kjerkoli bom biodil, bom lahko hvalil našega fajmoštra, da so dobrega srca.*
«Ti, Tomaž, si pa res od samega zlodja. Ali si tačaral našega fajmoštra ali kaj?*
«Blaž, tudi ti bi rad znal tako čarati.* No, pa »aj znaš, ker toliko vode prodaš skupaj z vinom. Pa nikar ne zameri!*
Naši znanci so potem istega pondeljka pili kar ves dan na župnikovo zdravje.
Razume se, da je tudi župnik zvedel, kako nesramno ga je mešetar Tomaž potegnil.
Premišljal je župnik in premišljal, kako bi se znosil nad mešetarjem. Slednjič jo je pogodil.
Isto nedeljo po omenjenem pondeljku je imel pridigo, ki jo je skončal:
«Predragi kristjani, varujte se zgrabljivih volkov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih! Pa še nekaj: Varujte se tudi vseh lažnjivih mešetarjev! Amen!
Vsi Ravnopoljci so se smejali po cerkvi, tisti, ki so pa bili v bližini mešetarja Tomaža, so tega suvali s komolci pod rebra.
Zunaj cerkve pa jim je smeje govoril Tomaž:
«E, kaj boste vi! Jaz, jaz sem človek, ki o meni še sam fajmošter delajo pridige. Le po meni se ravnajte, pa boste z lahkim trudom zaslužili denar.*
Anton Stražar.
Medvedja jama
Pri Borovljah stoji gora po imenu Macen. Na gori je cerkvica in ljudje radi hodijo tja. Nekateri romajo, drugi hodijo samo na izlet, ker se nudi z gore lep razgled po okolici. Na de^ni strani poti je jama, ki ji pravijo «Medvedja jama*. O tei jami pripovedujejo tole zgodbo:
V prejšnjih časih je bilo po Koroškem polno medvedov. Ljudje so kosmatince preganjali in lovili na ta način, da so kopali jame, nastavljali vanje meso, potem pa pokrili jamo s smrečjem in rušami. Ko je kosmatinec iskal hrane, ga je zapeljal vonj po mesu, da je prišel k iami. Čim pa je stopil na smrečje, je štrbunknil v jamo in je bil vjet; kajti jame so bile tako globoke, da mrcine niso nikoli mogle iž njih.
Tako jamo so izkopali kmetje tudi ob poti na Macen. Nekoč je tedaj nesla neka žena zgodaj zjutraj, ko je bilo še temačno, kosilo svojemu možu, ki je gozdaril na Macenu. Zašla je malo s pota in padla v jamo. Kdo bi popisal njen strah, ko zagleda v jami medveda, ki je jezno renčal proti njej. Uboga ženska začne na ves glas klicati na pomoč, toda nihče je ne čuje.
Ker žene ni bilo pravi čas, je mož zaslutil nesrečo. Zato se proti poldnevu odpravi s par gozdarji, da poiščejo ženo. Dolgo tavajo brez uspeha, nazadnje pa pridejo slučajno v bližino tiste jame in zaslišijo, kako drvarjeva žena s slabotnim glasom kliče na pomoč. Hitro teko K jami in svetujejo ženski, naj si odpne krila ter prime za vrv, ki ji jo spuste v jamo. Žena uboga, drvarji potegnejo za vrv, medved pa plane na svoj plen, toda ostanejo mu samo krila, medtem ko žensko drvarji srečno potegnejo na plana. Jama pa se izza tistih dob imenuje «Medvedja jama«.
Ivan Albreht.
kratkim, ko sem se mudil tam, se mi je napolnilo srce radosti; le ena grenka kaplja mi je kanila vmes. Opazil sem, kako si Jurjevčani, vedno vneti za izobrazbo, prenavljajo svojo šolo, češ, tudi jed tekne bolje s snažnega krožnika nego z zamazanega. In kakšne načrte še imajo za bodočnost: meščanska šola i. dr.; sicer pa ohranjajo to za enkrat še zase iu nočejo mnogo izdati. Pohvalno je treba pri tem omeniti, da jim gre krepko na roko kot načelnik krajnega šolskega sveta gosp. župnik Štuhec, ki je ravnokar služil srebrno pri-micijo iu mu naj veljajo iskrene čestitke. — Da pa bo šola imela lepšo soseščino, se prenavlja tudi bivša Repenškova hiša, katero je kupila s posestvom vred nedavno agilna domača posojilnica, in tudi «posojilniški očetje* snujejo, kakor se sliši, marljivo delo za bodočnost. Tako se je iz teh krogov že sestal pevski zbor opd vodstvom nadučitelja g. Ivajnšiča, ki se pridno vežba v narodni pesmi. Del bivšega Repenškovega posestva pa je že odkupil od posojilnice priljubljeni zdravnik ltus dr. Sokolov, da si zgradi na njem svojo hišo in ostane — vsaj za dogleden čas stalno v naši državi; naj bi mu po možnosti nadomestila njegovo nesrečno domovino? — Trgovec in gostilničar g. Perger gradi na svojem vrtu prostorno uto, ki naj postane zatočišče Katoliškemu bralnemu in izobraževalnemu društvu. — Vse torej znamenja, da so Jurjevčani ostali zvesti izročilom svojih velikih rojakov. Vprašanje je le, in to je tista grenka kaplja, ali je na korist otrokom, da jih vodi orlovski načelnik brez spremstva staršev v, Gornjo Radgono, Radence itd. Je to vedno dobro za uje? In ni to morda tudi na škodo službi, ki jo opravlja dotičnik, da bi namreč med opravljanjem službe misiji bolj na svoje orlovstvo kot na službo? Mogoče pa bo tudi njega še srečala spreobrnitev in izvem, ko pridem prihodnjič k Sv. Juriju same vesele novice. — Popotnik.
OJSTRICA PRI DRAVOGRADU. Ker od nas že dolgo ni bilo kakega dopisa v cDoniovinh, si boste mislili, da so pri nas že vsi ljudje pametni, kar pa ni res. V nedeljo 1. t. m. smo imeli pri Sv. Duhu lepo nedeljo ali žeguanje. Po cerkvenem opravilu so cerkveni ključarji povabili fante, "ki so streljali, dekleta, ki so venčala, godce in sploh vse, ki so za cerkev ali žegnanje kaj storili, in še več drugih na svoj dom ter jim napravili izvrstno gostijo. Čast našim cerkvenim ključarjem. Dobro smo se zabavali. Žal le, da je nastal prepir, katerega pa ne bomo natančneje popisovali, ker je dovolj žalostno, da se je neki možak lotil žensk, ker menda pri moških ni upal na zmago.
SV. DUH NA OSTREM VRHU. Kako je list ^Domovina* pri nas obmejnem prebivalstvu pri ljubljen, dokazuje število naročnikov, katerih je že nad petdeset. Vsak teh naročnikov nestrpno pričakuje dneva, ko pride naš resnicoljubni, zanimivi in poučni list «Domovina». Nekaterim «miroljubnim» ljudem pa to število naročnikov ni po volji, zato si na vso moč prizadevajo, da bi se skrčilo število naročnikov in pristašev za razumnega človeka edino prave SDS. Med tistimi, ki jim ni všeč napredek SDS, se nahaja tudi naš župni upravitelj. Njemu kar naprej povemo, da pri svojem sedanjem strankarskem delu ne bo imel sreče, ker ljudstvo srednjega veka ne živi več, a ljudje v dvajsetem stoletju že znajo misliti s svojimi zdravimi možgani. Naš župni upravitelj je že mnogim tako rekoč vsilil naročbo kakšnega klerikalnega lista. Naši obmejni kmetje niso prepirljivi, zato radi popuščajo, a mnogim je žal, da so naročniki dolgočasnih klerikalnih listov. Sedaj pa še nekaj drugega. Naš župnik je že 21 let upravitelj pri nas in menda še ni nikoli občutil odpornosti svojih faranov proti sebi tako zelo kakor sedaj, ko se je preveč podal v politiko. Gostilne, kjer se zbirajo napredujaki, mu niso po volji; zato bi rad, da bi se te gostilne odpravile, kar pa ne bo šlo tako hitro. Odkar so naši farani pod današnjim župnim upraviteljem, Še niso nikoli imeli zaradi njega takih nepotrebnih sitnosti kakor sedaj, ko je postal hud politik. Kakor ču-jemo, nas hoče zapustiti. Prosimo!
RIMSKE TOPLICE. Živa ograja ob cesti proti Sv. Marjeti je tako razraščena, da že ovira cestni promet. Pozivamo lastnika, da te ovire nemudoma odpravi. Čudno je, da nima lastnik nikakih ozirov na letoviščarje, ki morajo imeti prav slab vtis zaradi takšne zanemarjenosti.
PTUJ. Naše okrajno sodišče je imelo pretekli teden v svojih zaporih redkega gosta. Bil je to kaplan F. Lužar od Sv. Urbana pri Ptuju, ki je odsedel kazen, ki si jo je nakopal s svojo preveliko ljubeznijo do mladih kmetskih fantov. Roka pravice je postavila gospoda za 8 dni na hladno. Radovedni smo, če bo mariborski škof pustil temu duhovniku še opravljati cerkvena opravila ter poučevati nedolžno mladino.
MUTA OB DRAVL Prosim, gospod urednik, da objavite nekaj vrstic iz našega kraja. Upali smo, da nam bo mesec avgust prinesel lepše vreme, toda naše nade so se izjalovile. V soboto 7. t. m. je deževalo, da so narasli vsi potoki in reke. Drava letos še ni bila tako velika. Dež, ki je neprestano padal, je prenehal šele v pondeljek zjutraj. — Kakor smo že poročali, so delavci tukajšnje železarne, ker se njihovim zahtevam za povišanje mezd ni ugodilo, zagrozili, da bodo odložili delo. Svojo grožnjo so 9. t. m. uresničili, zaradi česar sedaj obrat v železarni počiva. Upamo, da se bo nesporazum med tvrdko in delavci kmalu iu ugodno rešil. — V nedeljo 15. t. m. bo imelo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo proslavo blagoslovljtžnja dveh novih motornih briz-galnic, ki jih je društvo naročilo .iz Linca. Po blagoslovljenju bo veselica z godbo, plesom itd. Za primer neugodnega vremena se bo proslava preložila ua prihodnjo nedeljo. Pričakujemo velik obisk.
VERŽKJ. Naša uniformirana trška garda bo imela 22. t ni. blagoslovitev svoje četne zastave. Ta dan bo pač za naš trg pravi narodni praznik. Svečanega blagoslavljanja in razvitja se bo udeležila tudi uniformirana garda iz Varaždina, ki je poleg naše edina te vrste v naši oblasti. Slav-nosti se bo udeležil tudi zastopnik mariborskega vojnega okruga in več drugih vojaških ter civilnih dostojanstvenikov. Podrobni program za soboto 21. in nedeljo 22. t. m. je razviden iz plakatov. Zanimivo je to, da bo vsa slavnost pod pokroviteljstvom Narodne odbrane. To dejstvo pač jasno priča o veliki nacijonalnosti naših Ver-žejcev in o njihovi zvestobi do kralja ter domovine.
SV. MIKLAVŽ PRI RIMSKIH TOPLICAH.
Čudno se nam zdi, da nam naš gospod župnik brani obiskovati cerkev. Opozarjamo ga, da je cerkev last vseh faranov in ne samo nekaterih, ki so slučajno po godu gospodu župniku.
SLIVNICA PRI MARIBORU. Naš klerikalni poslanec g. Faleš se čuti poklican, da z ovadbami mi < deluje> za blagor slovenskega ljudstva. Toda g. poslanec bi moral tudi vedeti, da je treba vsa ko ovadbo podpreti z dokazi. Zato ga pozivamo, da dokaže ovadbe, ki jih je poslal velikemu županu: 1.) Kdaj je učitelj Č. ostal vse noči na pošti? 2.) Odkdaj je zabranjeno, da uradnik ne sme imeti privatne hrane ter se ne sprehajati s svojo zaročenko in tovariši? 3.) Kdaj je povabil Č. mariborsko Orjuno, da razbije Vaše shode? G. Faleš, dve leti že zbirate in pošiljate ovadbe na oblastva. Sedaj je mera polna, sedaj z dokazi ua dan, in se ne skrivajte za imuniteto! Odložite poslanstvo in ponovite svoje klevete kot neposla-nec, da boste lahko postavljeni pred sodišče!
ORMOŽ. Dr. Anton Hrovat, vodja bolnice križ-uiškega reda, odpotuje za čas od '10. t. m. do 1. septembra.
BAKOVCI. Posestniki iz niursko-soboškega sreza občin Bakovci, Krog in še nešterne bi prav lepo prosili okrožno sodišče v Mariboru, naj nan že venda ednok pošle zemljiško knjigo na našo sodnijo nazaj. Imamo sploh velko uevolo s tem, ka še zdaj po tolkem časi nemarno zemliške knjige na našoj sodniji v redi.
MURSKA SOBOTA. Na nas ide edna nevola nad drugo. Lanjsko leto smo bili gorpoiskani od povodnji, Jjffos skoz vekovečai dež slaba letina
za zrnje in čiduže veliši davki, ka nemremo več zmagati, te pa esče dobijvamo od naše cerkvene občine račiine za nouve zvone kcoj plačati. Nouvi zvoni sou lepa rejč, samo mi jih plačati nemremo. Poleg tega pa ešče tak silo v terjajo, ka nan, če šteri merje, najč zvonili nedo, pokeč je tou ne plačano. Tou je kiinšt platiti,, čej nejmamo s čim.
GORNJA SV. KUNGOTA. Naš g. župnik Mag-dič, ki smo mu demokrati trn v peti, moli pri vsaki službi božji za tiste, ki čitajo preldete, s hudičevo krvjo pisane časopise cJutro>, ^Domovinam itd. Na dan Vnebohoda je s prižnice oznanil, da mora vsak moliti pri procesiji rožni venec za tiste, ki se poslužujejo s hudičevo krvjo pisanih časopisov, ter za tiste preklete majke, ki so rodile sinove, kateri uvajajo Sokola v našo faro. Kljub vsemu temu pa ima naša < Domovina* ved no več naročnikov in naša strankina organizacija vedno več članov. Reklamo za vse to nam delata g. župnik in še neki drugi gospod, ki smo mu mi preprosti vaščani preordinarni. Hvala jima. Le tako naprej!
PODGORCI PRI VELIKI NEDELJI. V nedeljo 8. t. m. nas je obiskal naš poslanec g. dr. Pivko. Prišel je kljub temu, da je vso noč od sobote na-nedeljo in vso nedeljo deževalo in da so bile ceste mestoma preplavljene. To nam je bil dokaz, da se poslanec dr. Pivko ne ustraši nobene težave, da pride med svoje ljudstvo. Nabralo se nas je kljub nalivu, lepo število iu shod se je vršil pod vodstvom predsednika krajevne organizacije SDS g. Joška Laha. Poslanec dr. Pivko nam je v domači besedi razložil razna vprašanja, ki nas zanimajo zlasti danes, ko nas tiščijo skrbi z vseh straui. Zlasti nam je v stvarnih in prepričevalnih besedah opisal pogubonosuost politike SLS in radičevcev za Slovence. Zborovalci so z odobravanjem vzeli njegova izvajanja na znanje iu mu izrekli zaupanje. Tudi so na predlog oblastnega tajnika SDS g. Spindlerja soglasno izrekli obsodbo Radičevega hudobnega izpada proti velikemu županu g. dr. Pirkinaierju, ki ga vsi spoštujemo iu ljubimo.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
NAŠA ZAHTEVA PO ŽIVINSKI SOLI.
Naša živina potrebuje soli. Za redno in pravilno oskrbo je sol živini neobhodno potrebna, posebno po takih krajih, kjer pokladamo v zimskem času težko prebavno slamnato krmo. Potrebna je zlasti tudi v letih, kakor je bilo lansko in je letošnje, ko smo spravljali slabo posušeno, nakaženo iu pokvarjeno seno in otavo. Tukaj mora živinska sol pomagati, da prebijemo brez škode taka leta iu da ohranimo živino zdravo. Letos je živinska sol toliko bolj potrebna po vsi državi, ker je po mnogih krajih povodenj pokvarila seno in nanesla nanj blato in pesek, kar je škodljivo za živino. Dobava potrebne živinske soli je danes vsesplošna potreba in tudi splošna zahteva naših živinorejcev, ki dajejo tej potrebi tudi duška pri raznih sestankih, zgražajoč se na tem, da skrbi vlada tako malo za našo živinorejo.
V	agrarni državi smo, pa ne dobimo živinske soli! Navezani smo na živinorejo pa se nam ue nudijo potrebni pripomočki, da bi ostala živina bolj zdrava in da bi dajala več užitka! To je toliko bolj čudno, ker dobiva industrija tako imenovano industrijsko sol!
V	sili se zatekajo ljudje, kamor je, da pridejo do cenejše soli. V zadnjem času se gode sleparije s kajnitom, ki ga prodajajo brezvestni trgovci za živinsko sol. Pred kratkim je celo nekdo vprašal, če bi se dala industrijska sol porabiti za živino. To so žalostni pojavi iu nevarni eksperimenti, kajti znano je, da sta kajuit kakor tudi industrijska sol škodljivi za živino.
Naše mnenje je, da bi se morala izposlovati dobava cenene živinske soli od monopolne uprave, če smo v državi, ki je pred vsem agrarna in
navezana na dohodke in na razvoj naše živinoreje! Če je količkaj zmisla v vladnih krogih za interese našega kmetijstva 1 Če je industrija dosegla industrijsko sol, mora tudi naše kmetijstvo doseči živinsko sol!
Naj se vsi državni poslanci, ki so zvečine doma na kmetih, zavzamejo odločno za to, da dobimo tudi kmetovalci in živinorejci potrebno živinsko sol. Kmetijska družba se je že ponovno obrnila na merodajne oblasti za dobavo živinske ?oli, toda brez uspeha! Naj pomagajo vsi drugi poklicani, da jo končno dosežemo. Brez živinske
soli bo trpc-la naša živina letos veliko škodo! *
Popravek. V zadnji številki naj se v članku Velik škodljivec naših travnikov^ pravilno čita klasu namesto «klesas>, ocvel namesto eseveb, in niša namesto «raša».
Priprave za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni"
V	zadnji številki smo že poročali, da se bo vršila od 4. do 13. septembra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma velika pokrajinska razstava ^Ljubljana v jeseni», najzanimivejša prireditev te vrste v naši državi. Hvale vredno je, da se je zavzela za razvoj našega kmetijstva, kulture in umetnosti baš gospodarska institucija, kakor je Ljubljanski velesejem, ki že skozi šest let dokumentira svojo zmožnost. Ljubljanski velesejem je oporišče za prireditev vseh mčgočih razstav, njegova naloga s pospeševanjem razvoja industrije, obrti in trgovine še ni izčrpana.
Za pokrajinsko razstavo -^Ljubljana v jesenb je združil Ljubljanski velesejem stotine delavnih prosvetnih in gospodarskih delavcev, ki mirno, a zato s tem večjo vztrajnostjo delajo že mesece za bodoče razstave v največje presenečenje občinstva. Kmetijski strokovnjaki pripravljajo gradivo za kmetijsko-poučno razstavo; organizirali so se posebni pododbori za poljedelstvo, trav-ništvo, planšarstvo, podkovstvo, kletarstvo, sadjarstvo, za kmetijsko književnost itd. Posebna komisja že danes po deželi ocenjuje konje, ki pridejo v poštev za obsežno razstavo plemenskih konj dne 5. septembra. Posebni oddelek pripravlja vse za častno udeležbo naših mlekarn in sirarn s svojimi izdelki. Prijavilo se jih je do sedaj že nad 30, ki bodo razstavile najrazličnejše mlečne izdelke. Poznavalci vin bodo imeli priliko, izrekati kritiko o razstavljenih buteljskih vinih iz naših slovitih Slovenskih goric. Sledijo zanimive razstave za čebelarje; pred očmi gledalcev se bodo vrstili številni kmetijski stroji in orodje; moderna mlekarna v obratu bo gotovo vzbujala splošno pozornost.
Radio-amaterji in tvrdke pripravljajo obsežno razstavo radio-aparatov in nadomestnih delov. Zbira se materijal in pripravljajo se sprejemni aparati, ki se bodo razkazovali praktično v posebnem paviljonu. Z navdušenjem so se lotili naši vrli radio-amaterji tega dela v pridobitev novih prijateljev te skrivnostne tehnične iznajdbe. Za premožnejše pa tudi za one, ki gojijo v svojem srcu skrito željo, bo zanimiva pregledna razstava avtomobilov in motornih koles.
Dalje se bo priredila razstava cvetja. Naši vrli ljubljanski trgovski vrtnarji spreminjajo ogromni paviljon <rj5>, ki meri 1000 m2, v krasen eksotični vrt, kakršnega Ljubljana še ni videla. Ogromne palme bodo pričarale pravi čudodelni tropični gozd, v katerega senci se bodo šetali po peščenih potih obiskovalci, omoteni po vzduhu teh tropičnih rastlin. Ob vznožju velikanov palm pa se bodo vrstile najizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Cvetlične skupine v Dajpestrejših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Ozračje bo hladil lep vodomet, v bistrem potočku pa bodo rasle razne vodne rastline.
V	paviljonu <K> bo umetniška razstava. Po dolgem času bo dana prilika, združiti v zelo za nimivem pregledu novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo mogla sezna-
niti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let.
Paviljon <:L>: obsežna in preurejena higijen-ska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah, odnosno panogah zdravilstva. Tu bomo lahko videli marsikaj, kar nas bo poučilo o različnih boleznih.
Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseli pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Pripravljenih je že čez 600 najlepših plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje bo strogo ali pravično, saj so poklicani za sodnike najboljši inozemski strokovnjaki. Za to razstavo je največ zanimanja zlasli v južnejših pokrajinah naše države. Znano je, da baš Slovenija dobavlja ostalim pokrajinam plemenske pse.
Razne nagrade, premije, diplome, bronaste, srebrne in zlate medalje bodo zaslužno plačilo razstavljalcem. Sejmišče bo zasedeno do zadnjega kotička. Razstava je tolikanj ob.sežna, da bosta potrebna dva dneva za pregled. Vsi obiskovalci uživajo iste železniške, parobrodne, vizumske ugodnosti kakor za velesejem. Poleg tega pa je znižana voznina tudi v Italiji, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski.
Mlekarska razstava v Ljubljani
Mleko je danes neobhodno potrebno hranilo. Sicer ga povsod ne cenijo enako, zlasti po vinorodnih krajih ga manj spoštujejo. Mestno prebivalstvo je pa danes navezano na mlečno prehranjevanje in zato tudi vidimo, da se po mestih dosti več uporablja za hrano kakor na deželi.
V zimskem času, ko je mrzlo vreme, skrbi narava sama, da se mleko ohrani nekaj časa. V poletni vročini pa vidimo, da se mleko hitro spreminja, in čim večja je vročina, tem hitreje se pokvari. Kakor pri vsaki drugi škodi tako so se tudi v mlečnem gospodarstvu že od nekdaj trudili z ohranjevanjem mleka na različne načine in z raznimi pripomočki. Danes imamo tudi pri nas že razne pripomočke za ohranjevanje mleka. Zlasti mlekarne imajo raznovrstne stroje, s katerimi ohranjujejo mleko pred pokvaro, tako da ga je mogoče dobavljati odjemalcu tudi poleti v nepokvarjenem in zdravju neškodljivem stanju. Pri nas večinoma ne poznamo teh modernih naprav za ohranjevanje mleka. Je pa tudi nekaj naravnih pripomočkov, ki bi jih morali poznati. Zato je letošnja velesejmska uprava sprejela v svoj načrt jesenske prireditve tudi razstavo mlekarskih strojev in mlečnih izdelkov. Tako ima vsakdo priliko, da se pouči na tej razstavi o modernem mlekarstvu.
Kdo ne pozna danes finega čajnega masla in okusnega sira raznih vrst? Vsi vemo, da pred nedavnim časom nismo tega imeli. Moderna tehnika je postavila mlekarstvo čisto na novo podlago, tako da postaja mlekarstvo s svojimi najmodernejšimi stroji najbolj dobičkanosna panoga kmetijstva.
Mlekarska razstava na jesenski velesejmski prireditvi od 4. do 13. septembra bo nudila vsakomur priliko, da se pouči o modernih mlekarskih prilikah Ln o pripomočkih za izboljšanje mle! k Razne druge gospodarsko napredne dežt.. . kor Švica, Švedska in Danska, so obogatele pri svojem mlečnem gospodarstvu, ker so dosti zgodaj znale ceniti vrednost potrebnih mlekarskih pripomočkov in strojev. V teh deželah najdemo prve izumitelje mlekarskih strojev in prve najboljše mlečne izdelke.
Naša dežela bi prav lahko proizvajala toliko mlečnih izdelkov, kolikor jih potrebuje za svoje lastno prehranjevanje. Toda, žal, da ne proizvajamo niti dosti blaga niti v taki kakovosti kakor druge dežele. Zato naša trgovina rada posega po tujem in dražjem blagu.
Razstavimo svoje najboljše izdelke in seznanimo trgovce z našim dobrim blagom. Moderni-zirajmo naše mlekarstvo s pomočjo moderne tehnike in dobre organizacije.
Ne zamudimo ugodne prilike in obiščimo jesensko mlekarsko razstavo. Udeležite se je proizvajalci mleka in porabite priložnost, ki se Vam
nudi z razkazovanjem mlekarskih priprav in razstavljenih izdelkov, istotako odjemalci mleka, <fa se poučite o dobroti mleka in mlečnih izdelkov kot najcenejše hrane ob današnjem pomanjkanju denarnih sredstev.	F r. Krištof.
Konjska razstava v Ljubljani.
V okvirju velike pokrajinske razstave «Ljub-Ijana v jesenih bo prirejena 5. septembra tudi razstava plemenskih in gospodarskih konj toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem.
Kakor sta bili prejšnji dve razstavi lepi, tako obeta biti letošnja še zanimivejša ne le za konje-rejce same, marveč tudi za ostalo občinstvo. Videli bomo, kaj premore Slovenija v tej panogi našega kmetijstva, dasiravno je naša konjereja zadnja leta številčno nekoliko nazadovala. Za to razstavo je močno zanimanje tudi v sosednjih državah. Upati je, da bo prireditev privabila mnogo kupcev, zlasti one za plemensko živino.
Konjerejsko društvo za ljubljansko oblast bo že ob priliki premiranj, ki jih bo priredilo tekom tega meseca, odbiralo plemenske konje, tako da bo nudila letošnja razstava res le dober materijal in da bo tudi v tem oziru na višku.
Vabimo konjerejce, da se v čim večjem številu udeleže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odga-jajo. Take razstave so tudi najboljša sredstva za povzdigo naše konjske kupčijo.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Od zadnjega našega poročila se cene niso znatnejše spremenile. Kakor je podoba, kažejo vsepovsod nagibanje k lahnemu nazadovanju, kajti svetovna letina žita sicer ni tako dobra kakor lani, ali je vendar v splošnem zadovoljiva. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje cene: nova pšenica 265 do 270 Din, ječmen 170 Din, turščica 175 do 180 Din, nova moka «0» 465 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Cene se držijo na eni in isti višini. Na mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, debeli 750 do 8 Din,; poldebeli 6 50 do 7 Din, plemenski 6 Din, biki za klanje 6 do 6 50 Din, klavne krave, debele 6 do 8 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobase 3 do 4-50 Din, molzne in breje 5 do 6 Din, mlada živina 5 do 8 Din.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 10. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 25 do 803*25 Din, 100 italijanskih lir za 189-65 do 190*85 Din, 100 nemških mark za 1349-50 do 1353-50 Din, 1000 madžarskih kron za okrog 79 par, 1 dolar za 56"46 do 5676 Din, 100 češkoslovaških kron za 167-38 do 168-38 Din, 100 francoskih frankov za 161 do 163 Din.
= Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji je zelo slabo. V Franciji so se nasadi zboljšali, dočim pravijo v Češkoslovaški, da je še vse odvisno od vremena. Gotovo je, da letos ne bo ugodna svetovna hmeljska letina. V Savinjski dolini je poplava marsikje poškodovala hmeljske nasade. V Žatcu se plačuje hmelj v predprodaji po okrog 99 Din za kilogram, dočim se gibljejo cene v Savinjski dolini med 75 do 80 Din za kilogram. Savinjski hmeljarji se drže zelo krepko in le redki prodajajo blago naprej.
= Kmetijski stroji na ljubljanski pokrajinski razstavi. Vse tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike pokrajinske razstave ^Ljubljana v jeseni* od 4. do 13. septembra 1926., ker je za to določeni razstavni prostor malone že zaseden. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma.
= Važno za perutninarja. Iz pisarne mariborskega velikega župana nam pišejo: Zaradi neugodnih proračunskih prilik država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih
petelinov. Rejci naj torej vse odvišno plemensko blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo ter nekaj najboljših petelinov za eventualno oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveženje krvi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Zaradi morebitnih nadaljnjih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno sresko poglavarstvo, kjer sta mu državni ekonom, oziroma veterinar, vedno na razpolago.
= Obrtna in kmetijska razstava v Ormožu se je otvorila v nedeljo. Otvoritvena slovesnost se je vršila na prostem pred meščansko šolo, v kateri je prirejena izložba obrtnih izdelkov. Pozdravni nagovor je imel predsednik razstavnega odbora g. K u h a r i č, na kar je veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmaier govoril o pomenu takih razstav, ki so znamenje resnega dela. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pozdravil razstavo tajnik gospod dr. P1 e s s, v imenu mariborskega obrtništva pa g. V a h t a r. Razstavljeni obrtni predmeti so pokazali veliko spretnost ormoškega in okoliškega obrtništva, ki zasluži vse priznanje. Da je živinoreja ormoškega okraja na visoki stopinji, sta pokazali razstava goveje živine, svinj in perutnine v ponedeljek ter razstava konj v torek. V torek je bila tudi razstava vin ormoško-ljutomerskega okoliša. Zal le, da je vreme bilo nenaklonjeno tej razstavi in je onemogočilo poset oddaljenejšim interesentom. Obrtna razstava bo trajala še do nedelje.
= Posredovalnica za nakup in prodajo sadja v Ptuju. Ker je letos odpovedan veliki sadni pokrajinski sejem v Ptuju, si je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju nadela nalogo, da posreduje med prodajalci in kupci sadja v ptujskem okraju. Sadjerejci naj prijavijo pri podružnici svojo količino in vrsto sadja, ki ga imajo naprodaj, kupci pa naj se istotako tamkaj javijo, ako želijo kupiti sadja v večji ali mali množini. S tem se hoče preprečiti izkoriščanje sadjarjev po raznih špekulantih in prekupcih.
= Okrajna sadna razstava v Ptuju se bo vršila od 2. do 4. oktobra t. 1., ako bo dovolj lepega in za trg sposobnega sadja na razpolago. To bo pokazal sadni ogled, ki se bo vršil po celem okraju od 4. do 8. septembra t. 1. Obvestila o tej
razstavi sledijo pravočasno.
--j^j ■'■ -......... —
BELEŽKE
-j- Avtonomistično lajno zopet zelo živahno vrti klerikalno časopisje. Čudno je pri vsem tem to, da iz klerikalnega časopisja nikdar natančno ne zvemo, kako si predstavljajo našo avtonomijo. Saj to tako ni potrebno, si mislijo klerikalci, kadar je ljudska nezadovoljnost velika, je samo treba nastaviti kakšne limanice. Toda te limanice ne bodo vlekle več, ker avtonomijo že imamo v oblasteh, a takšne avtonomije, ki jo hočejo klerikalci, nas sam Bog obvari. Po klerikalnem načrtu bi mi Slovenci tvorili državico v državi, imeli menda poleg skupnega še lastno ministrstvo, lastno narodno skupščino, za enkrat več uradni-štva kakor zdaj, carinsko mejo ob Hrvatski in druge takšne dobrote, ki bi zahtevale še večje davke, kakršne imamo sedaj, in ki bi nas gospodarsko popolnoma uničile.
SOKOLSTVO |
____
15LETNICA OBSTOJA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V SREDIŠČU.
Predzadnjo nedeljo je imelo Sokolsko društvo v Središču proslavo 151etnice obstoja, spojeno z zletom dravskega sokolskega okrožja. Udeležba vseh društev dravskega okrožja je bila prav lepa. posebno od strani bratskih hrvatskih društev iz Varaždina in Čakovca. Ob 11. uri se je vršil slavnostni občni zbor v veliki dvorani Sokolskega doma. Ob svečanem, pesnem razpoloženju ga je otvoril starosta br. Fr. Kočevar z lepim nago-
vorom in prečital došle brzojavne pozdrave, med drugimi od starešinstva Jugoslovenskega sokolskega saveza. V imenu mariborske sokolske župe je pozdravil zbor župni starosta br. J. Novak, v imenu Zagrebške sokolske župe pa naš rojak brat E. Vargazon. Br. Venigerholc kot tajnik je podal daljše izčrpno poročilo o 151etnem delovanju društva. V imenu Hrvatov je izrekel br. Branko Svoboda iz Varaždina ognjevit, prekrasen govor in bil burno pozdravljen. Ob 3. uri popoldne se je začel javen nastop, kateremu je prisostvovala velika množina sokolskega občinstva. Kratki naliv popoldne je zakrivil, da udeležba zlasti iz bližnje okolice ni bila še večja, odnosno taka, kakršne smo navajeni pri srediških sokolskih prireditvah. Nastop je otvoril moški naraščaj (34) s kiji; za njim je nastopil ženski naraščaj (34); oba sta napravila najboljši vtis, zlasti ženski naraščaj s svojimi ljubkimi vajami. Istotako je bil prav dober nastop članic (24). Burno pozdravljen je bil odsek središkega društva iz črečan (12). Bratje Medjimurci, sami kmečki sinovi, ki vež-bajo komaj par mesecev, so nastopili strumno in sigurno ter izvedli svoje vežbe točno in zavestno ter tako najlepše pokazali, kaj zmoreta volja in veselje do sokolskega udejstvovanja. Najsvetlejša točka središkega Sokola je dejstvo, da se pod njegovim okriljem razvija počasi in sigurno novo sokolsko gnezdo v bratskem Medjimurju. Za brati črečinčari so izvedli središki člani in članice šestnajstorico; bila je skrbno uvežbana ter je nudila skladno izvajane lepe in pestre skupinske slike. Tudi središki obrtni naraščaj (14), dasi na novo ustanovljen, je pokazal pod vodstvom br. R. Veselka resno pojmovanje. Nastop članov (55) kot vodilnega oddelka pa bi moral biti za okrožni nastop bolj pripravljen. Krivda je deloma v tem, da se niso vsi člani podvrgli dopoldanski skušnji, v splošnem pa so te vaje za podeželska društva pretežke in "prekomplicirane. Javno vežbo je zaključilo 12 vrst na orodju; prednjačile so zlasti vrste: Studenci (vrhunske vaje na drogu), Središče (kr°g>) varaždinski naraščaj (drog). V splošnem je dravsko okrožje s celotnim nastopom kot preizkušnjo svojih sil lahko zadovoljno. Pokazalo je, da hoče pod skrbnim vodstvom okrožnega načelnika, br. Komaca, resno in vneto izvrševati glavno sokolsko delo: telovadbo. Po javni telovadbi se je razvila živa prosta zabava, ki je ob izbornem razpoloženju trajala pozno v noč. K temu in sploh k lepemu poteku prireditve je mnogo pripomogla domača sokolska godba, sokolski tamburaški zbor in pevski zbor. Tem trem odsekom in sploh vsem, ki so pripomogli do lepega moralnega in gmotnega uspeha, vse priznanje.	—tan.
I PROSVETA
p Erjavec Fr.-Flcre P.: Starejše pesnice in pisateljice. Izbrani spisi za mladino. Z risbami okrasili Iv. Kobilčeva in R. Klein-Sternenova. V Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Cena vezani knjigi 80 Din. Po daljšem presledku je izšel zopet, sedaj XIV. zvezek znane elegantne zbirke ^Slovenski pesniki in pisateljic, ki jo izdajata pri Učiteljski tiskarni Fr. Erjavec in P. Flere. Ta zvezek obsega starejše pesnice in pisateljice. Čeprav je namenjena knjiga v prvi vrsti mladini, zlasti ženski, bo vzbudila gotovo veliko pozornost tudi pri odraslem občinstvu, posebno med ženstvom, saj je tu v naši literarni zgodovini prvič izčrpno obdelana vloga, ki jo je zavzemala žena v našem slovstvu. Obširni literarni uvod v knjigo obdela izčrpno sicer le Haus-mannovo, Turnograjsko, Pesjakovo in Pajkovo, te glavne štiri starejše literatke, vendar se dotakne tudi vse druge dolge vrste, ki se je kakorkoli pojavila na našem slovstvenem polju, tako da imamo sedaj res popoln pregled ženskega literarnega dela v preteklem stoletju. Zbirka je zaradi svoje izredno elegantne opreme znana že od poprej, le to naj omenimo, da je ta zvezek tudi ilustriran od dveh žensk, namreč Iv. Kobilčeve in Rože Klein-Sternenove, najvažnejših zastopnic
starejše generacije naših upodabljajočih umetnic. Prihodnji zvezek, ki nam ga obetata prireditelja, bo obsegal «Pokrajinske pesnike in pisateljem. Zbirko, in posebej še ta zvezek, seveda vsem tolpo priporočamo.
DOMACENOVOSTr
*	Naša nova povest. Poleg Albrehtove povesti «Za sina» bomo s prihodnjo številko pričeli še z drugo povestjo pod naslovom «Zmešnjave>, ki jo je spisal naš znani sotrudnik Soteščan. Povest je vzeta iz našega vaškega življenja in bo med našimi čitatelji in čitateljicami gotovo vzbudila veliko zanimanje. Kdor še ni naročen na cDomovino:*, naj se požuri z naročbo, da ne bo zamudil začetka zanimive povesti.
*	Kralj pri požaru. V noči od nedelje na ponedeljek je nastal pri posestniku Ivanu Šmidu v Selu pri Bledu iz nepojasnjenih vzrokov požar. V temni noči se gasilci s svojimi vozili niso mogli hitro kretati. Nenadoma pa so zapazili za seboj žaromete velikega avtomobila in kmalu je stal ob njihovi strani kraljev avtomobil, ki jim je nato svetil. V avtomobilu sta se nahajala kralj iu njegov adjutant. Kralj je namreč iz svoje sobe zapazil požar ter se takoj odpeljal na lice mesta. Ogledal si je položaj in bodril ljudi, naj pomagajo gasiti. Pogorelcem je obljubil izdatno pomoč. Odredil je tudi, da je na kraj požara dospela četa kraljeve garde, ki je požrtvovalno pomagala pri gašenju gorečih poslopij. Gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo, nevarnost pa je bila, da zgori vsa vas. Le požrtvovalnemu delu gasilcev in vojakov kakor tudi domačega prebivalstva se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Ko je bila všaka nevarnost odstranjena, se je kralj v svojem avtomobilu vrnil na Bled.
*	Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Ob navzočnosti številnih gostov iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske se je izvršila v nedeljo otvoritev spomenika dr. Miklošiča v Ljutomeru. Slavnost je otvoril gimnazijski ravnatelj profesor dr. Tominšek, ki je pozdravil navzoče goste, kakor velikega župana dr. Pirkmaierja, ljutomerskega župana dr. Stojana, prorektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Hinterlehnerja in druge. Vseučiliški profesor dr. Nachtigall je nato v daljšem govoru orisal delovanje in zasluge dr. Miklošiča za slovensko in splošno slovansko jezikoslovje ter znanost, na kar je bil spomenik odkrit in izročen v varstvo ljutomerski občini.
*	Zborovanje bivših vojakov na Brezjah se je vršilo v nedeljo. Udeležilo se ga je znatno število bivših vojakov. Otvoril je zborovanje z lepim nagovorom predsednik Zveze slovenskih vojakov upokojeni major g. Colarič, na katerega predlog se je odposlal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri se protestira proti slabemu postopanju z vojnimi žrtvami in se zahteva, da se omogoči invalidom in vojnim sirotam človeka vredno življenje. Zveza se hoče v bližnji bodočnosti pobrigati za prenos kosti žrtev s Suhega bajerja, od Sv. Križa m od Sv. Krištofa ter z drugih pokopališč v Sloveniji na skupen kraj. Postaviti pa hoče v Ljubljani tudi skupen spomenik vsem padlim slovenskim vojakom. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Colarič. Tajnik je g. Bonač, blagajnik pa g. Wagner. _	I
*	Odličen naš rojak Janko Lavrin, profesor, primerjalne literature na angleški univerzi v. Nothinghamu, se mudi te dni v svoji rojstni vasi Krupi v Beli Krajini.
*	Pogreb v planis	srečenega dr. Milk« Lubca. Te dni so na..-. --u pod Prisojnikon. tiuplo pred dvema mesecema ponesrečenega vladnega svetnika dr. Milka Lubca, ki so ga pre-; nesli v Kranjsko goro. Pogreb se je vršil v ne-j deljo na kranjskogorsko pokopališče ob udeležb^ sorodnikov in pokojnikovih prijateljev.
*	Viljem Treo t. V Ljubljani je umrl v visokj starosti 81 let arhitekt in mestni stavbenik gosp,
I Viljem Treo. Z njim je legel v grob eden najbolj
bih arhitektov stare generacije. V Ljubljani in širom Slovenije je bil pokojni znan kot izvrstna strokovna moč. — Bodi ohranjen možu trajen spomin!
*	Sneg jc padci v nedeljo na gorenjskih planinah in Karavankah. Mestoma je padlo v gorovju za pol metra snega. V nedeljo in pondeljek je bilo po vsej Sloveniji za ta čas neobičajno liladno.
*	Po dolgih letih iz Rusije. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva Matija Primožič, posestnik iz Grahovega pri Cerknici. Ujet je bil 23. decembra 1914. v Galiciji. Rusi so ga odposlali takoj v Sibirijo in kasneje v razna vojna taborišča v Srednji Aziji. Z njim je prišla tudi žena Rusinja in pet otrok. Primožič je izjavil našemu poročevalcu, da vlada v Rusiji sedaj splošna beda. Primožič se je povrnil v domovino preko Moskve, tVaršave, Dunaja in Maribora.
*	Okrožni agrarni urad v Mariboru, Koroška cesta 19, naznanja, da se od sedaj vrše uradne ure za stranke, izključilo le vsako soboto od 8. d« 11. ure dopoldne. Okrajna in občinska oblastva 6e naprošajo, da to V interesu strank na primeren način razglasijo.
*	Veda prevrnila potniški avto. Strašno neurje, ki je vladalo v nedeljo in ponedeljek ponoči nad vso okolico Krapinskih toplic, je povzročilo obilo škode. Mnogo hiš je tako poškodovanih, da obstoji nevarnost, da se porušijo. Kopališki oitini-bus je nevihta zajela na potu na postajo Zabok.
V	avtomobilu je bilo razen šoferja še 14 potnikov. Šofer je upal, da bo prebredel vodo, ki je poplavila cesto, toda voda je avto dvignila in ga preobrnila. Na obupne klice potnikov so iz bližnjih ,vasi prihiteli kmetje ter z lastno življensko nevarnostjo rešili potnike. Prtljago je voda odnesla. Kmetje so potnikom rade volje pomagali ter jim posodili suho obleko.
*	Sreča v nesreči. Mariborski industrijec iu zastopnik Fordovih avtomobilov g. Karel Robavs je napravil v nedeljo izlet na Bled. Zaradi deževja pa so bile ceste zelo razmočene. Pri Naklem je avto na nekem ovinku spričo tega zdrčal v cestni jarek, se preobrnil ter pokopal pod seboj vse štiri potnike, ki so se vozili v avtomobilu. Kmetje v okolici so zapazili nesrečo ter so prihiteli na pomoč. Ko so avto dvignili, so splezali izpod njega vsi štirje potniki popolnoma nepoškodovani.
*	Smrtna nesreča. V soboto zvečer se je pripetila pri falski elektrarni smrtna nesreča. Elektrotehniški preddelavec Josip Avguštin je hotel pred zaključkom dela pregledati še neke naprave v veliki transformatorski napravi pri elektrarni.
V	to svrho je moral po železnih klinih splezati 3 0 metrov globoko. Pri tem pa ga je prijela omotica ter je padel v globočino, kjer je nezavesten
| obležal Mariborski rešilni oddelek ga je takoj z i avtomobilom prepeljal v mariborsko bolnico, ven-! dar pa je nesrečnež zaradi težkih notranjih po-[škodb že med transportom umrl.
*	«Atcntator» na Radiča izpuščen. Svojčas so jradičevci zagnali zaradi «atentata» na Radiča ob priliki njegovega shoda v Stari Pazovi velik krik. Radičevski listi so slikali lahkovernim čitateljem, kaj vse bi se bilo pripetilo, ako bi bila eksplodirala grozna bomba. Vršile so se dolgotrajne preiskave, končno pa se je izkazalo, da je bilo vse [skupaj samo šala, ki si jo je dovolil dijak Mikič. [Njegova cbomba* se je izkazala za povsem ne-Bolžno. zaradi česar so te dni Mikica izpustili iz zapora.
Smrtna nesreča zaradi oparjenja. Pišejo mam: Minuli teden se je zgodila v hiši po domače pri Štefanovem Jnrju v Gorenji vasi velika nesreča, katere žrtev je bil štiriletni domači sinček. .Do nesreče je prišlo takole: Zvečer je šla gospodinja po nujnih opravkih iz hiše, a doma je ostal njen mož z dvema otrokoma, štiriletnim in enim »e mlajšim sinčkom. Mož je baš pripravljal ,v veži krmo za živino ter vlil v škaf vrelega kropa, da bi poparil z njim rezanico za živino. V tem asu se je vrnila domov mati in štiriletni sinček i je ves vesel skočil naproti, Nesreča je hotela, je pri tem zadel ob škaf in padel v krop. ttrok je dobil no vsem životu tako težke ope-
kline, da je kljub takojšnji zdravniški pomoči umri naslednjega dne v silnih mukah. Odrasel človek bi najbrže prestal te bolečine, a nežen otrok v tej starosti še nima zadosti odporne sile.
*	Strola zanetila požar. Iz Vodrancev nam pišejo: Težka nesreča je zadela tukajšnjega posestnika in zidarja g. Alojza Dolinščaka. V petek 6. t m. je med nevihto udarila strela in rau upepelila staro hišo, hleve in gospodarsko poslopje. Vrlemu vitanskemu gasilnemu društvu, ki je biki takoj na mestu nesreče, gre zasluga, da se je rešila živina, zrnje in orodje in da se je požar omejil. Nesrečni gospodar, ki je na zidarskem delu v Sisku, je bil brzojavno obveščen o hudi nezgodi, ki je zadela v njegovi odsotnosti Bjegov dom. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
*	Ne pošiljajte srečk v Zcdinjeae države. Mnoge organizacije, ki prirejajo loterije v društvene aii dobrodelne svrhe, cesto pošiljajo srečke na razprodajo v Zedinjeue države tamošnjim organizacijam aH poedincem. Opozarjamo, da je v Zedinjeuih državah zabranjena vsaka loterija in vsako prodajanje srečk, domačih ali inozemskih.
*	Streia užgaia gospodarsko poslopje. Iz Stare nove vasu nam pišejo: V četrtek 5. t. m. popoldne je razsajala pri nas huda nevihta. Padala je tudi toča, ki je h a poljskih pridelkih napravila precej občutno škodo. Pri tej priliki je strela udarila v hleve posestnika Antona Magdiča. Pogoreli so hlevi in gospodarsko poslopje ter vsi spravljeni poljski pridelki. Ker je pogoreli posestnik imel poslopja nizko zavarovana, jc težko prizadet. Dežju in neumornemu delovanju domačega in -na pomoč prihitejih gasilnih društev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na hišo in na sosednja poslopja. Posebno pohvalno se mora omeniti gasilno društvo iz Bučečovec.
*	Požar v Podvincih. Pišejo nam: V nedeljo 1. t. in. je uničil požar gospodarsko poslopje posestnika Ceha na velovleški okrajni cesti. Ptujsko gasilno društvo je pravočasno prihitelo na pomoč ter požar omejilo samo na gospodarsko poslopje. Obstojala je nevarnost, ker je bilo vetrovno, da se vnamejo tudi druga poslopja.
*	Vojak utonil v Dravi. Pišejo nam: Vojaške vaje pontonirskega bataljona v Ptuju na deroči Dravi so zahtevale eno žrtev. Po nesreči je padel raz čolna en vežbenik, ki ni znal plavati.«Preden je prihitela na pomoč druga posadka v čolnih, je nesrečnik že izginil v valovih.
*	Preko skale padel. V javno bolnico v Ljubljani so pripeljali 741etnega dninarja Antona Lu-kančiča iz Bevk pri Vrhniki, ki je pri nabiranju suhljadi čez tri metre visoko skalo tako nesrečno padel, da je dobil težke poškodbe po glavi in životu.
*	Samomor možaka, ki se je zaljubil v lastno hčerko. V osiješki okolici je živel priseljenec iz Like Vaso Lukač. Žena jc ostala v Liki, prišla pa sta z njim šestnajstletna hčerka in desetletni sin. Mož se je zaljubil v lastno hčerko, ki je pa to čudno ljubezen odklanjala in se nedavno vrnila k materi v Liko. To je možaka tako potrlo, da se je ustrelil.
*	Poskusen samomor. Iz neznanega vzroka je hotela v Ljubljani prostovoljno v smrt 201etna Ana Draganova iz Grosupelj. Izpila je večjo količino jesihove esence in napadla jo je- slabost. Domači pa so njeno stanje še pravočasno opazili in poklicali telefoničuo ljubljanski rešilni avto, ki je obupanko prepeljal v javno bolnico.
*	Nesreča. Na glavnem trgu v Škofji Loki pleskajo hišo trgovca g. Antona Kašmana. Med delom se je te dni oder podrl in so padli trije delavci na tla. Eden se je pri padcu težko ranil na glavi in prsih, drugi je lahko ranjen, tretji pa jc ostal nepoškodovan. Obvisel je namreč na električni žici, ki je bila brez toka.
*	Lačen vlomilec. V gostilno Marije Novakove v Mostah pri Ljubljani je prišel v nedeljo ponoči neznan zlikovec, in sicer skozi okno s pomočjo kola. Mrežo je s kolom raztegnil in zlezel nato v kuhinjo. Notri je uporabil ponarejen ključ, odprl omaro ter si prisvojil okrog 100 Din drobiža in več malenkosti Tat ie na «*iizi našel skle-
dico rdeče pese, ki jo je z vso slastjo pojedel.
*	Nesreča pri gradnji. Zidarski delavec Franc Triler iz Hrastij pri Kranju, uslužben na stavbi posestnika Simona Praprotnika v Jenkovi ulici, je donašal z nahrbtnim stolom v prvo nadstropje opeko. Naenkrat se je strop udri in Triler je padel okrog tri metre globoko v vežo. Nesrečnež je dobil pri padcu tako težke telesne poškodbe na glavi, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico.
*	Nenadna snirt. Tržaški gostilničar 70ietni Jakob Trdina je obiskal pred nekaj dnevi syoje sorodnike v Lukovici pri Brdu. V sredo se je povrnil z obiska v Ljubljano ter prenočil pri cTiš-lerjus> v Kolodvorski ulici. Tamkaj je ostal v gostilni tudi tekom dneva. Popoldne ob pol 16. pa mu je postalo nenadoma slabo in po par minutah je izdihnil. Zadela ga je srčna kap.
*	Najden utopljenec. Pri Moškanjcih v ptujskem okraju so našli te dni truplo železniškega uslužbenca Josipa Riterja, ki je dne 25. julija t. L pri kopanju utoniL
*	Požar v Cerkljah pri Kra&ju. Predzadnji četrtek ob polnoči je svetel žar obsijal vas Cerklje pri Kranju. Ognjeni prameni so v trenutku objeli troje poslopij. Strašnemu prizoru se je pridružil krik in vik obupanih pogorelcev in ogroženih sosedov. Hišo sedlarja Miklavčiča, ki se je baš usodnega večera vselil vanjo, sta reševala sinova tamkajšnjega nadučitelja, ki sta z mernikom do-našala vodo, dokler ni prihitelo na pomoč domače gasilsko društvo. Na kraj nesreče so došli tudi brnški gasilci in nebroj ljudstva, ki je sodelovalo. Pogorelcem se je posrečilo rešiti le golo življenje. Osumljenca, ki se je na predvečer spri s dvema pogorelcema, je orožništvo aretiralo.
*	Tat. Predzadnji četrtek popoldne se je splazil neznan tat v hišo posestnika Franceta Pajsarja v Šmartnem ob Savi ter mu odnesel več razne obleke.
*	Detomorilka. V Hrastniku je bila aretirana zaradi deiomora dekla Marija Judoževa, rodom iz Zagorja.
*	Obklala sta ga. Ob priliki veselice pri Erženu v Hrastniku sta dninar Avgust Keber in Alojz Kovač postala tako dobre volje, da se jima je zahotelo fantovskega pretepa. Namesto, da bi razkazovala svoje junaštvo z golimi rokami, sta pa segla po nožu in obklala rudarja Ramšaka. Ram-šaka, ki je dobil rane po hrbtu in na glavi, so takoj odpeljali v bolnico.
*	Brata je umoril. Iz Oplotnice nam pišejo: Te dni je zaklal Jožef Muc iz Prihove svojega 291etnega brata Antona. Anton je služil pred tremi leti pri orožnikih in je bil med ljudstvom zelo priljubljen.
*	Enajsta božja zapoved je; da kupite gumijasto izdelke, linoleum' in voščeno platno tam, kjer je cenejše. To pa je le v naši prvi in edini speeijalni trgovini v Ljubljani, Stari trg št. 26. «K a v čuk>, d. z o. z. Na veliko in na malo.	187
*	^Brezalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku «Domovine> zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Tako je.
Snubec: «Gospodična Klara, za vas bi šel tudi v pekel.>
Klara: «To kar tako pravite. Kako bi pa to napravili, gospod Zvitorepec ?>
Snubec: ^Postanite moja žena!:>
Dva modrijana.
Čebuluik: dVlajhne stvari nam v življenju pogostokrat prizadevajo velike preglavice. Kaj ni tako?»
Česnik: «To je čista resnica. Ko sem prišel sinoči iz gostilne domov, sem našo veliko hišo prav lahko našel, nikakor pa nisem mogel najti luknjice v ključavnici.*
Iz previdnosti.
Janez: «Zakaj si iz časopisa izrezal spis, ki piše o tem, kako se doseže 100 let starosti?*
Miha: «Zato, da ne bo tega čitala moja tašča>
[iz popotnikove torbe
HALOZE IN HALOŽANI.
Haloze, avgusta.
Haloze se raztezajo od Ptujske gore navzdol do Zavrča ter mejijo ua severni in vzhodni strani na Gornje in Spodnje Dravsko polje (mejo delata Dravinja in Drava), na južni strani na hrvatske hribe ob prejšnji deželni meji, zahodno stran pa obkrožuje gorovje rogaškega in slovenjebistri-škega okraja. Haloze kot celota, spadajoča v ptujski okraj, so lep kos slovenske zemlje, ki ima strmo hribovito lego. Ravnine v Halozah ni, tudi na vrhovih ne najdemo planot, ampak samo ostre grebene, toliko široke, da stojijo na njih zidanice in viničarije ter da je še nekaj prostora za ceste in pota, ki vodijo iz hriba na hrib. Haloze so raztrgane, kakor da bi bile vulkanskega izvora; rodovitno površino tvori lapor, ki se na dežju in soincu razkraja ter razpada. Na tem laporju rodi vinska trta, in sicer na južni, vzhodni iu zahodni strani, medtem ko severne strani pokrivajo kostanjevi, bukovi in hrastovi gozdovi. Od vrha do sredine hribovja se goji vinska trta, nižje navzdol pa so travniki in njive. Po Halozah je polno plemenitega sadnega drevja vseh vrst; najbolj uspevajo kosmači in mošanceljni, katerih sadje ima zbog lapornate zemlje prvovrsten okus.
Kdor se hoče podati v Haloze, se pelje do Ptuja. Odtod vodijo dobre okrajne ceste v sredino Haloz: ena cesta vodi preko Ptujske gore na Rogatec in Rogaško Slatino, druga mimo Sv. Trojice v Halozah na Krapino, tretja mimo Št. Vida ob Dravi na Sv. Andraž-Leskovec v Halozah in dalje na Cvetlin in Hrvatsko naprej proti Krapinskim toplicam, četrta pa vodi iz Ptuja do dravskega mosta pod Borlom, kjer se odcepi ena proga na Sv. Barbaro v Halozah in k Sv. Florjanu, druga in to glavna, pa vodi na Zavre, Turški vrh in dalje na Varaždin.
Haloze se odprte in se potnik lahko posluži vsakega prevoznega sredstva, ki ga dobi v Ptuju sigurno na razpolago. Največ užitka ima popotnik, ako se poda peš po vseh Halozah in preko vseh hribov. Vsak četrt ure hoda in vsak obrat nudi novo prekrasno sliko pokrajine in diven razgled, zaradi česar so dobile Haloze tudi priimek «sliko-vite*.
Tu se pridela najboljše vino vseh vrst. V Halozah imajo svoje vinograde Ptujčani, zlasti so si pridobivali najlepša posestva Nemci in ponem-čeni Slovenci za časa avstrijskega gospodstva, ko je začela uničevati vinograde trtna uš. Zgradili so si lepe hiše iu vile, za domače ljudi pa so preostale borne viničarije in pičlo število zidanih hiš. Stanje se je v vojnem in povojnem času nekoliko spremenilo v prilog prebivalstva domače grude, vendar še ne tako, kakor bi bilo želeti. Omeniti je Štajersko hranilnico, ki ima v Halozah najlepša posestva, najbolje urejeno gospodarstvo ter pridela najboljša vina. Štajerska hranilnica je dala našim revnim ljudem mnogo zaslužka, ko je arondirala in preuredila neplodovito laporuo zemljo v dobre nasade najboljših vinskih trt, pa tudi sadnega drevja, katerega je nasadila na tisoče in tisoče. Tudi drugi boljši posestniki v Halozah so šli enaka pota ter storili marsikaj dobrega za Haložane.
V dobrih letih se pridelajo v Halozah vina izvrstne kakovosti. Čim bolj je vroče in manj dežja, tem več je vina in tem boljše kakovosti je. V dobrih vinskih letih pravi Haložan, da je vino <sam pridelal*, kadar pa je vino bolj kislo in slabše kvalitete, tedaj pa pravi, «takega je Bog dal>. Haložani so pridni in pošteni ljudje. Najbolj jih odlikuje skromnost. V Halozah je malo dobrih njiv, zato se pridela tudi zelo malo živeža, živež si Haložani kupujejo na Polju (Dravskem polju) za vino, sadje, kostanj, leseno robo itd. Kadar vinska trta iu sadno drevje slabo obrodita, tedaj je Haložan velik siromak. Nima ničesar jesti in strada, da poka. Kljub temu pa je še vesel. Malo popije vina ob «suhi deri> ter dela in koplje vinograd, ako zima dopušča, sicer pa leži
za toplo pečjo iu obira posušeni kruh ali sadje.
Haložan je tudi zelo ponižen iu gcA.oljuben. Če ima kaj, rad odstopi drugemu. Gostoljubnost Haložana je znana. Če pride neznau popotnik k Haložanu v hišo in ga poprosi jestvin, tedaj mu odstopi, ako more, vsaj skromen del svojega grižljaja. Če pa nima ponuditi prigrizka, tedaj pa prinese na mizo vrč vina, češ: «drugega nimam; kar imam, od srca rad dam*. On ljubi tudi tovari-šijo. Značilna je napitnica: «Pivaj, uživaj iu prepevaj in veseli se z mengj; žalosten nikar ne bodi, bodi zvest prijatelj moj!*
Najlepše so Haloze pomladi maja iu juuija ter potem v jeseni septembra in oktobra. Pomladi, ko je vse v cvetju, sadno drevje, gozd in drugo, tedaj se nudi popotniku prekrasna slika narave. Ko pa cvete trta, pa že od daleč prihaja prijeten vonj tega cvetja ter vabi bliže iu bliže. Iu jesen, kako je lepa! Bukovi in kostanjevi gozdovi spreminjajo listnato barvo ter nudijo očesu zelo prijeten pogled na pestre iu spreminjajoče se barve v vseh niansah, kar jih more nuditi le lepa jesenska narava.
Ljudje so pomladi, celo poletje ter v jeseni v vinogradu. Le takrat, ko grozdje dobiva svojo «moko*, to je, ko se prične grozdje prašiti, mehčati in barvati, tedaj ne stopi rad v vinograd, ker se boji, da bi otepel ta prah raz jagod in motil svečano zoritev. V tem času je Haložan v kleti in pri domu. Popravlja sode, stiskalnico in drugo orodje za trgatev. Klopotci so na vsakem vrhu, če ne v vsakem vinogradu celo dva in več. Nabijanje sodov ter klopotci povzročajo obiskovalcu prijetno razpoloženje, ker ga tako rekoč oklenejo in zamamijo, da pozabi na ves trud po strmih rebrih in navdušen uživa kras in čar prirode, obenem pa prisluškuje zvonečim udarcem po sodih in neskončnemu grgljanju in klopotanju klopotcev. In kako ubrane glasove imajo ti klopotci! Ta bije težko, globoko, oni tamle poje visoko, ta zraven potrkava itd. Kdor še ni videl in slišal vsega, kar Haloze nudijo, ta se mora podati na pot v Haloze v pomladi in jeseni in užitka ne bo pozabil svoje žive dni.
Haložan je šaljiv in vesel. Poje si, če uživa ali dela. Pri kopi si poje, pri košnji jucka, ob trgatvi pa prepeva in vriska, da odmeva od hriba do hriba daleč naokrog. Prešarji prešajo cele noči, pojo in pijo. Trgatev traja ponekod 14 ali tudi več dni. Tedaj je v Halozah kakor v mrav-j ljišču. Mnogokaternika je zvabila trgatev, da se je; podal v «gospodov vinograd*. Trudapolna pot mu je bila obilo poplačana, ko se je nasrkal svežega čistega zraka in sladkega mošta, posebno onega, ki je že cvrezen*. Ročke skorej ni mogoče odmakniti od ust, tako diši ta zdrava brezalkoholna pijača. Malo južine in še nekaj «starega* po vrhu, to je za želodec, namesto spanca pa budilnica celonočnih krikov, prepevanja, pokanja z mož-narji itd.
Želeti je, da bi Haloze poznal vsak Slovenec in še drugi naši državljani. Vzljubili bi jih kot svoje letovišče, delali bi izlete daljše in krajše, zlasti pomladi in jeseni, ter prepevali skupno s tamoš-njim prebivalstvom to ljubo zdravico: cKumek, moj dragi, zdaj se napij, ne bode ti dolgo, zdaj se naužij!*
namenjeni za kak izvoz, ampak to so pokvarjeni vagoni, ki so vzeti iz prometa. Kakor zdravniki priporočajo bolnikom svež zrak iu solnce, tako je železniška uprava poslala na letovišče betežne vagone k uam v Središče. Najbrž misli, da bodo od soluca in dobrega zraka zopet ozdraveli in postali sposobni za promet Toda uprava se moti. Bolniku hasni dober zrak, vagoni, ki stojijo sedaj že dolge mesece pri nas, pa bodo od solnca in dežja vedno slabši. To vam je slab ,zomerfriš'! Železni d^li rjavijo, leseni deli trohnijo. Večini vagonov je bilo prvotno potrebno Ie malenkostno popravilo, toda tekom dolgega časa, kar stojijo in še bodo stali na naši postaji na letovišču, bodo popolnoma za nič. Vidite, gospod, tako se zapravlja pri uas državno in ljudsko premoženje. Ako bi v naši občini kdo taka gospodaril, bi ga naš župan že davno spravil pod kuratelo-, uad državno in tudi železniško upravo pa morajo izvrševati kuratelo državni poslanci, v prvi vrsti iz onih strank, ki so ua vladi. Radičeva stranka pa se za take zadeve, kejr propadajo zaradi malomarnosti in nesposobnosti merodajnih či-niteljev milijoni ljudskega premoženja, nič ne briga. Radič je zadovoljen, ako se vozi v salonskem vozu, g. poslanec Kelemina pa molči in menda tuhta, kako bi prestavil naša učitelja, marljiva sokolska delavca, gg. Vittorija in Veni-gerbolca, zato ne more imeti časa še za take malenkosti, kakor je zadeva pokvarjenih vagonov.*: Tako mi je govoril moj hudomušni središki znanec. Možak ima prav. Pozdravljeni, g. urednik! Pri priliki se Vam bom s svojega potovanja zepet javil s kakim pismom.	Popotnik.
PISMO PRAPREŠKEGA TONETA.
M
SREDIŠKO PISMO.
Središče ob Dravi, 8. avgusta.
Velecenjeni gospod urednik! Po dolgem času sem zopet enkrat prišel v slavno Središče. Kako sem se začudil, ko sem videl na središki postaji nad sto vagonov najrazličnejših vrst Jejhata, sem si mislil, kako velik promet mora imeti ta postaja. Vprašal sem znanega tržana: <Kaj pa vi Središčani nakladate na vaši postaji, da imate čez sto praznih vagonov pripravljenih? Kaj izvaža g. Kočevar toliko hrastovih dog ali g. Mitzky toliko jajc ali g. Zadravec toliko moke ali kakšnega hudiča izvažate v tolikih vagonih? Po drugih krajih pa stoji vsa trgovina in ni nobenega prometa.*
«Ne, ne, gospod,* mi je odvrnil moj znanec, eti vagoni, ki ste jih videli na kolodvoru, niso
Jezica, 8. avgusta.
Prou nikamr ni bvov zajet to nedelo, prou cev dan ja šou dž kt za stavo. Jan čas sm brav, jan čas pa pisu, pa sm si prav ud srca želu, deb ie vndr jankrat minuva ta dugačasna nedela. Prke večer ja že bvov, k seja prmen ugvasu moj prjatu Polde. Prou uveselu sem se ga tega ubiska; vedu sm dvabr, de mi bo ke nouga povedu. Pa mja tudi. Tori berite.
Na ta letašn Lblanski velesejui se je pudav tud Grega Kulenc. Prou Ipo se je uapravu; tud obrev se ja, pa muštace nasuku, ju jo ja mahnu prke Lblan.
Grega Kulenc je dama blizu Kamnika; prou jan ta velk velak je u občin, jan tud u ubčinskm udbor. Ja, to se seveda razume, de ja prou ta hud klerikauc.
U tem velesejpi je iinov Grega tud ke zavidt. Ko ja use ugledu površu, j,o ja pa uiahnu naprej pu Tiboli. Tam pa ja sramak padu u skušiiave; ni padu po nasreč, ampak čist dobravoln. Kar znajdva sta se skupi z luštno gospodično. Grega se je tko zavervo u to prsrčkano punčko, de ja pozabu na vse: namreč, de ja klerikauc jn de ja povrh tega tud že tri leta uženen.
Zmeniva sta se s to zapelivo punčko, de bosta jano noč veselo prežveva. Popreden pa se podaš ta u mira krej, pa bvosta še Iblano mav ugledava.
Prke večer sta šva še mav h <šeštic*; pa ravn tam sta meva hudo smolo. Ko sta se tam hvadiva s pivam, pa je pršu na pivo tud Gregov znane Lukež Podržaj. Prou hdo se ja ustrašu Grega tega svojga pulitečenga nasprotnika, kajti Lukež bere «Domovino*.
Lukež je prec vedu, kam ps taco moli. Zvo čudn se mu je zdev, nisi ke tacga rnislu ud Grega za cev svet ne! Deb ga ud greha udvrnu, mu ja kar reku:
«Ti, Grega, šest bo kmau u»a, čas bu jt, najnm ženskam ja že duvgees dama.*
Kokr b' z vado polov uba, Grega jn to gospodično, faka sta bva.
Gospodična ja še rekva Lukežu: «Vi, al ja res ta lump uženen?*
cSevedi ja, se ja iz naše ubeine!*
Grega ja med tem ie Šou ... Udnesu gotov ui narboh utise ud velesejma. O. koko iičasih ldeio račun prekrižajo.	■
MATERE IN VZGOJA OTROK.
Matere se pri vzgajanju otrok morajo zavedati, da se njihova vzgoja ne sme vršiti tako mrtvo kakor v šoli. Prava vzgoja v družinskem krogu je ona, ko mati doživlja z otrokom prav vse, kar doživlja dete samo. Zato mora mati svo jega otroka popolnoma razumeti. Vedeti mora, kaj in kako otrok misli, ter se mora tega njegovega mišljenja vedno tudi udeleževati. Pomagati mu mora do novih predstav, voditi ga v pravilnem razumevanju ter ga pri tem voditi k samostojnemu mišljenju.
To vse pa se mora delati neprisiljeno, ne z vsiljivim poučevanjem, temveč tako, kakor življenje in priložnost sama prineseta. Na ta način pride dete neopaženo in neprisiljeno do novega znanja, in pravilnega razumevanja okolice, ki ga obdaja.
Številne matere z neprestanim vsiljivim poučevanjem več škodujejo, kakor koristijo. Razvijajoče se bitje, ki še nima razumevanja za resnobno delo, temveč živi življenje srečne brez-skrbnosti, postane, ko opazi materino vsiljivost, sitno in uporno in topo za vse nauke, kajti zdi se mu, da se mu godi krivica.
Zelo važno je tudi, da se matere ozirajo na zmožnosti otrok in se popolnoma vživijo vanje. Mati mora postati s svojim otrokom tudi sama otrok. Nobena mati ne sme razvijati otrokovih zmožnosti enostransko. To bi se zgodilo, če bi gojila v posebni meri ono zmožnost, ki je že po naravi bolj razvita. To se kaj rado zgodi, ker zahteva takšna vzgoja manj truda. Zavzeti se je treba baš za slabše razvite zmožnosti v večji meri in skušati se mora, da se doseže sorazmerje vseh. Glavno je, kakor rečeno, nevsiljivo vzgajanje in nevsiljiv pouk. Le na ta način se pri otroku vzbudi pristno neprisiljeno zanimanje za stvari, ki se jih dete mora naučiti.
Jabolčni kuh. Obriši šest lepih jabolk, zloži jih v primeren model, drugo poleg drugega, postavi model v drugo kožico, v kateri mora biti dva do tri prste vode, kožico pokrij, postavi v pečico ali na žerjavico, da se jabolka na sopari mehko skuhajo; kuhana pretlači skozi sito. Zdaj zmešaj za dve jajci presnega masla, primešaj na vsako jabolko en rumenjak, pretlačena jabolka, malo limonovega ali pomarančnega sladkorja, rahlo primešaj trd sneg od petih beljakov in še dve pesti drobtin. Vse to deni rahlo zmešano v pomazan model ter lepo rumeno zapeci.
Umivanje steklene posode. Steklenice in kozarce umivaj z mlačnim jesiliom in peskom. S tem jih dobro stresaj in nazadnje oplakni z mlačno vodo. Celo zelo zanemarjene steklenice in kozarce moreš na ta način liitro in lepo umiti, ne da bi steklo pri tem trpelo.
Priporočljiv način lupljenja jabolk. Jabolka lupijo gospodinje včasih zelo debelo. Znano pa je, da je baš pod kožico najboljši jabolčni okus. !Da ta izredno prijetni okus ohraniš za jabolčno jed, polij jabolka, ki jih misliš lupiti, z vrelo vodo in jih pusti, da se ohlade. Potem se da kožica prav rada odstraniti in, kar je najvažnejše, odlupi se samo vrhnja kožica, meso pa ostane celo. Ta način lupljenja je tudi z varčnostnega ozira priporočljiv.
f
fi
L.
ZANIMIVOSTI
KAKO HITRO SE MNOŽE ŽIVALI.
/ Ako malo natančneje razmišljamo o tem, pridemo do neverjetnih številk, ki se pa z dejanskim stanom v naravi ne bodo skladale. J Lisica v naših krajih vrže na leto 4 do 5 mladičev in to več let zaporedoma. Ako hočemo izračunati njeno potomstvo in vzamemo v po-
štev, da en lisičji rep vrže tekom vsega svojega življenja samo šest mladičev in od teh tri samce in tri samice in da ti trije pari naslednje leto zopet enako število mladičev vržejo, tedaj dobimo po preteku desetih let 118.098 potomcev.
Ta številka bi pa bila mnogo večja, ako bi vpoštevali pravo rodilno zmožnost. In med tem ko lisica vrže na leto samo 4 do 5 mladičev, jih vrže zajec 8 do 10, miš in njene sorodne vrste pa celo do 30. Še večja števila dobimo potem pri ribah, kjer leže en sam krap do 700.000 jajčec na leto. Naravnost neverjetno pa je, da produci-rajo trihine in trakulje do 100 milijonov jajčec.
Na prvi pogled nerazumljivo razmnoževanje nam bo takoj razumljivo, ako pomislimo, da služijo manjše živalice vedno večjim v hrano, če torej to vpoštevamo in pa dejstvo, da jih tudi človek neizmerno pokonča, je naravnost nujno tako razmnoževanje v živalskem svetu, če se hočejo posamezne vrste vsaj toliko ohraniti, da ne izgine njih rod s površja sveta.
X Kako se ženijo boljševiški veljaki. Sovjetski komisar v Odesi Fedor Sigov je zalezoval že dalje časa lepo odeško deklico, ki pa se mu je upirala in ni hotela postati njegova ljubica. Sigov jo je hotel na vsak način imeti in jo je zato zasnubil. Deklica se je upirala tudi možitvi, toda na njo so pritisnili sorodniki, ki so se bali, da se bo sicer Sigov maščeval nad celo rodbino. Tako jc dekle naposled pristalo na poroko, ki se je vršila nekega dne ob 3. popoldne. Ko je Sigov na ta način dosegel svoj namen in ustregel svoji pohotnosti, je ob 7. zvečer svojo ženo zapodil. Izjavil ji je, da ni niti duševno niti telesno dovolj razvita, da bi lahko postala mati njegovim otrokom. Prevarana mladenka se je povrnila k svojim staršem in šla na policijo, da bi prosila zaščite, toda tam so ji izjavili, da sicer obsojajo postopanje Sigova, da pa sovjetski zakoni ne nudijo nikake možnosti za postopanje proti njemu. Kljub temu je vzbudil ta lopovski čin hudo ogorčenje med vsem odeškim prebivalstvom in tudi med komunisti. V Rusiji so slične zlorabe zakona precej na dnevnem redu.
X Tudi rastlina je živo bitje s srcem. Anglež Jagadis dela že več let poizkuse, ki vzbujajo pozornost vsega znanstvenega sveta. Jagadis namreč trdi, da imajo rastline srce in da se da utripanje njihovih src točno dognati. S finim instrumentom, ki ga je sestavil Jagadis sam, je na predavanju dokazal, da kroži sok po rastlini prav tako kakor pri človeku ali živali. Učenjak je položil uveneli tulipan v eter, drugo ovenelo rastlino pa v strup. Prva rastlina je kmalu oživela, druga je pa umirala. Prisotni učenjaki so presenečeni opazovali boj rastline za življenje. Svetla točka na rastlini je kazala utripanje njenega srca. Ko je prišel strup do rastline, se je ta svetla točka pomaknila na levo. Ko je bila smrt rastline že blizu, jo je učenjak vzel iz strupa in položil v eter. Nekaj časa se svetla točka ni ganila, potem se je pa pomaknila na desno in rastlina je oživela. S tem je Jagadis dokazal, da imajo rastline srce in da se njihovo življenje bistveno ne razlikuje od življenja živali.
X Zagonetna tatvina otroka. V zapadnem delu Londona je sedela nedavno v parku pestunja in se zabavala s pletenjem nogavic. Pred njo je stal voziček z dojenčkom. Mimo je prišla lepo oblečena dama, ki se je približala pestunji in sedla na isto klop. Igrala se je z detetom in spraševala pestunjo, kako ji je ime, odkod je in kako se počuti v službi. Končno jo je prosila, da bi smela peljati njenega varovanca po parku na sprehod. Pestunja je dovolila, a ko se je čez nekaj časa ozrla, ni bilo o dami in detetu ne sluha ne duha. Čez nekaj dni je policija prestrašenim roditeljem vrnila dete, toda brez vozička. Dete je prinesla na policijo neka kuharica, ki je povedala, da je srečala med potjo v kino neznano damo z otro-čičkom v naročju. Dama je stopila k nji in jo prosila, naj vzame malčka za hip v naročje, češ, da mora stopiti v bližnjo mlekarno po steklenico mleka. Kuharica je vzela otroka in čakala po}
ure, toda dame ni bilo od nikoder. Končno je odnesla otročička domov in čakala, da se roditelji oglasijo. Ker se nihče ni oglasil, ga je prinesla sama na policijo, kateri pa se ni posrečilo, da bi rešila zagonetko.
za smeh in kratek čas
Mera za rokavice.
Pastirček (v trgovini): «Naš gospodar so me poslali, da bi jim dali par črnih rokavic, ki jih bodo rabili za sosedov pogreb.>:
Trgovec: cAli ti je gospodar mogoče povedal mero?*
Pastirček: eJoj, na številko sem pa pozabil. Prosim, da pomerite rokavice kar na mojem licu, saj se še pozna na njem zaušnica.*
Zaprta stekleničica.
Zdravnik: t Al i se Vaše zdravje še vedno ni zboljšalo? Kaj niste jemali zdravila, ki sem Vam ga predpisal?*
Bolnik z dežele: «Ne, ne, gospod zdravnik, saj je na stekleničici zapisano, da mora biti vedno skrbno zaprta.*
Poniglavec.
Mati (Janezku): cUmij se hitro! Ce bo popoldne lepo vreme, bomo šli na sprehod.*
Janezek: «če pa bo popoldne deževalo, se bom zastonj umil.. .*
Dva bratca.
Gospodar: «Miha, Miha, tvoj nos postaja vedno bolj rdeč.*
Hlapec: «Naj mi nikar ne zamerijo, še pred kratkem so naju zaradi nosov smatrali za brata.*
Profesorska.
Služkinja: sJejhata, kako so bili včeraj gospod profesor zmešani. Ko so odhajali od nas, so vrgli v pljuvalnik en dvodinarski novec, meni pa so v roko pljunili.. .*
Ljubosumnost.
Milostljiva novi služkinji: ^Opozoriti vas moram, da smete z mojim soprogom govoriti samo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Na njegovo vprašanje smete odgovoriti samo z ,da' ali z ,ne'...»
Služkinja: «Napravila bom, kakor želite.* Nekaj dni na to je nagovoril gospod služkinjo z naslednjimi besedami: «Ali vas smem poljubiti?*
Služkinja: «Da.*
Gospod: «Ali ne boste nič jezni?* Služkinja: «Ne.*
Ima prav.
Janez: «Draga teta, jaz bi se prav rad oženil z Maričko, toda zdi se mi, da je preneumna zame.*
Teta: «Imaš prav, Janez, ti si moraš poiskati ženo, ki bo imela pamet za dva.*
Zamotano sorodništvo.
Gašper: «Ti malo preveč gledaš v kozarec. Kar šest izpraznjenih steklenic na mizi ne more storiti dobro zdravju.*
Ožbovt: «Za vraga, saj ga ne pijem sam.* Gašper: «Kako to? Na mizi imaš šest praznih steklenic, a ne vidim nobene druge osebe poleg tebe.*
Ožbovt: cSeveda! Toda prvo je izpil mojega očeta edini sin, drugo lastni oče mojih otrok, tretjo mož moje žene, četrto moje sestre edini brat, peto edini zet moje tašče, a šesto sem spil šele jaz. Ali mi je ne privoščiš?*
Brihtnost.
Psu je bilo treba odrezati rep. Možaki se posvetujejo, kako bi to napravili, in eden možak je mnenja, da preveč boli.
Nato pa se oglasi drugi možak: «Bomo pa počasi rezali kos za kosom.*
Samo 3 Din v znamkah naj pošlje oni, ki želi najenostavnejše skubirati sod, kad ali les in takoj mu pošljem «Tabelo;* (brzi računar) za kubiranje. Franc Makuc, Vinfca m-i Či-nomlii"

Listnica uredništva
Murska Sobota. Predlog za prekmursko rub-iko sprejmemo.
Jezica. Ne ozirajte se na prazne govorice, ki ih širijo zlohotni ljudje.
Kotevje. Gospod M. J.! Vaše prispevke ima-o shranjene in bodo gotovo prišli na vrsto, lamo nekoliko potrpljenja, ker imamo podob-lega materijala za dve leti. Objavljamo vse po vrsti, kakor smo prejeli.
Bizovik. Slike golobov smo naročili. Ključarovei. Izjemoma še lahko pošljete, kajti posamezniki se še lahko prijavijo.
Sv. Jurij na Ščavnici. Dopis je nerazumljiv. KranjsKa gora. Dopis odstopili «Jutru*, ker se baš njega tiče.
Vcrače. Zaprošeno dobite. Obenem pojasnilo.
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vam! Elsa flujd, da, samo <Elsaflujd»! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati In jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev «Elsaflujd*. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike speci-jalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
slovijo kot najhitrejše, najcenejše in najuspešnejše posredovanje za prodajo najrazno-vrstnejših potrebščin, premičnin in nepremičnin. — Z malim oglasom v „Domovini" dosežete takoj mnogo povpraševanj, tako da
se sklene vedno najboljša kupčija. Vsaka beseda stane 50 para. Znesek je z rokopisom poslati na naslov: Oglasni oddelek Domovine", Ljubljana, Prešernova nllea 4, telefon 492.
Pozor, mizarji
Mizarsko podjetje 2 panog, v bližini mesta, na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro vMizarstvo*.	20884
Pekarno
dobro idoČo, na deželi v dobrem kraju, odstopim ali zamenjam pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro «Pekarna 49». 21649
Lep (ravnik
na Blatu, 4 johe velik, prodam za 43.000 Din. Pojasnila daje Felber, Sp. Šiška, Kavškova eesta.	21678
poskusite tudi Vi svojo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
mam®
mm

Za prodati imam:
v Kranju:
Krasno večjo vilo z velikim vrtom; majhno hišo, pripravno za kakega obrtnika; večjo hišo na glavnem prometu, tudi za trgovino pripravno! lepo, večjo stanovanjsko hišo z njivo in hlevom. Pri Radovljici: Novo hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem. Pri Škof ji Loki: Krasno hišo s kamnoseško obrtjo. Pri Kranju:
Žago samieo s hišo in hlevom za 5 glav živine. —■ Stalna voda. Za nakup iščem: Manjšo kmetijo blizu Kranja ali Škofje Loke in eno večjo kmetijo z živino. — V najem pa dobro idočo trgovino, gostilno ali kavarno v Celju, Mariboru ali Ljubljani. — L. Rebolj v Kranju. 21421
Inteligentna gospodična
z večletno pisarniško prakso kakor v knjigovodstvu, korespondenci, strojepisju itd. želi pri kakšnem podjetju nameščen ja. — Pismeno se prosi pod »Zmožna samostojno voditi* na oglasni oddelek i Domovine*.
18656
Vino
50 hI belega, 25 hI rdečega dobrega bizeljskega vina, letnik 1925. proda po 6-50 Din liter Anton Ribič. Globoko pri Brežicah.	21558
Otavo
v košnji, lepo, vrtno, tik Ljubljane prodam, v oglasnem oddelku 'Domovine*.
Naslov 21453
Posestvo
Borovee št. 18 pri Kočevski Reki naprodaj radi preselitve za 60.000 Din. Polovico kapitala takoj, ostanek po dogovoru. Posestvo je cela hesta. — Pojasnila daje prodajalec na licu mesta dne 9. t m. Ponudbe pod »Posestvo Borovec* na oglasni oddelek »Domovine*.
21764
Dekle
staro 20 let, vajeno vseh hišnih del, želi mesta. — !>o-pise na oglasili oddelek »Domovine* pod »Pridna 51*.
21<251
Harmoniko
novo, trivrstno, zamenjam za star motor, četudi pokvarjen ali dobro ohranjeno kolo. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*.	21691
Lovsko puško
enocevko na 5 nabojev, znamke Brovning, premer 16, pravo belgijsko, dobro ohranjeno, prodam za 1600 Din. — Naslov v o"'................Domovine*. 2163-4
„„1>lJ3U voova
s stanovanjem in nekaj denarja, »če vpokojencsi v svrho ienitve. Pismeno ponudbe na upravo »Domovine* v Mariboru pod »Pavlica*.	21771
V Radečah
pri Zidanem mostu oddam lokal samski modistiuji. — Vsa oskrba lahko v hiši. Mara Kranjc, Radeče 41.
21592
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe a navedbo cene pod »Bicikel* na oglasni oddelek »Domovine*. 21879
Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod »Peber*.	21881
Mešalnico za beton
40 do 60 m3 kapacitete, dobro ohranjeno in takoj upo-'rabno, kupimo. Ponudbe na: Ljubljanska gradbena j družba z o. X., Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. 21854
Mizarsko orodje [ kupi I. Vidmar, Zgornja 6iška št. 2.	21870
Bukova drva
brusni les, bukov, gabrov, hrastov okrogel in rezan les kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe podj i »Bukovimi 3000* na oglasni oddelek »Domovine*. j
21865
Gostilno iu mesarijo
i
i feiečo ob glavni cesti ter »a zelo prometnem kraju podj | ugodnimi pogoji oddam v najein. — Naslov v oglasnem i oddelku »Domoviijf*.	21168
Jiahar je	ie Pasa *$tara mati.
t, . mlo /c pravilno
9 ^ r\uhaia ie svoio kavo samo s
mvipi Franckorim.
Ta ie danes še vedno tako fin kakor izvrsten pridafek K zrnati In žiTni Kavi ter bo to l"udi zmeraj ostal.
KOLESA
in vse potrebščine
OSRAM žarnice
1
kupite najbolje nri tvrdki
J• (j O IREC*
43
EXGELLA šivalni stroji.
Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet.
Otvoritveno naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, d:i sem 4 1. avgustom 1.1. otvortl
trgovino z mešanim blagom in lesom
V Janževem vrhu št. 52 (po domače gostilna pri Sambotu, preje Sevšck) ter so za cenjena naročila iu obiske tem potom priporočam 189	Jožko Sunčlč, trgovec,
Janžov vrli, po£ta Brezno-Rihnica na Pohorju.
NERVOZNA SLABOST
Znanstveno je dokazano, da živčne in artritske bolezni (nevrastenija. histerija, giht. kakor tudi splošna in polna malaksalost i. dr.), katere so danes zelo razširjene, izvirajo iz nesolidnega življenja, vsled katerega se vaša kri z mokračno kislino (scalno kislino) in dr. zastruplja. Odstranite iz vašega organizma vse strupe in rešeni boste velikih neprijetnosti.
Znameniti francoski zdravnik fiziolog prof. Braun-Sekar, je po mnogih preizkušnjah na ljudeh in živalih in sam na sebi ugotovil, povod teh bolezni in iznašel pravo protisredstvo, in siccr neki serum iz živali. Popolnoma enakovreden omenjenemu serumu pa je «Kalefluid», preparat D. Kaleničenka. ki ga nekateri nazlvljejo tudi «Sekarova tečnost». Iz priključenih pisem lahko razvidimo njegovo zdravilno moč. od-nosno vrednost.
Izdelovalen K<ih-lliiida» D. Kaleničenku
v Beogradu.
Prosim Vas, da mi po povzetju pošljete še tri stekleničice «Kalciluida», da mi ne bo treba prenehati z zdravljenjem. Sporočam Vam, da se že pet dni prav dobro počutim. Razburjenje, utrujenost, pobitost in dr., posledice moje nevrastenije, so sc polegle. linam zopet tek in tudi normalno odvajanje.
Zagreb, 5. maja 1926.
S spoštovanjem V. Berner, b. šef banke. Glavna zaloga «Kulcilnida», D. Kaleničcnko,"
Beograd.
Prosim, da mi pošljete takoj še štiri stekleničice *Kalefluida»- D. Kaleničenko. Jaz uporabljam omenjeno zdravilo že od leta 1906. in ga smatram za izborilo. Porabil sem že nad 100 stekleničic in sem živ primer, ker sem star 72 let in se še izborno počutim.
Bltolj, 29. aprila 1926. S spoštovanjem
general Papengut, predsednik ruske kolonije.
cKaleiluido je bil odlikovan na higienskih izložbah v Parizu, Londonu, Brlslu in Florenci z «grand prix» in 'A velikimi kolajnami. — «Kalciluid» se dobi v vseli lekarnah in drogerijah. Brezplačno pošljemo tudi vsa 'navodila in literaturo. «Preporodjaj» z zdravniškimi ocenami: Beograd, Pop-Lukina, br. l.Llt. D. 1., Miloš Markovič.	181 a

173
Advokat Dr. Avg. Reisman
javlja,
da je otvorii svojo pisarno v Mariboru Gregorčičeva ulica 22.

Zahvalna izjava.
Gospodu dr. Rahlejevu, Beograd, Kosov ska 43.
S tem se Vam javno zahvaljujem za Vaš lek t. zv. cRadio Balsamika*, s katerim sem po nekajkratnem masiranju popolnoma izlečil svoj revma-tizem. To javno zahvalo potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom.
G u š č a, dne 8. avgusta 1924.
Z velespoštovanjem Matija Jugovič, branjevec. Zdravilo „Radio-Balsamika" izdeluje, prodaja in razpošilja proti povzetju laboratorij „Radio-Balsamika", Beograd, Kosovska 43,
Advokat
dr. France Lokar
vljudno naznanja, da je
otvorii odvetniško pisarno
v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 13
(za sodiščem).	190a
1
No odlašajte!
Sreča je vsakemu dostopna. -Vsak deseti kupec prejme en par čevljev po svoji izberi brezplačno pri „ D O K O " Prešernova 9, dvorišče.
Priporočajte ,»Domovino"
.\%\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\%\\\W%V.\\\\\V
.\\\\\\\\\w\v

Telefon štev. 16.
Ustanovljena leta 1889.
Poštni ček tO.533.
Stanje vloženega denarja nad 200 milijonov dinarjev.
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
T-TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT'
Stanje vloženega denarja nad 800 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je veije kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hr milničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva n menice.
I

Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoli Ribnika'
llreiu;e Filip O mladič/
Za Narodno tiskarno Fran Jezerlck