K šolski higijeni. (Dr. Iv. Borštnik.) IV. (Dalje.) ^o je čudna stvar. Gloveštvo drvi po poti vednega napredka in pri tem ne zapazi, da postaja pot vedno ožja, in tu pade jeden, tarao drugi v obpotni jarek; tisti pa, ki se morejo obdržati na sredi, drve naprej, vedno dalje! Naobrazba zahteva dosti od mladih močij in mora zahtevati, ker nehati z napenjanjera zahtev, pomenilo bi toliko kot nazadovati; pri tem obstoja pa inkongruenca med notranjimi občutki, najsi bodo ti podedovani ali pa vzgojeni in zunanjimi vplivi, in vse naše duševno delovanje je produkt obeh teh činiteljev. Tako se raore zgoditi, da otrok preveč ceni stvar, katera je sama na sebi sicer važna ali toliko važna kot so druge, bolj važne pa za razuni odraslega človeka ni, ker odrasli človek ima sposobnost in sredstva za primerjatev in cenitev, kar otroku manjka. Ornenim naj samornore radi slabih spričeval (!), iz strahu pred kaznijo in v jednem slueaji Durand-Fardel-a se je končal 9 letni deček, ker mu je ptič poginil. Sem spada tudi samomor iz nesrečne ljubezni, vendar je pri tem vmes dostikrat osebno dopadajenje nad »jimaki", ki so kaj takega storili, tedaj neka renomaža, vse znak mladosti, nezrelosti, nesposobnosti za primerjanje. V popolnoma drugo vrsto spada samomor v poznih, zrelih letih: tu so vzrok neozdravljive bolezni, poraanjkanje minimalnih življenskih pogojev vsled socijalnega položaja in se nikakor ne sme šteti v isto smer kot samomor pri nedoraslih. Sicer se pa tudi pri samomoru otrok pretirava, četudi je res, da njih število vedno raste. Nič čudnega! Mi živimo v dobi splošne neurastenije! Naše živčevje je predrmano in pretreseno od modernega vrvenja, od boja za kruh, za obstanek, naše uho ne najde več dopadajenja nad milo domačo pesmijo in cel Wagnerjev doneči aparat nam kornaj vzbudi zanimanje. Naš pogled ne čuti več veselja nad preprosto doraačo prirodo, mikajo nas le še švičarske planine in z druge strani morska, brezmejna planota. Najobupneji skoki fantazije v slikarstvu, pesništvu i. t. d. so nam nekaj vsakdanjega, potrebnega. In vsi ti ekstremi so le relativni! Kaj bo šele oez čas? Splošno se lahko rece, da se število saraomorov množi z leti; evo nekaj številk iz Marselli-jeve statistike: od 100.000 oseb iste starosti na Pruskem se je končalo s samomorom: V starosti: moški ženske pod 15 leti  15—20 let  20—25 -  25—30 „  30-40 „  40—50 „ . . -.  50—60 „  60—70 „  70-80 „  80 in čez „  (Dalje prib.) 3 13 29 23 33 46 58 72 72 66 0-2 5 9 6 6 10 12 13 13 14