Vznemirjevalci Naša država ni v vojni. Do sedaj jo je zajela samo živčna vojna, ki se tudi pri nas bojuje z vso srditostjo in to na vsej fronti, na zunanji, v zaledju, posebno pa po kavarnah in uradih in celo v družinskih krogih. Vojskovodje te vojne so razni plačani agitatorji, ki pa prepuščajo izvajanje raznim vznemirjevalcem, katcrih je med nami več kot preveč. Goriva prilivajo razne radiooddajne postajc. V tem pogledu smo do sedaj preživcli nekako dve ofenzivi, eno lansko leto, drugo pa prav v mescu marcu. Če točno analiziramo izid ofcnziv, moramo žal ugotovki, da smo kot narod obe izgubili. To je žalostno dejstvo, ki precej ponižuje naše narodno dostojanstvo. Kje je oni duševni mir, ki ga tako potrebuje naš narod prav sedaj v tem času, ko bi morali zaposliti prav vse sile in moči poedincev? Koliko del in akcij je bilo opuščenih prav sedaj, ko bi morali v delu napeti vsc sile? Vse to je dosegla živčna vojna. Naše časopisje je o vscm tem že mnogo pisalo, napovcdovali so se celo zelo strogi ukrepi proti raznašalcem raznih vznemirjajočih vesti. Toda tudi tu smo ostali samo na pol pota. Čudovita je narava nekaterih naših ljudi, tudi med izobraženci! O tej naravi bi sc dala napisati ccla psihološka študija. Notranja žilica jim ne da miru. Cele ure presedijo pred radioaparatom ter vlečejo na ušesa vse mogoče besede, nato kombinirajo vse možnosti in vznemirjevalec jc pečen. Komaj že čaka, da nastopi v družbi, kjer vam servira svoje najnovejše zaupne informacije iz najzaneslivcjšega vira, napovcdujoč točno dogodke, ki se bodo vsak čas odigrali. Žal le prevečkrat najdejo sebi enakc duše, ki dodajajo še svoje izsledke, in sen^acija gre med narod in opravlja svoje razdiralno delo. Odveč bi bilo razpravljati šc nadalje o tch ljudeh in o posledicah njihovega početja. V spomin mi prihaja moja lanska pot v šolo. Srečaval sem kmete na polju, ki so me v skrbeh vpraševali, če se jim splača saditi in sejati. Martsikateri mi je sam odgovoril: »Sejem, gospod, žel pa najbrže ne bom!« Drugod pa so se odigrali celo tragično-komični primeri. Na Kobanskem so ob meji gradili novo šoto. Ko jc nekega dne prišel na stavbiščc vodja gradnje, ni našel niti enega dclavca. Vse je bilo pobegnilo, ker je nek vznemirjevalec raz- širil vcst, da sovražnik že koraka v našo deželo, če ne pa bo vsak čas vkorakal. V tem kraju so prišli nekoč v šolo samo trije učenci, ker je nekdo razširil vest, da bodo tega dne odpeljali vse otroke daleč v Bosno. Z drugega konca naše meje pa se spominjam obrtnika, ki jc hodil mescc samo z eno srajco, ker je vsc drugo odposlal nekam v notranjost. Pa koliko jc šc takih primerov! Žctev vznemirjevalccv je bila takrat obilna! Čcmu pišem tc vrstice v naše glasilo? Preprosti narod ima v nas uprte oči in naša dolžnost je, da uporabljamo ves svoj vpliv za gašenj^ ognja, ki ga širijo vznemirjevalci. Pri tem pa si moramo sami biti na jasnem: Vsaka govorica je plod propagandc in fantazije, ker dancs niti politiki ne morejb vedeti, kaj se bo zgodilo jutri na bojnem polju. Vsak datum je izmišljen, ker za datume dancs nc ve nihče. Če pa kdo zanje ve, jih ne bo pripovedoval našim vznemirjevalcem. Nikdar in nikoli naj ne padc v naših vrstah sklep: tega sedaj ne bomo izvedli, to bomo preložili, ker danes niso časi za to. Prav danes je naša dolžnost, da vprežemo vse svoje sile v delo. In če bi se res kaj zgodilo, naj nas dogodek najde pri delu. Poskrbimo vsi za to, da bo narod enkrat moral reči: učiteljstvo je bilo na svojem mestu. Ragol,