ZA BP<
5. številka.
(t Trst«, t Uršk iv«i«p 4m 12 jaauvmrija 1897)
Tečaj XXII.
„JBDINOIT«
Uhaja p* trikrat aa teden ▼ laatth ia-d*njih ik torkih, 4««vtkth ta BObotRh. Zjatraaje iadanje i»-haja ob t. ari zjutraj, Ttitrn* »» eh 7. ari raaar. — Uhaja* isdaaje ataaa: ta Humi« . f. 1.—, iivn Avatrl]« f. 1.50 tri bmm . . , 1,— . , .4,>* •» l«» . • , 0.-■* »«• lata . . , 13.— . • , 1».— Maroiaine j« plačevati napre] u aareftba brez prlložcao oareonino ae iprava aa ozira.
Pssaasiiaa itarilka se dabivaja r pi»-daj&laieab tabaka v lratu p« 9 bt4. LiTaa Trata pa % ari.
EDINOST
v
Oflaai aa raiane pa tarifn » petit®; «» aaalaT* i dabeliaai Arkaasi M plateje prastar, kaUbor obaaga naradnih vrstie. Paalana, asasrtaiee iujaTae mhTale, 1o-naii aflaai itd. aa račaaaja pa po*odbi.
Tai dapiii naj aa peiiljajo aradniitTu aliaa Casar»a »t. 1».	P,,*">
kiti fraakoTanO. ker nftfrankoTaaa ae n< ■prejeaaja. Kakoaivi «» «a vraiftj«.
Narataiaa, rekl««iaet.ie ia ejlase apre-j««a uprmvniitvo nUea Maliao pm-•ala bit. 8, II. aadttt. Nareiaiiio ia oglane j* plaiarati laao Tr«t. Odprt« rekiaasa •iju io proti« poštnina.
• latll« >liv«ntk«|a palitiinapa druitvi za frirniPik«.
„f «abw«N Je mo*".
Socijalizem v Rusiji.
(Dalja)
Tako tndi ne vidimo akoro v nobenem pri-ataniškem mestu in da nobenem kolodvora onih prometnih hiš, ki imajo najetih cele vojske nosil-cev, da si z istimi prislužujejo gorostasnih svot. Nosilci so skoro povsod prevzeli na lastni račun kupčijo nakladanja in razkladanja kovčekev in zabojev ter ao zasnovali družbe, ki se imenujejo „drogalji* v južni Rusiji, „krivučniki" pa v severni Rusiji. Vsaka zadruga imenuje „starosto" svojim administratorjem in zaslužek se razdeli po jednakih delih med vse člene. Zadruga pristanišča v Kalahajkovu v Peterburgu, kjer cvete velika trgovina z žitom, je v zvezi z največimi eksportnimi hišami, šteje kakih 500 členov in ima kupčije za na leto nekoliko stotisoč iubljev.
Čolnarji, poslujoči na znamenitajših rokah Busije sestavljajo istotako večinoma svoje zadruge, v katerih vlada povsem komunistiški zistem, kajti slehernega dne je drug člen načelnik in blagajnik društva, slehernega večera se vrše računi o prihodkih dneva in zaslužek se razdeljuje po jednakih delih le med tiste člene, ki so delali isti dan.
Žen?ke se svoje strani niso napredovale maij glede na zadružništvo nago možki.
V"Arhangelju opravljaje ženske posel nakladanja žita na parnike; one sestavljajo zadrugo povsem posebnim jezikom, nekako ruako-angleškim aarečjem, ki jim služi v to, da se morejo razumeti s poveljniki ladij. V guberniji Črnigovaki je mnogo zadrug mladih deklic, goječih tabačno kulturo na debelo brez vsacega utikanja podjetnikov. T« veče ali manje zadruga sestoje večinoma iz Sest do deset deklic, kakor so že razširjeni ta-bačni nasadi, katere kultivirajo. Sestavljajo se po zimi za dobo jednega leta, snujejo se na novo za vsako sezono, popodba se sklepa navadno tako, da društvo in lastnik razdelita dobiček med seboj po jednakih delih.
Sicer pa so takozvana „ gruntovne, delavske zveze med kmeti, posebnost južno ruskih pokrajin. Kmet, ki nima zadostno zemlje, da bi mogel ži-
veti od prihoda iste, ali pa sploh nima nikake zemlje, kmet, ki je prisiljen, da vekša svoj zaslužek, da more zadoščati vedno rastočim davčnim obvezam, s kratka, kmet, ki naj postane posestnik, se izogne asodi svojih zapadnih bratov s tem, da postane členom katere-koli zadruge, ki kupuje razširjena polja in obdeluje ista. Najstarejši „plu-gatir* (posestnik pluga) se imenuje načelnikom, delo se vrši pod njegovim vodstvom, in kmetje, k delajo pod njim, dele sad svojega dela s posestnikom polja. Take zadruge se snujejo navadno za dobo več let in dobiček se deli med člene po meri dela.
D&, še več. Cel6 pastirji, to je, najsuroveji med delavci na deželi, najueomikanaji, najnezaup-neji in najzlobneji med istimi, ki vedno živ« osam-jeni; potem potujoči zidarji, to je, najbedneji med rokodelci na duši in na telesu; da, celo podajati na deželi, to je, najneumneji in najhudodelneji med proletarijarci, umejo se združevati v zadruga, ki imajo tem bolj komunistiški značaj, čim neznatneje je rokodelstva, ki je izvršujejo njih členi. Tako so akoro v vseh občinah pastirji združeni v zadruge in dobivajo na spomlad od občine vso živino v varstvo; živino si razdale med seboj ter jo odvajajo na pašo. Na jesen se vračajo in vračajo petem zaupane jim čeda; potem obiskujejo vsaki izmed njih neko število prebivalcev občine in dobivajo od istih moke ali žita ali druzih živil. Vsi ti prispevki se spravljajo ukup in prodajajo, dobljeni denar pa se razdeljuje po jednakih delih.
Vse to učinja resnično p rak tično posebnost ruskega naroda; dokaz je to o posebni duševni in morališki eneržiji, s katero se posreča proletarijatu, da ga kapital ne izsesuje popolnoma, ne da bi se črtila in dušila v kali ta oblika člo* veškega delovanja, ki vendar znači napredek, ampak tako, da kolikor možno porablja nje me-i tode na svoj račun. In v očigled tem dejstvom j postaviti moramo nehote hipotezo : da morda uprav ta zapričeta zgodovina proletarijata v Rusiji utegne biti jako različna od one proletarijata druzih dežel — sesebno Angleške, jedine tipične zgodovine, ki jo imamo do sedaj.
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rislcr starši.
ROMAN.
— Francoski spisal Alphanse Dandet, praložil Al. B. —
Od osemdeset tisoč frankov, ki mu jih je bila prinesla kakor prinos, in katere je bil on zapravil smešnimi špekulacijami, ostal jima je samo ie majhen dohodak, kateri ju je pri sosedih še delal nekako veljavna, kakor tuđi iz vseh ponesrečeni rešeni kašuiirov šal gospe Chebeove, njene poročne čipke in dva majhna, jako skromna briljantna gomba v atarofraukovski skrinjici iz balega baržuua, na katerem je počasi ginilo ime dragoti-nerjevo v pozlačenih črkah, starih trideset let. Sidonija si jo je dala včasih vzeti iz dna skrinja ter pokazati. To je bila jedina bliščobna stvar v tem revnem stanovanju dobodnikov.
Dolgo, jako dolgo je gospod Cbebe iskal mesta, ki bi mu dovoljevalo, za trohico povečati njih pičle dohodke. A to mesto je inkal samo v »potovalnem občevanju", kakor je on rekal, ker mu je njegovo zdravstveno stanje prepovedovalo vsakteri opravek, vršeči se sede,
In rea kaže vse to, da se je možiček v za-
četka svojega zakona, ko je imel še veliko kupčijo ter si zaradi kupčijskih potov držal konja in voz, nekega dne na dokaj nevaren način zvrnil iz voza. Ta padec, o katerem je pripovedoval o vsaki priliki, je opravičeval njegovo lenobo.
Z gospodom Chčbeom ni bilo možno občevati pet minut, da bi ne bil dejal z zaupnim glasom : „Ali vam jo znana nezgoda, ki j« zadela vojvodo Orleanskega?"..
In tipajć svoje golo teme ja pristavljal: „To isto ae je pripetilo i meni v mlajših letih V
Od tega slovečea padca provzročevalo mu je sleherno pisarsko delo vrtoglavico, in zato je iz-previdel, da ni drugače, kakor da se poprime »potovalnega občevanja". In tako je bil po vrsti mešetar za vino, knjige, gomoljike, ure in še mnoge druge reči ; po nesreči pa so je hitro naveličal vsake reči iu uikoli ni našel mesta, kakorano bi se spodobilo nekdanjemu veletržcu a konjem in vozom. Tako je sčaaoma, smatrajoči vsaki opravek prenizkim za njegovo dostojanstvo, postal star ia nerabljiv ; s kratka: pravi pravcati pobajkovalec, kateremu je bilo pohajanj« po všeči — klatež. Kolikokrat so že ljudje očitali umetnikom njih
Angleški proletarijat si je dal vzeti vse pravice in vse imetje do zadnje cunje, in to po oligarhiji velikašev industrije in trgovine, ki so založili vsa pota dela, po katerih mora hoditi delavec, da si služi svoj kruh. S tem, d« se poslužuje vseh sredstev kulture in vseh virov politiške svobed« po-skuSa le-ta, da bi si zopet pridobil vsaj jeden del svojih zgubljenih lasti; on združuje v mogočnih vojskah raztresene premagance starih bitk, uči jih ■troge dissipline delavskih zadrng, strajkov, volilnih bojev, da bi jih v trdnih kolonah poslal v boj proti trdnjavi visoke finančne oligarhije, ki s ta trdnjava doli gospoduje velikemu delu svđta.
(Pride še.)
Politiike vesti.
V TR8TU, dne 12. janurarija 1897.
Državni zbor. Zbornica poslancev je nadaljevala včeraj razpravo o proračunu ministerstva za trgovino. Tu je bilo pač naravno, in, se je minister za trgovino spominjal prvega tržiiča v državi, našega mesta tržaškega. Priznal"je, da se je boljšanje položaja v Trstu nekako zaustavilo v minolem letu vsled pešanja trgovine na Vztoku, provzročenega po tamošnjih homatijah. (Lepo je povedano to. To zaustavljanie „boljšanja" si mi ne moremo tolmačiti drugače, nego, da ae položaj — slabša.) — Ako pa ae j a vendar posrečilo — tako je nadaljeval minister — ohraniti sadanjo .posest" Trata, zahvaliti se je na tem raznim zboljšanjem glede tarifov na železnicah in gledš skladišč. O vseh tacih naredbah da je vodilna misel ta, da se Trsta zagotovi sposobnost za konkurencijo. V tem zmislu bode vlada nadaljevala tudi v bodoče, sosebno bode skrbela za znižanje stroškov na tržišču. Tadi Lloyd je v »inolem letu zadoščal svoji nalogi vzlic neugodnim odnošajem.
(Gospod minister je torej zopet tolažil in ni : bil skop v dajanju obljub. Toda mi smo uverjeni, ! da vsa prizadevanja vlade so le palijativna sredstva, ; dokler ne dobimo jedino pravega radikalnega j sredstva. To sredstvo je dvojno : druga železniška zveza in pa zasnovanje takega politiškega zisiema v
j Trstu, ki nas dovede do tega, da se bode naše tne-.— ■-
posebnosti, njih prirojene jim trme, tisto mržnjo do i vsakdanjih rečij, silečo jih na napačna pota — kdo pa bi mogel sešteti vse tiste malodovtipne prenapetosti, ki prihajajo aa um brezdelnemu me-. ščančku, hotečemu zadelati praznoto svojega bitja? , Gospod Chihe se je ravnal v svojih potovanjih in sprehodih po nekakih zakonih. Ves tisti čas, ko se je zidalo aa beulevardu Sebastopolskem, je šel vsaki dan po dvakrat tja, da bi videl, ,če ta reč kaj napreduje*
Nikdo ni bolje poznal imenitnih prodajalnic in specijalitet, in dostikrat, ko je gospo Cbčbeovo, pridno popravljajoče domače perilo, motil pogled na moža, katerega abotni obraz je gledal skozi oknt, iznebila se ga je, odpoalavsi ga, naj... „Saj 1 ves, tam le na voglu eeste, kjer so tako izvrstni kolači na prodaj... Imeli jih bodemo za prigrizek".
Ia gospod Cbebe je odšel, korakal p» koale-vardu, uiot iil prodajalniee, čukal onnibusa ter ae pol dne mudil zunaj, da je kupil dva kolača, katera je potem alavedobitniski prinesel domov, upehan ot.rajti si čelo.
Gospod Ch6be je vihral za poletje, za nedelje, za dolge pešpoti v prahu Olamarakem ali Ro-maiiivillsk««, za hrup o slovetmih slučajih in za goito gnječd.	(Pride ie.)
sto čutilo nerazdružno spojeno 3 državo, da bode čutilo, da je ono jedini emporij avstrijski državi, da bode jiatrijotiškiin vedenjem prihajalo nasproti intencijom države in da bode ostale pokrajine taktnim vedenjem prikopljalo k sebi, čemur bi bila posledica ta, da bodo pojedini deli države rali žrtvovali za Trst, dobro vedć, da s podpiranje« Tlita podpirajo — aebe ! Iz kratka: kakor je Trstu neizogibna potreba* druga železniška zveza, tako .se ne more isti povHpeti iz sedanje mizerije brez naklonjeno-sli vse dižave in nje posamičnih narodov. Za tako naklonjenost pa je naš Trst — le pripozHajrau to! — boro malo storil do sedaj.)
V nadaljevanju razprave je rekel poročevalec S z e p a u o v s k i, da do obnovljenja pogodbe z Ogersko mora priti in sicer v razmerju gospodarskih in trgavskih sil obeh polovic.
Posl. K u s s je predlagal, da bi njega predlog za odpravo časniškega kolka prišel v razpravo v jutranji seji, takoj po rešitvi proračuna trgovine, a zbornica je odklonila to 71 zoper 66 glasov. (To je pač žalostno^ da treba toliko borbe za stvar, ki bi bila koncesija le — javnemu menenju. In to javno menenje bi vendar zaslužilo Hukoliko ozira T konstitucljonelni državi. Mar ne ? 1 Op. ured.)
Posl. Komančuk je konečno stavil nujni predlog za osiguranje volilne svobode o predstojećih državnozborskili volitvah.
Novinski glasovi o celjskem „vprašanju". Jako unio se razveselili izjave poljske ,Nove Reforme' o tem nesrečnem „vprašanji". V popolnem soglasju z nami trdi ta list, da Nemcem ni do kulture, ampak le nemškega n a d v 1 a d j a. Piše namreč : .Nemške stranke bi se morale poprej sramovati svoje zmage, kakor pa razglašati isto v svet. Nemški šovinisti so se svojim sklepom odrekli pokritje za kulturna svrhe. Noben civilizovau narod ne bode ploskal pshvale trmu činn ljudij, ki žele, da jih smatramo pijonirji civilizacije. Glasovanje o celjskem vprašanju in zmagovalna pesem, ki se je zapela, odkriva le pravi pomen one naloge, ki si jo prisvajajo N^mci v Avstriji. Ne širjenje kulture, ampak p o n e m č e v a n j e je njihov cilj i n radi tega cilja se ne obotavljajo ni za trenotek, da drugim narodnostim otežujejo izobraževanje. Tako je bilo poprej in tako bode, dokler bodo imeli Nemei nadvlaije v Avstriji. Ne pijonirji kulture, ampak zapeka nje zastopnikom so bili in so oni vsikdar v Avstriji, kajti oni motijo le duševni razvoj druži h narodnosti s tem, da jim usiljujejo svoj jezik in jih izrabljajo zajedno 11a gospodarskem polju, izkušcevaje svoje ladvladje4*.
Tako je in dokler ne pridejo vsa slovanska plemena avstrijska do spoznanja, da je tako in ne drugače, in dokler ne urede svojr-g.i postopanja v zmislu tega spoznanja, to je, dokler se zložno ne postavijo v bran za svojo kulturo, dotlej bodo vedno odprta vrata 11a stežaj takiin nezgodam, takim sramotam za sedanji prosvitljeni vek, kakor-8uo je bilo glasovanje o celjski postavki.
Slednjič piše „Slov. list« povsem pohvalno in v zmislu naše trditve, da Celje ni bilo nikdar nemško, ampak da je le zadobilo nemško navlako vsled neprestanega povspeševa:ija uemštva po ger-manizatoričnem /istemu, ki vlada v Avstriji malone napretržno od prvega dne ustavne dobe pa do danes. Rečeni list piše med drugim :
»Celjska postavka je sama po sebi neznatna stvar, ua prvi pogled toli malenkostna, da se človek mora čuditi, odkod ta silni hrup, ki so ga za« gnali Nemci za Celje. Česa j« iskati nemškemu narodu v Celju ? Ali je Celje toli važna postojanka za obstoj Nemcev ? Smešno bi to bilo misliti. Pred tridesetimi lati bilo je še Celje slovensko. Takrat se je govorilo 11a javnih prostorih tako slovenski, kakor se govori danes nemški. Pristnih Nemcev je bore malo. Tu se torej gre za nekaj druzega. Težišče je mnogo dalje, tam v nemškem Berolitu, kjer Nemci uabirajo in pošiljajo marke za celjski nemški dijaški dom. Gladi se Nemcem pot v slovensko dešelo, in zato mora biti Celje nemška last, če tudi je daleč okrog Celja in v Calju vse slovensko*.
In na drugem mestu :
„Celjska vprašanje ja vseslovensko vprašanje. Nobeden Slovenec n« sme hladnokrvne gledati, kaj se godi ob mejah. Mnogo važnejša, n ć g o katerokoli narodna v p r a š a u j e v Ljubljani, so vprašanj a, ki se tičejo naših
obmejnih bratov. In rali trga moramo vso pozornost obračati dogodkom zunaj Kranjskega*.
In slednjič je napisal .Slov. list* še nastopni zarss nujni opomin :
Ta opomin veljaj onim rodoljubom na Kranjskem. Pri nas osameli kranjski Nemec sauja ravno tiste sanje, kakor njegov biat daleč onkraj naših mej. Ravno celjska postavka nam je kažipot v bodoče delovanje iu postopanje. Sklenimo se to- ' rej tesno z obmejnimi Slovenci v skupno borbo. Naudajaj nas jedna misel ; ta misel je celokupnost naroda slovenskega, a vsa Slovenija bodi nam jeden tabor!
Dopolnilna volitev v dež. zbor nižje-avstrijski. Včeraj se je vršila v V. okraju dunajskem dopolnilna volitev za deželni zbor. Izvoljen je bil antisemit S t u r m z 2291 glasov. Neinško-liberalui kandidat Schbnbichler je dobil le 547 glasov. Naravuo: v smrtnem vzduhu, ki obveja grešno nemško-liberalno stranko, ne cveto uspehi v volilni areni.
Pater Stojalovski. Ogerski minister pravosodja je odobril ukrep kazenskega sodišča, ki je sklenilo, da ne dovoli izročitve patra Stojalov-skega inozemstvu. Zatorej so patra stavili takoj na svabodo. Zalitevanja avstrijskih sodišč, da naj se pater izroči njim, ne bode se uvaževalo.
Slabe vesti iz Vstoka. „Frankfurter Ztg.* javlja iz Carjegagrada, da je tamošnje krlstijansko prebivalstvo strašno ogorčeno zaradi neusmiljenega j klanja, ki so ga bajć provzročili stambulski Kurdje med kristijani v Trapecuntu.
Španjci na Filipinskih otokih. Kakor se Čuje, obrnilo se je Španjcem na Filipinskih otokih nekoliko na boljše. Poslednje dnij so imeli par prask 7. uporniki. Zmagali so Španjci in vsled tega so se uporniki odmaknili od glavnega mesta Manile.
Različne vesti,
Avdijencija. Nj. Vel. eesar je vsprejel včeraj v avdijeucijo policijskega ravuatelja tržaškega, vladnega svetovalca Krištofa B u s i c h a.
Naši shodi. Ćudno 1 Noben okraj tržaške okolice ni tako pomešan tujim življem, kakor ravno prvi. In vendar: tri shode smo že imeli v tem okraju in vsi trije so se izvršili sijajno. Tudi predvčerajšnji pri sv. Mariji Magdaleni zgornji se je obnesel prav dobro toliko glede udeležbe kolikor glede moralnega vspeha. Shod se je vršil v najlepšem redu vzlic dejstvu, da je tudi „cikorija* poslala nekoliko zastopnikov na lice mesta.
Po »uoiiu je bila jako lepa iu prisrčna zabava. Pevsko društvo „Slava" je pelo divno. Gosp. Kamuščič je napil temu društvu, dočim je g. dr. R y b i r uprav drastično slikal junaštvo onih, ki nas pestč tu, kar imajo slučajno moč v svojih rokah. Ta govor je vzbujal homeričuega smehu in frenetično ploskauje. Slednjič je dokazoval gosp. M. C o 11 č, da je že zakon narave tak, da človek mora ljubiti svoj rod; kdor ga ne ljubi, ta je v nasprotju z zakonom uoave, kateri zakon je sam Bog zapisal v človeška srca. Kdor ne ljubi svojega rodu, tega ne moremo smatrati človekom po božji volji. Ljubezen do Bvojega rodu je torej znak pošteuega srca. Govornik je napil ljubezni ti ž. okoličanov do svojega rodu, temu znaku — poštenja.
Žal. da smo se norali prehitro ločiti, ker nas je narodna dolžnost zvala drugam — na veselico društva „Kolo". — Poročilo o tem shodu smo morali odložiti za par dni, ker se nam kupiči drugo gradivo.
Veleč gospodu župniku Jurci. Dovolite nam, preč. gosp. župnik Jurca, da se le par besedami spomnimo popravka, ki ste nam ga blagoizvolili dopotlati in katerega smo priobčili v izdanju našega lista za mmolo nedeljo.
Povedali smo Vam že, da nimalo nismo bili dolžui ali obvezani priobčiti Vaš velecenjeni popravek, kajti isti je presegal meje, ki jih določa .popravkom14 naš tiskovni zakon. Blagovolite le, veleč. gosp. župnik, malo pogledati v ta zakon, da se uverite, da bi mogli mi mirnim srcem vreči v koš Vaš precsj „rezolutni" popravek, in da hi bili Vi, ako bi hoteli iskati zadoščenja po drugi poti, doživeli kar najlepšo — blamažo.
Toda mi Vas nismo hoteli zavesti na to epsl-zlo pot — aaj nismo tako osvetljive nravi, kakor si domišljate Vi, veleč. gosp. župnik Jurisza! —
in smo raje prijateljskim načinom ustregli Vaši želji. Menimo torej, da smo si tudi od Vaše strani pridobili nekoliko hvaležnosti se svajo nljudnostjo in udvorljivostjo.
Sedaj pa k stvari, toda kolikor možno na kratko. Zatrjate nam v svojem popravku, da se dne 1. jan. leta 1897 v župniškem dvorcu ni pela ona, po nekaterih pokrajinah, kjer so razvnete narodne strasti, celo od oblasti prepovedana, po svoji vsebini trivijalna in lojalne državljane žaleča pesem „LassA pur ehe i canti e subii*. Mi Vam moramo verjeti to, toda dovolite nam, preč. g. župnik Jurizza, le to kratko opazko, da nam je sporočila tako neka ▼sega spoštovanja vredna oseba :« izrecnim pov-darkom, da jej je došla ta vest od osebe, kije bila istega dne v župniškem dvorcu Ako torej ta ve*t ni osnovana, tem bolje za Vas, veleč. g. župnik.
Kar pa se dostaje popoludanske službe božje, ob 4. pop. na novega leta dan 1897, nam pa, preč. g. župnik, že morate dovoliti malo korekture.
Vi pravite, v svojem popravku, da ob piazni-kih ,1 c 1 a s s i s" je služba božja uavadno ob 4. uri popoludne.
Na to Vam moramo odgovoriti dvojno.
V	prvo nam zatrjajo rujanski župljani da, kolikor se spominjajo ani, se ja popoludanska služba božja po dosedanjih običajih pričenjala ob 4. uri le 11 a d a 11 sv. Mohorja, patrona te župnije, kateri praznik je v Rojanu združen s praa-nikom sv. Rešnjega Telesa.
V	drugo pa, veleč. g. župnik, kolikor vemo mi, praznik novega leta n i p r a z n i k I c 1 a s-s i s, ampak II classis.
Slednjič in z ozirom na Vašo decidirano izjavo, „da v cerkvi ne petrehujete gospodarjev, ra-zun svojih predstojnikov*, moramo Vam zatrditi, da nimalo ne bi hoteli rušiti one avtoritete, ka* tera Vam gre kakor župniku, samo to menimo, da je le na korist tej avtoriteti, ako župnik kolikor le možno p ošteva želje svojih župljanovinda jih ne užaljuje nepotrebnim odpravljanjem starih običajev, omiljenih srca m njegovih o v č i c. Po soglasju rasteta spoštovanje in ljubezen, a ljubezen je najsolidneja podlaga tudi — avtoriteti! Tako je naše menenje; ako pa se motimo, oprostite nam blagohotno, vttleč. g. Jurizza, saj je naša krščanska katoiiika vera — vera lju-bezui in — odpuščanja.
Slovenščina v cerkvah tržaške okolice. — „Ob mejah slovenskega jezika, torej tam ob robi slovenske zemlje, kjer je najlaže kak košček odtrgati, gode se važne izpremembe. Dozdaj smo Slovenci bili vajeni, da nam niso priznavali naših pravic v političnem življenju, a zdaj sovražniki naši silijo v cerkev, v kateri smo mislili, da smo na veke varni. O mejah slovenskega jezika pode Slovane iz cerkve. Na zahodnem Ogerskem, kjer vlada Mažar, vlada že mažarski jezik v cerkvah naših bratev prekmorsih Slovencev. Ob jadranskem morju, torej na nasprotni meji Slovenstva, uri vajo nam italijanščino v cerkev, prepovedujejo slovensko petje v cerkvi iu uvajajo talijanske prepovedi v slovenske cerkve. Slovenci pozor! Ob mejah se prikazuje huda nevihta, pazite, da uam domovina ne bode škode trpela. Ne bodimo slepi 1 Sovražnik bode trgal kos za kosom naše zemlje in pride tudi do srca te zemlje, ako se vsi v bran ne postavimo.
Dan na dan dohajajo nam žalostue vesti iz Trsta. Vselej, kadar prejmeno „Edinost" v roke, prešine nas strah, da bodemo čitali spet o kakem napadu na Slo/eace, da se jim zopet v urada gode nove krivice. Iiae umorjeuega hrvaškega mladeniča Ostermana ne izgiue uam iz spomina. Da magi-stratni organi zasledigejo Slovence, ki so v njega službi, da se odpuščajo iz službe slovenski sinovi samo zato, ker se je njih oče udeležil slovenskega shoda, to uam ne daje miru, iu Slovenci bodo marali resno premišljati o tem položaja. Ob vseh mejali naših je je lnako: od nikoder nič veselih znamenj, kaj pa delajo Slovenci v Ljubljani ? O tem sodite vi, dragi rojaki t"
Tako piše .Slov. list v svoji zadnji številki. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metada se darovali: g. vitez Nabergoj 4 krone, ker se ni mogel udeležiti koncerta, gs. Karla Margreter za izgubljeno stavo 2 kroni, g. Ivan Zadnik 95 nč., pri sklepu račuua. Vsem blagim darevateljem iskrena hvala.
Doneski možke podružnice družba sv. Cirila
in Metoda v Trstu. V gostilni pri Leučku so se nabmle 3 krone, Flenčkajuerji so darovali 7 kron 10 stot. g. Kari Delkot daroval za božičnico 2 kroni. Akademiki Benedikt, Bizjak, Benkovič, Ferjančič, Košnik, Kttssel, Nagode, Novak in Reis-sner »a Dunaju so poslal;7 kron kak >r pri*pevrk za prvo saraoslovensko ulično tablo v Ljnbljnni; ker pa g. dr. Tavčar teh noče, podarijo ta znesek družbi.
Božićnica v otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Matoda v Rojaiu se je vršila včeraj popo-ludne ob ogromni udeležbi občinstva. Na to lepo veselico došel je tudi veleč gosp. župnik Jurca; in ljudje, k, so bili navzoči, nam zatrjajo, da dokazi lepe vzgoje na otrocih v tem zavodu niso ostali brez utiša na gosp. župnika. Ves vspored se je vršil uprav ganljivo; tako, da se je sUrisem poznala radost že na licih. Nekoliko podrobneje spregovorimo v jedni prihodnjih številk.
Občni zbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda*. (Zvršetek.) Namesto denarničarja, g. L. Saražina, je poročal tajnik. Račun za prošlo upravno leto 1896. se kaže tako-le:
A.	Dohodki : Premoženja 24. X 1895. Kr. 853 —
Ustauovnine......„	40*—
Letnine ................536-—
Volilo Marije Čuk ... „	175 40
Obresti od glavnice ... „	86 —
Darovi za zastavo ... „	42*80
Skupaj . . . . „ 1683 20
B.	Stroški: Za sv. naše ... ... Kr. 64.—
Cerkveno petje.....„ 220'—
Postrežba........ 59*62
Tiskovine in dr.....„ 87 02
Uduina za pevce.....66 —
Skupaj . . . . „ 496 64 Ostane premoženja . . . , 1 186456
Na to je sledila volitev predsednika in 8 odbornikov. Za ta čas prevzel je predsedništvo najstarejši člen, g. L. Saražin. Isti je predlagal, naj se predsednikom izvoli z vsklikom preč stiti gospod stolni kanonik, Peter Flego. Temu pred-logn je sledil viharen „Živio41 in »Živel nov predsednik" 1 Za tem se je oglasil g. Miha Hrvatin ter spregovoril nastopno: Nekaterim izmej Vas menda ni še znano, da se je podala deputacija k prečat. g. župniku št. Jakobskemu s prošnjo, da bi blagovolil on prevzeti predsedništvo za prihodnjo upravno leto ter ob enem dovoliti, da bi smel prevzeti denarničarski posel kateri njegovih č. gospodov duh. potu.; jva^ti naša bratovščina ima sedež ravuo pri sv. Jakobu, in ou, kakor župnik št. Jakobski, storil bi lahko v svojej cerkvi muogo več za procvit bratovščine, nego pa katerikoli duhovnik iz sosednje fare. Ker pa ta deputacija ni dosegla niti enega, niti druzega, prosim Vas torej (obrnivši se proti prečast. g. kanoniku Flegu), preČastiti gospod, ne zapustite nas se Vi, temveč vodile nas pod zaščito sv. bratov — Cirila in Metoda, da se ue pozgubiuio. (\Tskiiki: Prosimo, prosimo 1)
Ginjeu je naznanil na to preč. g. kanonik Flego, da prevzame predsedništvo, zanašaje se, da ga bode odbor podpiral v težavnem poslu, a bratovščina mu prizanašala, ako ne bi šlo vse prav gladko.
V odbor so bili z vsklikom voljeni po tajniku uasvetovani členi in sicer: p. n. gg. Henrik Sonc, Luka Saražin, Fran Primožič, Luka Ljubič, Josip Turk, Janez Gregorič, Anton Vitez in na predlog g. predsednika še F. Rdkuša.
hm-j raznih predlogov in želja členov omenimo samo nastopne: Gosp. Turk je prosil, da bi odbor poskrbel, da bi se cerkveni slovenski pevski zbor pri sv. Antonu novem spet oživil in spo-polnil. Gosp. Maearol je prosil, naj odbor poskrbi, da se bodo členi s propovednic v cerkvah opominjali na plačevauje udnine, ker je sicer brezvspe-šno vse prizadevanje denarničarja in njegovih pooblaščencev. Gospod predsednik je obljubil, da edbor po mogočnosti ustreše vsem tem željam.
Zborovanje je zaključil gosp. predsednik i drnžbino molitvico.
Takoj po obšnem zboru se je odbor uredil in sicer tako-le: Podpredsednikom bil je izvoljen č. g. Henrik Šonc, duh. pom. pri sv. Antonu novem; tajnikom g. F. Rškuša, blagajnikom pa g. L Saražin, posestnik, bivajoči v nliai Colombo, št. 9.
Iz Sežane nain pišejo dne 11. januvarja: Včeraj se j« vršila v Pollejr^vih prostorih veselica tu- ! kajšnjega ognjHga«ega društva. Z mirno vestjo lehko rečem, da se je veselica dobro obnesla; z obzirom na domače sodalovalce pri igri, ki se večinoma prvokrat nastopili, celo prav dobro.
Petje, katero je učil iu v»dil gosp. Anton Kosovel, se je lepo izvajalo, posebno je ugajal mešani zbor Antona Nedveda: „Planinski raj*. Iz tej;a se vidi, da bi se tudi v Sežani prav lehko ustanovilo pevsko društvo, ker domačih fantov in mož je dovolj — ali le pravega navdušenja za lepo, koristno in dobro ni še najti. Naprej, fantje in možjs, ustanovite si pevsko in bralno društvo, da se pridružite tudi vi drugim vasem. Glejte Nabre-žino, Tosiaj, Opčine, Prošek in druge, kjer imajo lope pevske zbore!
Deklamacijo „Korist ognja" je izvršil priprost fant J. Pirjevec dobro — le nekoliko umest-nejše mimike in boljega naglasa bi hilo potrebno.
Prav dobro »e je obnesla igra „Županovi Mi-cika", II se je 28. decembra 1789 1. prvikrat pred-stavljala v deželnem gledališču v Ljubljani pad vodstvom spisatelja Antona Linharts, in v kateri so igralci 4 doktorji (Makovec, Pilar, Mer in Re-pič), gospa Linhartova in gosp. pl. Grazarolli in bogat trgovec Dospelpunner. Posebno izborno je predstavljala Miciko gospodičina Maša Dolenčeva, poznana izborna naša diletantinja; prav dobro se je vel župan, katerega je predstavljal Anton Ko-sovel, in ravno tako je g. Josip Pirjevec dobro pogodil Anžeta, Micikiuega ženina ; druge manjše vloge so bile tudi v priprostih rokah iu so se dobro sponesle, posebno „šribarčkovo" ulogo je izborno predstavljal Matija Tavčar.
S to veselico je pokazalo ogujegssno društvo, da se zamore kaj doseči z združenimi močni, da je napredovalo tudi v tem obziru. Le naprej 1
Po dovršenem vsporedu se je pa začsl ples, ki je trajal precej dolgo.
Ako rečem, da te veselice so se udeležili vsi c. kr uradniki z gospemi vred, vsa sežanska inteligenca, da nismo nikogar pogrešali, potem je jasno, da take veselice so potrebne in koristne, ker ob-jednem poučujejo in blažijo, ne pa tisti javni ples — in ples.
Požar v Bolcu. Iz Tolmina pišejo dnč 9. t. m.: V noči od 6. na 7. t. m. je bil v Bolcu požar, ki je v kratkem času popolnoma vpepelil 5 hiš in 3 hleve ter hudo poškodeval bližnja poslopja. Pogorelci so bili zavarovani vsega za 14.000 gld., toda škM-i je mnogo veča.
Iz Kotora nam pišejo: Dne 5. t. m., pri grško -vztočuih na dan Božiča, okolo 11. uro zvečer vnelo se je po neprevidnosti v sakristiji grške cerkve sv. Nikole suho cvetje in od ta se je ogenj razširil strelovito hitro na pobočno topniČarsko vojašnico (Domenico Kaserne). Možtvo je že spalo, ko je trobentač na ulici trobil zlokobni .Feuer-Alarn)". Občudovanja vredno je, da ni nastala med j liinžtvoiij, probujenim na tako neprijeten način, niti najmanjša panika, temveč isto se je velo zelo hladnokrvno, urno in mirno, akoprsm je neaasit-Ijivi plamen lizal skozi pod in akoprem so žs trami pokali. — Mnogim revežem topničarjem so pa vendar zgoreli kovčegi in kar je bilo v njih. Zgorelo je tudi muogo orožja — Skoda se ceni na 200.000 gl., ker, kakor je znano, je bila ta cerkev jedna najbogatejših in notraujost taiste je bila ozaljšana z srebrom in zlatom ; shranjena je bila v njej tudi kapa patrijarha, vredna mnogo tisočev. Cerkev je bila zavarovana samo za 30.000 gld. Naši fantje so se vrlo hrabro veli ves čas.
„Popotnikov* koledar za slovenske učitelje 1897. s popolnim imenikom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih sol in učiteljskega osobja po Južno-štirskem, Kranjskem, Primorskem in sloveuskem dslu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1896i97. IX. leto. Sestavil Mihael J. Nerat, nad-učitelj in urednik .Popotnikav" v Mariboru V Gorici. Tiskala in založila .Goriška Tiskarna" And. Gabršček. 1896. Ta koledar je dobro došel slovenskim učiteljem in učiteljicam; želimo le, da bi ga vsak tudi imel.
»Dom in cvet". V vabilu na naročbo tega lista čitamo nekaj zelo umestnih besedi: „Nekateri pogrešajo v listu bojevitih spinov, ostrih in osoljenih ocen, radikalnega postopanja. — No, mislimo, bojevanja je bilo pri nas toliko, da mir ni škod-
ljiv. 01 samega popra ne bo sita književnost.....
Seuterje pravi kdo, da smo mirni in krotki, ker se ue maramo na nobeno »tran zameriti in ne naročnikov izgubiti...... Zakaj nam pa nihče n« pokaže, kako potrebno je „zabavljanje* za nebesa?
......Kdor zna po drugi poti bolje, prosto ma :
mi se držimo stare poti, „evangelija miru".
Poskušen samomor. 531etui dninar Anton Milharič iz Postojine, lastnik hišice št. 55 na Grati, vrgel se je včeraj zjutraj z visočiue rojanskega viadukta na spodaj vodtčo cesto Tor San Piero. Prihitevši zdravnik je konstatoval, da se nesrečnež sicer uavidežno ni poškodoval izdatno, toda si je bržkone pretresel drobje. Dal ga je prenesti v v bolnišnico. Vzrok temu poskušenemu samomoru je pomanjkanje dela in pa druge, male nadloge, ki jih prinaša starost ce seboj.
Zaprečen samomor. 221etui vojak Martin Mirt, službujoči pri tukajšnjem pešpolku št. 87, hotel se je te dni zjutraj ua vse zgodaj ustreliti v vojašnici v Rojauu. Toda tovariši so bili opazili, ko si je nastavil cev puške na prsi in skušal sprožiti jo. Priskočili so iu hoteči mu iztrgati puško, izprožila se je iu kroglja je odtrgala Mirku kazalec desne roke. Ranjenega so odpravili v vojaško bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v oddelek, namenjen ujetnikom. — Pravijo, da se je hotel Mirk usmrtiti zaradi tega, ker mu ne prija vojaška služba.
Ponesrečen vojak. Mmolo soboto zvečer so se vojaki 14. stotnije 87. pešpolka zabavali v svoji spalnici v rojanski vojašnici, da so skakali preko postelj. Vojak Jakob Zatler je padel o skoku tako nesrečno, da si je o padu zlomil de»no nogo. Ponesrečenega so preu^sli v bolnišnico, kjer so mu morali naslednjega dnč odžagati nogo. Bati se je bilo namreč, da se pojavi rak, kajti prelomek je bil zelo komplikovan.
Sjdnijsko. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo 241etnega kovača Josipa Tejo iz Gorice, italijanskega podanika, zaradi javnega nasilstva in žaljenja stražarjev na S mesece težke ječe. Teja je dnš 4. decembra min. 1. pijan razgrajal po mestu ter opsoval stražarja, ki ga je spremil v varnost.
Radi istega hudodelstva in zaradi prestopka postopauja je dobil 26letni godec Karol Zaler it Ljubljane 7 mesecev težko ječe. Zaler se je dne 10. decembra m. I. lotil občinskega stražnika Ja-chija, ki ga je aretoval zaradi prosjačenja.
75.000 goldinarjev ponarejenega denarja 1 V Graslicu na Češkem so te dni zaprli elegantnega mladeniča, katerega so prijeli v tem teuotku, ko je izdal nov bankovec z a 100 gld., toda — ponarejen. Aretovaui mladenič ni hotel povedati ne svojega imena, ne svojega stanovanja ; odpeljali so ga torej na okrajno sodišče v Hebu, kjer so ga preiskali. In glej čuda I V žepih elegantnega mladeniča našli so cele omote ponarejanih bankovcev po 10, 100 in 1000 gl, vsega vkupe za 75.000 gl. ponarejenega denarja! Slednjič je mladeuič priznal preiskovalnemu sodniku, da stanuje v nekem hotelu v Georgswaldu, ob nemški meji. Poizvedelo se je, da je dotičnik res pred kakimi 2 meseci stanoval v omenjenem hotelu, kjer je bival kake 3 tedne. V knjigo za tujce se je bil vpisal: Henrik Drasche, trgovski pomočnik iz Nixdoifa, Nemčija, star 26 let. — Tudi v tem hdtelu je bil plačal v uaprej z novim — toda žal, ponarejenim — stotakom. Natanjčna .hišna preiskava na bivšem stanovanju Draschejevem je spravila na dan najrazličnejega orodja za ponarejanje denarja in vse potrebne priprave za ponarejanje bankovcev po 10, 100 iu 1000 gld. Preiskava se vrši v prvi vrsti v ta namen, da se poizve, je-li iu koliko ima Drasche sokrivcev, kajti iz veiike množine najdenega orodja more se sklepati, da Drasche ni .delal" sam, ampak da je moral imeti vsaj par spretnih pomagkčev.
Hiša se je podrla. V Žrnovem na otoku Korčuli sezidali so te dni hišo, v kateri bi se bila »sela nastaniti soproga lastnikova, Vicko Marinova. Mož se je bil nedavno povrnil iz Amerike. Pred par dnevi je stala vsa družina pred dogotovljeno hišo, kar h krati se je poslopje podrlo in zasulo vso družino: moža, žoao in dva otroka. Dekle se izkopali po velikem trudu, a dve uri zatem je umrlo. Ostali ponesrečeni so hudo pohabljeni, osobito žena, ki je v*blagoslovljenem stasa. Ko seje bila kiša sesedla na kup, stal je nje graditelj Sko-kandič se svojim sinom na strehi, toda njima se
ni zgodilo ničesar h ideja. Prebila sta le hid strah in pa nekoliko opraskalo ju je.
Strašen zloftin. Iz Fa^uce, okraj Ravena, Italija« pišejo: Minoli petek ob 10. ari zvečer vrnil ae je bogati postnik Peletti iz gostilne domov. V svojem stanovanju je naletel na tatova. Ni se prestrašil ; hladnokrvno je potegnil revolver iz žepa ter ustrelil štirikrat zaporedoma. V temi je vendar zadel jednega tatu, ranivši ga izdatno. Toda bliskanje revolverji! pokazalo je tatovom uatanjko, kje stoji on sam : planili so nanj, ga pedrli na tla, mu zamašili usta, zvezali ga in — užgavši luč — prerezali tnu grle ! In ker so se bali, da bi jih izdal njih ranjeni tovariš, katerega niso mogli nesti s seboj, ker se je čalo prihajati ljudi, katere je privabilo streljanje, prerezali so grlo tudi njemu! — — Oblasti so zaprle brata umorjenega tatu, ki je hudo ua sumu, da se je bil udeležil tega peneč-nega napada in marljivo iščejo sokrivce.
Kdzice na Kreti. Glasom včeraj iz Kaneje
došlega poražila, pojavile so se na Kreti nedavne kozice. Bolezen se je v kratkem razširila tako, da je dandanes narasla do ljute epidemije. Najbolj je prizadeto mesto Retimo ; tam je poginilo že preko tisoč oseb. Zdravstvene naredbe so povsem nezadostne. (Mesto Retimo ali Rethymo st nahaja na severnem obrežju etoka Krete. Ima okolu 10.000 prebivalcev. Ured.)
Ženski vojak v penziji. Morda glasi naslov tej notici nekako čudno, toda zaradi tega ni nič manj resničen. Stvar se je dogodila te dni v Ja-roslavu. Neka kmetica je došla v'finančno blagajno ter predložila penzijako p61o, glasačo na ime bivšega ulanca B. R., ki je dobival od država malo pokojnino, ker je bil ponesrečil v službi. Služabnik, misle, da je kmetiea morda žena upokojenega vojaka, jo je vprašal, da-li nima pooblastila. Toda v veliko njegovo presenečenje je odgovorila ona: .Kakšno pooblastilo? Saj sem jaz tisti nekdanji ulanec I« In ženska je govorila resnico. Da-si jej uraduik ni verojel, koastatoval j« še istega dne, da se je bila rss dotična ženska pod možkim imeuom in v možki opravi znala utihotapiti v tiuibo pri te ni in tem ulanskem polku. Odslovili so jo, ker jo je bil konj hudo udaril v prsi in zajedno jej je bila dovoljena mala, dosmrtna pokojnina. Ta ženska je bila v štirih bitkah ; ponašala se je vedno možato in hrabro. Povedala je, da so le nekateri ulanci poznali nje spol, dočim častniki niso slutili niti z daleka, da je rdečeliini ulanec B. R. — ženska. Nje spol se je odkril še-le, ko jo je bil ranil konj iu so jej vsled tega jela gnjiti prsa.
Čsmu vsemu naj bi služil soprog. Zasebnico Marijo B. je obsodilo sodišče v Plorisdorfu na 1 gld, globe, ker u i bila prijavila policiji svoje uove služabnice. Obsojena gospa — bogata, toda skopa ženska — je izjavila takoj, da ne mere plačati globe, ker — nima denarja. Sodnik ji je priobčil na to, da ji spremeni globe v 13 ur zapora. Žena je vskliknila vsa vesela: .Kaj ne da, gospod sodnik, teh 12 ur lahko odsedi moj — mož? Vedite, jaz imam mnogo posla v gospodjinstvu, a on pod milim nebum nima česa opraviti, nego dolgo Časi ae po kavarnah44. A ko ji je sodnik izjavil odločno, da mora sedeti oaa sama, če že nikakor ne mara plačati globe, šla je gospa iz dvorane, godrnjaje na nespametne zakone iu ua soproge, ki — niso za nobeno rabo, niti za to ne, da bi se jih dalo zapreti namesto krščanske duše, ki je preobložena z opravili.
Sodnijsko postopanje proti beju — morilcu.
Iz Carjegagrada 10: Vsled reklamacij francoskega iu italijanskega odposlanca bode razprava proti morilcu patra Salvatorja, Hazar-beju, v Alepn v prisotnosti dragomanov evropskih konzulov.
Mili in pa ponarejeno surovo maslo. Iz S. Frančiška javljajo o tem-le zanimivem slučaju: V delavnici kemika Coya je stalo več lončkov surovega masla, priposlanega mu ua preiskavo. Naslednjega jatra uašel je Coy deset lončkov pavsem prazuih, izlizanih, dočim bo bili vai drugi lončki nedotakueui. Pogodil je takoj, da so to napravile miši. Kakor pa je konstatovala preiskava, bili so nedotakneni lončki napolnjeni s ponarejenim maslom, dočim ja bile v izpraznenik— pristno. Cay je mislil, da so miši naletele Irf slučajno na pristno maslo, ker so imele preveč lončkov na zbero. Nastavil e zatorej parkrat po dva ali tri
lončke pristnega surovega aiasla ia po 15 do 20 lončkov ponarejeaega in vselej so miši ialisale
priitno ma*lo, a ponarejenega se niso niti dotaknile! Evo, 4a imajo miši boljši nos, nego človak 1
Najnovejše veati.
Pulj 11. Tu je nmrl za legirjem naš rojak, poštni kontrolor Fran B r e g a n t.
Dunaj 12. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju razprave o „pošti, brzojavu in poštai hranilnici* je priporočal dr. Laginja da se v Istri zasnuje več postnih uradov. Govornik se je pritoževal, da poštna uprava noče vpoštevati želja Hrvatov, ter je predložil resolucijo, da se napravijo dvojezični napisi na poitnih nredih v Istri, kjer živi ti dve narodnosti. Slednjič je priporočil, da se povspeši gradnja poslopja za glavno pošto v Pulju. Minister aa trgovino je prijavil reorganizacijo poštarstva na deželi, povdarjal je, da se iiri promet po telefonu in da se mirno razvija poštna hranilnica. S tem je bil rešen ves proračun minister-stva za trgeviuo. -
Zobobol olaj iuj ejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero so bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k ▼is. prcjasne gospo prostolontislodnics-udov« nadvojvodinje flajr Štefanije "M Steklenica velja «0 kr.
Zahvala«
Slavna ženska podružnica .družbe sv. Cirila in Metoda* v Trstu ima lepo navado, da preskrbuje otrokom, obiskajočim dražbi ne šolske zavode, bežična darila — obleko in obuvalo —. V te svrhe nabira aiej tržaškimi rodolj bi darove. O letošnjem Božiču razdelil je »lavni odbor imenovane podružnice mej revne otroke deške in dekliške družbi ne šole pri sv. Jakobu 94 kotov ženske obleke, 72 kosov moške obleke, 87 kosov raznega blaga, kakor: robcev, zapestnic, ovratnikov, mu-fov, moških srajc; vrhu tega pa še 77 parov oha-vala. Obdarovanih je bilo nad 288 otrok.' Ako vpoštevamo, da obiskuje naš zavod pri av. Jakobu 350 otrok in da je bilo od teh obdarovanih 288 t. j. 4(5 ali 80$ ; ako nadalje upoštevamo, da dobivajo revni otroci knjige na posojilo in pisalnega orodja saatenj, tedaj pač »momo reči, da ni šole, niti ne šolske dražbe, ki bi toliko atorila za svoje gojence, kolikor stori družba sv. Cirila in Metoda za otroke, ki so se zatekli v njene zavode.
V tem večjo dolžnost štejeti ni šolski vodstvi — izreči tem potem v imenu obdarovanih otrok in njih starišev vsem častiti ni darovalcem, slavni ženski podružnic pa za njen trud h e poseke, najtoplejo zalivalo, klicaje vsem v spomin Zveli-čarjeve besede : „Kar iste najmanjšemu mojih bratov dobrega storili, ste meni storili !* Bog plati tisočero! Šolski vodstvi deške in dekliške šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu t> Trstu.
Zalivala.
Sežanuko prostovoljno osrnjegasno društvo se naiprisrčnejše zahvaljuje vsej p. t. gospfidi, ki se količkaj pripomogli, da sa je društvena veselica v 10. dan t. m. prav dobro obnesla v vsakem obziru.
Posebna hvala bodi p. t. gospodom: Grof Schaffgotsch, Alojzij Pnll>y. dr. Jnchi, Jak. Gre-gorin, Omers, Hrusa, dr. Balabni, Ludvik Malior-6ič, Tiefenthal, Mislej, Pregl, dr. Ostertag, Cergol, sodnik Dukič, davkar Gabršček, kancelista: De-toni, Leban, župan Pirjevec, daear Žuidarsič, Kocjan (Žerje), Starec, Ocvirek, Wessner, Gerbec, ki so preplačali vstopnino. — Gospodičnama Maši Dolenčevi, Josipini Ozbičevi in drugim domačim diletantom, gospodn A nt. Kosovelu, za vodstvo petja in vsem pevkam in pevcem izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Prostovoljno ognjegasno društvo v Sežani 11. januvarja 1897,
NaČelništvo.
Tr^ovinake brzojavke iu v »ali.
UaitlapsBtA Pionio« ja«ea—*— —■— i	»s
spomlad lABft S.37 4« S 28 Oves *» spomlad 5'99. Ki za spaalad «.77—»5.78. Koruza im ma.j-juai 18*7. S 86 3 8»> ('luninu not«. o<l 7" Icil. f. S 55 8 S0 >>d 79 Kil«. 8.65—S-70 o.l HO kil. f. 8-70—875 oi «1. kil. . 8*85
8 90 , ml MS kil. for --.
prosa 5 85 6 10
Pšenica: Silno pomika, mlini rezervirani cono pada-cena pa4ajo£e. Prodaja lO'iOO mt. et. 5 nČ. cenojo Korur.a in ri 5 nč. ooneje. Vratno: oblačno,
fiaga. itnra airaii sUilk«r far. 1215, lOTeaab»i-december 12'— mirno
Pr»KR. Oaiitrifugal uo?i, pontavlji..- t Trs? t carino »rad nitpo^lmtgf prt':«) !. 32 25 32'50 Coaoass* H25—	R	*ft 75 aolaSaa
Zavre. Kav« Baatas gaad araraga za jaaarar 6S'?t aa Maj I4.||.
■uabVf. Saatea ga«4 avarag« samare—.— 7a mj
1897. f. 52.75, za «»pt#«l,.r |3 H december 54.75. Dnn^jakR bon« 11. jsinuvapjat me7
predvčeraj duea
Drža vai dol« v papirju .... 101.70 102.75 „ , t ar afera .... 10« — 102.15 ▲fstrijska rauta t sla!« . . . — 123.— u » kronali . . . 100.90 100.90
Kredita« akaija.......>70.— 875.50
Landon 10 Lit........ 119 90 119 90
Napoleoni.........f».52	9.58
SOamrk .......U.74 11.74
100 i Ulj. lir ...... 45 40 45.35
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Državna ieleunioa. (Postaja pri ar. Andreja
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.80 predp. t Herpelje, Ljnbljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ r Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. v llerpeljo, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj, 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v PutJ, Divačo, na Duuaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp, iz Ljubljane, Divače. Horpelj, 9.50	ia Pulja, Rovinja.
11.15 „ i z H^rr.eij, Linuljaie, Dunnia. 7.05 popol. h Pulja, Ljubljane, Dunaja." 9.45 „ brzovlak u Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ol> praznikih: 8.35 popol. iz Divače.
b)	Južna ieleanloa (Postaja južne želemiee.)
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zvaza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibua v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8-05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuachlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuachlaga, Beljaka, itd. 7.30 n mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko,
10.35 „ brzovlak ii Rima, Benetk.
11.20 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Vorone, Kormina, Nabrežino.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Banetk, Vidma, Nabrežino; — 8.58 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Borzni trg Št. 14 Scripnja razstava:
RUSKI CAR
v Parizu
z mwimi predstavami U8topnina 20 novč. otroci 10 nov.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani se je aaglašala potreba koledarja ▼ slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna De-lene v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 nč. komad, a pošto 25 nvč. Kdor si ga želi, naj poalje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjčen nanlov, ali pa aaj pride sum v tiskarno, trg velike vojasaice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvč. komad.
Narcdnjakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vsgo ter se priporočam z vso
ud an ostjo
Vekoslav Grebeno.
Velika Inomoat-ka 5Q nč« loterija
O lavni dobitek
75.000 kron
I	Žrebanje
(na novo 20.februvarja
v g o t o v i n i z odbitkom 20%
Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolnfflo, Aletaandro Levt, Mnndcl k Co., Slrolaino Morpurgo, __Ifln. Neumann. Marco Nlgris, Enrico Schlffmann. II Merourio.
Lasta i k kansorcij lista ,Edinost". Iz4avat«lj in adgevnrai urerinik : Fra« Goduik. — Ti« kara a Dolouc v Trsta.