Ptica, lisica in pes
(Ndrodna basen v Veržejih na spod. Štajerskein.)
|ltelf|ekoč si je ptica na grmu napravila gnezdo in začela nesti jajca. To zapazi ?l[f»[ilisica in si misli: to bode lep zajutrek; a pustila jo je, dokler se ni iznesla. Potem pride lisica k ptici, ki je na grrau prepevala in jo pozdravi:  dobro jutro,
—~< 148 >~—
— kako si lepa in kako lepo prepevaš, meni se pa še bolj dopadajo tvoja jajca, jaz jih hočem pojesti. — Ptica se nasmeje in pravi: oj, oj, ti si slabe pameti, jajec se ne bodeš najedla? Počakaj, ko bodera ralade izlegla in odhrauila, tedaj pridi ia pojej mlade in mene. — To je bilo lisici všefi in vesela gre dalje.
V tem pa ptiea naprosi nekega psa in mu obljubi dobro-pečeuko, če ujatne lisico. Pes se nato uasraeje in pravi: prav lepa sreča! veš ti ptica, kaj? Kadar pride lisica, jaz se skrijem za bližnji grm, ti pa prosi lisico, naj ti še dovoli zadnjo pesen zapeti. Tedaj se vsedi na plot in zapoj, t,o bode meni znamenje, da skočim in ujamera Iisico. Cez nekaj easa se Iisiea približa k grmu zvižgajoc in ugledavši ptico, reče jej: sem vže tukaj. Dobro, odgovori ptiea, kar sem ti obljubila, to hočera in moram izpolniti, samo to te prosim, da mi dovoliš še zadnjo pesen za- . peti. — Nu, naj ti bode, pa le hitro, odvrne lisica. Ptiea sede na plot in zapoje, a v tem hipu skoči pes izza grma na lisico, ali ta mu se zmuzne iz krerapjjev. Lisica se spusti v beg, pes pa za njo, ali lisica smukne v luknjo. Pes še vender ne odjenja, ampak jo zunaj čaka. V tem se lisica prične tako-le sama s seboj pogovarjati: moje drage noge, kako ste se vi držale?.Noge odgovore: jako dobro, mi smo tako hitele, kakor bi letele, samo da nas ni pes ulovil. — Dobro, dobro., hvale ste vredne. A vi moja ušesa, kako ste pa vi? Prav dobro, mi smo prav verno poslušale, ce je vže šraentani pes blizu. — Prav dobro je, a vi moje bisfre oči? Ej, mi smo pazljivo gledale, da prej zagledamo luknjo. Lepo je to od vas. Zdaj še'pogleda na svoj dolgi rep in ga vpraša: kako pa ti kaj, moj dolgi, košati rep? Eep odgovori: Jaz sem se zelo nazaj vlekel, ker sem se zadeval za gnnovje in kopinje, pač bi mi žal ne bilo, ee bi rae bil "pes ulovil.
Hm, hm, godrnja lisica, ti si moj sovražnik, vse drugo nii je bilo zvesto, le ti si se mi izneveril. Odslej ne bodeš več z menoj v luknji. Poberi se ven, moj sovražnik! Ia res porine rep iz luknje, pes ga zgrabi in potegne • vso lisicoiz luknje. rLak6 si je poplačal svoj trud.                                                      Fr. K—č.