Državna realna gimnazija v Kočevju.
Izvestje
za šolsko leto 1938-39
Kočevje 1939
Državna realna gimnazija v Kočevju.
Iz vest j e
za šolsko leto 1938-39.
Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju. Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju.
Učiteljski zbor.
a) spremembe v šolskem letu 1938/39.
1. Tominc Mara, profesorica VIII., z odlokom min. prosvete II. br. 22.551 z dne 8. avgusta 1938 premeščena na drž. realno gimnazijo v Mariboru; razrešena tukajšnjega službovanja je bila dne 31. avg. 1938.
2. Kapler Marija, profesorica VIII., z odlokom min. prosvete II. br. 22.551 z dne 8. avgusta 1938 premeščena na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani; tukajšnjega službovanja razrešena dne 1. septembra 1938.
3. Tomič Miloš, suplent, z odlokom min. prosvete II. br. 22.551 z dne 8. avgusta 1938 premeščen na drž. realno gimnazijo v Norem mestu; tukajšnjega službovanja je bil razrešen dne 1. septembra 1938.
4. Jugovič Friderik, profesor VI., je bil z odlokom min. prosveta II. br. 23.542/38 z dne 31. julija 1938 premeščen na tukajšnji zavod z drž. realne gimnazije v Murski Soboti; službovanje je nastopil dne 10 septembra 1938.
5. Diplomirani filozof Kotar Herman je bil z odlokom min. prosvete II. br. 23.272 z dne 8. avgusta 1938 postavljen na zavod za su-plenta; službo je nastopil dne 29. avgusta 1938.
6. Zwitter dr. Fran, profesor VIII., dodeljen klasični gimnaziji v Ljubljani, je bil z ukazom I. br. 36.615 z dne 16. septembra 1938 imenovan za docenta na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani; razrešen službovanja na klasični gimnaziji v Ljubljani dne 15. okt. 1938.
7. Čok Antonija, honorarna učiteljica za ženska ročna dela, razrešena z odi. Kr. banske uprave IV. št. 7693/1 z dne 24. aprila 1939 vsled svoje premestitve v Kočevsko Reko.
b) napredovanja.
Uršič Franjo, profesor, je z ukazom kraljevskih namestnikov II. br. 18.928 z dne 30. maja 1938 napredoval v VI. položajno skupino.
to
er
c*
r=	
%z	CO
•a F	U\
o — < r jj*T3 S-?	g
m
o
u
?
■*3
e;
e?
Si
<1
M'
B
£3 S » C
|! S2-3 ° £
? g p.^ n&
li' ?■§: f
rqq pr*- p*
_ N « CT 2.0
N<
x
- -5
o< to ®
— = rt » *0~
3 -“C
— K lOn
ro
o
ty-< Q.
W tO -
00 to —
co
S’
pq	CO	M	O	O	C5	pej
a	K*	m	ca	ca	o	a
e. b o>
^ —t
0Q
o-
P3
T3	*a	•a
		
O	o	o
n>	O)	a
co	co	co
O	O	o
-t	—i	■n
0Q X-
m 63 O 3
2. «tro 2 2 ° O so. D. jr. o o n < V. •9s*
< < <
“r=!SFf3		
	O)	Oi
<o SSŽ	O s	e ss
<1
P3
0
T3
*-t
čT
co
o
2.
2?
ST
P9
T3
-t
O
o« p» .»—.
S*. O
*S:	<*	3.
T3
5
O
■o
-t
o
äT
CA
O
>
ca
C2-
•o
—t
c
B3 J],
T3
-n
O
?T
c«
O
2. 63 pr
•o o.
° š'
ft» ^
2 O
s z
o n
*3
N < _.T1	-0	=•$£
a
O 3 &.JT. O « <•0
5'j«
N« 3 2 Q S °
2. < O
o »—• rt —• rt
rv	j	3	JTn	i	— w
o	W	»3	=	Str	O CTQ
•a	=r	S-	r»	CTQ «r=:
~	3-	E-	3	-'p
w	jr	^	a»
3 C/J	as	Ä.“
o -1	63
•	CT	“S!
w.. ©	— -
o £
v* ta
la
D E n 3
3-“
SP
— *.
o	^
ts*	!£ S?
— ro
oo
<<<<< << =
T3
2
•o’
*0
2.
*5’
o. o. D. w o w o < o 3'o. 5'n. _ £-3 re 3 « r™ 2.
M " •	71. n
<3 < s 2!3 f— ** f- ~ M E «L. N< W. G 3 63 C rt C -1 —Ol cr 3 O* N< • -» c CTQ
l.~!t i
<1 al sl -3 — n o E cr o 5. p.
•a < ^ o «X CTQ
=1?=.==
*•-< ' -	_o>
<
<
<-==<
< = ==_■ -. < - - - <<» M E3 n	|_
" O a -<il
1	-	< g "3
£ 3
< _
*■ < < <
S <
3-= <3.
• to - n
•N< 2-^
—JO -• -i
!?< 8s
s S
<ff ssj
N5 ;_ »oJT < '*_ = w sr <
U> 00	00	tD	(D
— <
s & N
•o rc	
o. e« ■O 3*	63 63
	C C
o 2	
S 3-	S:*a
?r <	^3
S.y	rt p-
	
s-a rt «r-	s1?"
«3 E'
“s- s-a ' “
n
B
S!° N-3
>r-	=.
štev.
B
i s*
03 C
C/3 NI
o fD
< 3
C0 C« Q
PTi W C &J < TJ 3 3
|.»p. ftJ M N-.
^ 3
— w_
®* “• 3
_ o- 5. c go-a 63"o
I
o| °-
o-Sg‘B
_.0J rt o
n* ti ° ”3 c ■ rt O-iTJ M>*< f* -W 5 3 rt SL- < g
^ 3'	63	f	_
rt 63 I 63 -
«■2--Is. S.
J2.n> o.
&3 co N ------
l-Sc& s 3'-“
S* ** <
2	o
3	s: pr 7T w
o ff
c rS
^ 3
Skup ted.ür
Razrednik
o C
TD CTQ -t »J
< C/2< 3: O
*“ cT ?r a*
O
T3
O
3
O*
ft»
Stanje učiteljskega zbora ob koncu šolskega leta 1938-39.
v
M
a
c
9
CM
O
D.
rt
XJ
E
o
n.
O
05
00
■
00
oo
O)
o
OJ
o
ČC
C/5
O
»C/j
CÖ
N
>o
ra
c
c
>o
D
>
>
u
E
T3
u
> 3
_CU CVJ
S o o »
C/3 •—
C
_<D «O 15 Tf
■o ~
03 Ä ■“■§ o *S
-ir: c/3 ^ > O
•o
O
O)
TD
TD
O
>
3
•o
V
dn5(s
noajMait-Nifost-ifliNfiNOO to •<* ■*»• eo
cm ^ co
I I
n n n n n
00 OJ 't CM
II I I I I I I I
II II II II I
n n ^ cm n n
cm *3* | n n |cmco | cm n n
n n n n | cm n | cm
m n n j n | n n n |	|
n | n | n |	|
MII
H M <N
*	f
-------------/CM	_lcM
|	CM	CM	)	CM \
co + 8«? « +
Ul I
CM +
xn r'
r- *-
c/) cn
........................................T3
0>
m	-	O-
5	•	c«	o
C	jrt	tß	»-	-
• — 03 «j ji* •—
>0	C •—	c	Q-	•
*2 ;r» Q«’> o - «
.S. o -o m :2, E
c C — T3 O .*
^ '-5 § g,‘c !5 s «3 =
o.
03
E o
— <U N
E -a o
rt JO
-a
rt _ > rt O
o
3
rt
JO
T3
c«
>
O
.22 *03 "S 'S
e«
« -S •a o
03 c C w
03 rv Jbd .
C0 J-
C o a> A >N N
II.
Letopis zavoda 1938-39.
Dne 24. avgusta se je vršila konferenca za določitev učnih knjig v šolskem letu 1938/39.	Določile	so se tudi komisije za	popravne	razredne izpite ter za popravni nižji	in višji tečajni	izpit.
Pepravni izpiti so	se vršili	za IV. in VIII.	razred	dne 7. junija,
za ostale razrede ps 25.	avgusta.	Prijavilo se je	50 —(—	16 = 66	red-
nih učencev ter 1 privatist.
Izpit so napravili: v I. razredu: Hočevar Alojzij, Klun Iran, Kranjc Milan, Maršik Anton, Muhič Jože, Povše Arnold.
v II. razredu: Bajc Marijan, Porupski Adolf, Prijatelj Anton, Vavken Arnold, Fabič Božena, Lamot Danica, Pšenica Frančiška, Resnik Nada, Sojer Irena ter priv. Tomše Franc.
v III. razredu: Bižal Mirko, Gorjanc Anton, Helmih Dušan, Hočevar Slavko, Jonke Josip, Sparhakel Bojan, Truger Hubert, Vidmar Ciril, Vrančič Bogdan in Pakiž Anica.
v IV. razredu: Badiura Jože, Bleiweis Leander, Djinovski Aleksander, Jereb Rado, Jurca Adolf, Košir Jože, Pezdič Svetozar, Pichler Alojzij, Vehovec Uroš, Cetinski Ana in Siegmund Elizabeta.
v VII. razredu: Gams Boris, Rainer Herman, Stalzer Edvard, Vovk Savo, Palčič Milan, Kajfež Vanda, Kraker Jana, Lorbar Danijela.
v VIH. razredu: Koscher Alfonz, Medved Anton, Ramšak Milan, Koprivnik Jerica in Škufca Rozika.
Izpita niso napravili: v I. razredu: Jaklič Josip, König Rihard in Novak Alojzij, v H. razredu: Cerk Anton, Händler Franc, Pintar Alojzij, To-maschek Kurt, Oberstar Ivanka in Revellant Silvija.
y III. razredu: Divjak Franc, Koršič Milan, Mille Valter, Raimann Leopold, Smolič Florijan in Zurl Payla.
v IV. razredu: Repič Veljko in Struna France.
Sprejemni izpit za I. razred se v jesenskem roku ni vršil.
Višji tečajni popravni izpit se je vršil dne 25. in 26. avgusta. Izpit so napravili vsi kandidati: Ramšak Milan, Skvarč Alojzija in Vovk Marija.
Nižji tečajni izpit se je vršil dne 25. avgusta. Edina kandidatka Cetinski Ana izpita ni napravila.
1938.
Šolsko leto 1938/39 se je pričelo dne 1. septembra z vpisovanjem v I. razred; dne 2. septembra so se vpisovali učenci v II., III. in IV. razred; dne 3. septembra v V. in VIII. razred ter učenci iz drugih zavodov.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja; po cerkvenem opravilu so razredniki v razredih prebrali in razložili hišni red ter disciplinska pravila in objavili urnik.
Naslednjega dne se je začel redni pouk. Vsi učni predmeti so bili v polnem obsegu zasedeni; pj dveletnem odmoru tudi risanje.
Dne 24. septembra komemoracija in proslava vzgojitelja mladine in domoljuba knezoSkofa A. M. Slomška; o njegovem prosvetnem delu so govorili v vseh razredih profesorji slovenščine in zgodovine.
Za četrto obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja se je vse dijaštvo udeležilo žalne službe božje v cerkvi, kjer je imel priložnostni govor dr. Eržen Peter.
Istega dne se je dijaštvo udeležilo v	ta namen	komemoracije	So-
kolskega in Prosvetnega društva.
V dneh 8., 9. in 11. oktobra je pregledoval zavod nastavni inšpektor min. prosvete Krušnjak Rudolf, pod čigar vodstvom se je dne
11.	oktobra vršila strokovna konferenca za	risanje.
Dne 24. oktobra se je prva učna ura	posvetila	spominu	umrlega
Nj. Vis. kneza Arsena.
Dne 28. oktobra je bila prva mesečna razredna in obenem prva cenzurna konferenca za vse razrede.
Dne 31. oktobra je bila proslava Jadranskega dne. Profesorja zgodovine in zemljepisa sta govorila v vseh razredih o pomenu dvajsetletnici, ko je prvikrat zaplapolala na Jadranu trobojnica svobodne Jugoslavije.
Isti dan so profesorji govorili tudi o štednji ter o dvajsetletnici osvobojenja.
Na vseh vernih duš dan je bilo pouka prosto.
Drugega dne se je vršil prvi roditeljski sestanek.
Dne 7. novembra popoldne in 8. novembra dopoldne ni bilo pouka radi prejema sv. zakramentov.
V času od 27. novembra do 3. decembra sta prof. Gorše in Simonič v vseh razredih posvetila eno učno uro našim izseljencem.
Proslava 20 letnice zedinjenja se je praznovala dne 30. novembra s slavnostnim obhodom, ki se ga je udeležila vsa gimnazija s prof. zborom vred. Dne 1. decembra je bila v cerkvi slovesna služba božja, po cerkvenem opravilu pa je dijaštvo prisostvoval» šolski proslavi v hotelu Trst s sledečim sporedom:
1. Na vrelu bratstva. Telovadna točka z zborno recitacijo.
2. Ob dvajsetletnici zedinjenja. Govoril prof.
Onič Franc.
3. „Mladini“. Zapel moški zbor.
4. Igo Gruden, Primorskim bratom. Deklamirala Schiffrer Sonja, V. razred.
5. Emil Adamič, Jugoslovanska. Zapel mešani zbor.
6. Potrebnost naše države. Govoril osmošolec Križman Jože.
7. Ljubezen do domovine. Pele dijakinje.
8. Tam pri Gospe sveti . . . Deklamirala Vedlin Marijana, I. razred.
9. Narodna himna. Pelo vse dijaštvo.
Dne 19. decembra se je vršila redna mesečna razredna konferenca in druga cenzurna konferenca za vse razrede.
Od 21. do 23. decembra je zavod pregledoval nastavni inšpektor min. prosvete dr. Aleksander Arnautovič.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra 1938 do 10. januarja 1939.
1939.
Dne 17. januarja je bil kot dies directorialis pouka prost dan. Dne 27. januarja se je vršila proslava sv. Save po sledečem razporedu:
1. Sv. Sava. Življenje in delo. Govorila Peterlin Majda, VIII. razred.
2. Pomen sv. Save kot prosvetitelja. Govoril supl. Simonič Ivan.
3. Himna sv. Save. Pelo vse dijaštvo. Dan je bil pouka prost.
Dne 30. januarja razredne mesečne in tretja cenzurna konferenca ob sklepu I. polletja.
Naslednjega dne je bilo pouka prosto radi administrativnih del ob zaključku prvega semestra.
Dne 4. februarja je bilo pouka prosto radi Strossmayerjeve proslave, ki se je vršila po sledečem sporedu:
1. S. Gregorčič, Lovorika na grob možu. Recitirala Lukež Vlasta, V. razred.
2. Strossmayer, brambovec za pravice Jugoslovanov. Govoril prof. Gorše Miroslav.
3. Aškerc, čaša nesmrtnosti. Zborna deklamacija tretješolcev pod vodstvom prof. dr. Eržena Petra.
4. Iz bratskog zagrljaja. Zapel mešani zbor.
V	torek dne 7. februarja je bil drugi roditeljski sestanek.
Teden kasneje je bila zadušnica za papežem Pijem XI. Razpored je bil sledeč:
1. Spominski govor prof. dr. Eržena.
2. „Molitev“. Pel mešani zbor.
3. Odlomki iz papeževih enciklik. Recitirala Peterlin Majda, VIII. razred, ter Žagar Stanislav,
V. razred.
4. Papeška himna. Pel mešan zbor.
Dne 10. marca je bila prva cenzurna konferenca za II. polletje. Od 11. do 13. marca duhovne vaje, 14. marca sv. obhajilo; dnevi se bili pouka prosti.
Dne 4. aprila so bile redne mesečne razredne konference.
Od 6. do 16. aprila: Velikonočni solski odmor.
Dne 29. aprila in 1. maja: Prigodna predavanja v vsakem razredu za spominski dan Zrinjskega in Frankopana.
V	času od 23. aprila do 7. maja: treznostna predavanja v vseh dijaških društvih.
Dne 1. maja: strokovna konferenca za prirodopis ter razredne mesečne konference za vse razrede.
Dne 7. maja: javni pevski in telovadni nastop dijaštva na gimnazijskem dvorišču s sledečim sporedom:
1. Narodne pesmi: Pozdrav, Belokranjsko kolo,
Zvezdica zlata. Peli dijaki in dijakinje I. in
II.	razreda.
2. Vodopivec, Vrabček.
3. Kimovec, Gorenjska koračnica. Obe pesmi pel mešani zbor.
4. Vaje z dolgo palico (I. razred).
5. Med dvema ognjema (I. in II. razred).
6. Proste vaje dveh z eno palico (deklice
I.	razreda).
7. Skoki preko koze z vrvico. (IV. in V. razred.)
8. Vaje v trojicah (II. razred).
9. Odbojka (IV. in V. razred).
10. Gimnastične proste vaje (III. razred).
11. Vaje na gredi (deklice II. in III. razreda).
12. Bradlja (IV. in V. razred).
13. Bamška. Polkin ples (deklice IV. in V. razreda).
14. Proste vaje (IV. razred).
15. Proste vaje (V. razred).
Dne 8. maja popoldne in 9. maja dopoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. zakramentov.
Dne 10. maja: cepljenje proti osepnicam.
Dne 11. maja je nadzoroval verouk na zavodu kanonik Josip Šimenc, škofijski nadzornik za verouk na srednjih šolah.
Dne 15. maja: zadnji dan pouka za učence IV. in VIII. razreda. Istega dne razredne seje zaradi ocenjevanja teh učencev ob sklepu šolskega leta.
Dne 2. junija popoldne predavanje prof. Uršiča o zaščiti proti plinskim napadom iz zraka; udeležilo se ga je vse dijafitvo.
Dne 6. junija je bil zaključen redni pouk.
Od 1. do 9. junija so trajali privatni izpiti.
Dne 6. junija se je vršila sklepna polletna konferenca za II. poli.
Dne 9. junija so se opravili popravni izpiti za IV. in VIII. razred.
Od 10. do 18. junija se je vršil nižji in višji tečajni izpit.
Dne 10. in 11. junija je bila na zavodu razstava risb in ženskih ročnih del; razstavo sta organizirala prof. Jugovič Friderik ter strokovna učiteljica Kralj Vilma. Razstavo si je ogledal tudi prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rožman s svojim spremstvom.
Dne 20. junija se je vršila sklepna letna konferenca.
Dne 23. in 24. junija so se opravili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 28. junija, ob zaključku šolskega leta, se je vršila po službi božji vidovdanska proslava v kinodvorani s sledečim sporedom;
1. Sklapna beseda direktorja.
2. Jenko, Samo. Deklamirala Schiffrer Sonja, V.r.
3. Misli mladine ob 20 letnici življenja v svobodni Jugoslaviji. Naslonitev na Prešernove verze iz uvoda h Krstu pri Savici: „Tja našli bomo pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.“ Govoril Perenič Jože, V. razred.
4. Dva mladinska zbora.
5. Oranje Kraljeviča Marka. Deklamirala Vedlin Marijana, I. razred.
6. Proste vaje. Izvajali petošolci.
7. Narodna himna. Pelo vse dijaStvo.
Ekskurzije.
I. razred: Dne 7. X. 1938: celodnevna zemljepisna ekskurzija na Trško goro pri Novem mestu. Dne 17. V. 1939 poldnevna prirodopisna ekskurzija na Fridrihštajn. Dne 24. V. 1939 poldnevna poučna ekskurzija v Šahen. Dne 3. VI. 1939 zabavna ekskurzija v Staro cerkev.
II. razred: Dne 7. X. 1938 celodnevna ekskurzija v Črnomelj. Dne 12. V. 1939 poldnevna poučna ekskurzija na Fridrihštajn. Dne
3.	VI. 1939 poldnevna prirodopisna ekskurzija na Mestni vrh.
III. razred: Dne 4. XI. 1938, celodnevna ekskurzija na Bloke. Dne 27. V. 1939 celodnevna ekskurzija na Suiak.
IV. razred: 3. II.	1939	poldnevna fiz.-geografska	ekskurzija	v
okolico Cvišlarjev. Dne	i2. IV. 1939, poldnevna poučna	ekskurzija na
Sv. Ano. Dne 16. in 17. V. 1939 dvodnevna zabavno poučna ekskurzija na Gorenjsko: Brezje-Kropa-Jesenice-Bled.
V. razred: Dne 28. IX. 1938 celodnevna ekskurzija na Trško goro pri Novem mestu.	Dne	16. XII. 1938 poldnevna	ekskurzija	v
Ljubljano k dramski dijaški predstavi. Dne 28. II. 1939 poldnevna poučna ekskurzija k operni predstavi v Ljubljano. Dne 28. IV. 1939 poldnevna ekskurzija na Jasnico.
VIII. razred: Dne 28. IX. 1938 celodnevna ekskurzija na Trško goro-pri Novem mestu.	Dne	16. XII. 1938 poldnevna	ekskurzija	k
dramski predstavi v Ljubljano. Dne 16. II. 1939 fizikalno-geografska ekskurzija v okolico Cvišlarjev. Dne 24. III. 1939 poldnevna poučna ekskurzija v zavod za slepo deco v Kočevju. Dne 29. IV. 1939 poldnevna geografska ekskurzija Sv. Ana-Zlebič-Ortnek.
III.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1938/39.
I.	razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma stare zaveze Bajec-Rupel, Sovre-Šolar, Slovenska čitanka I.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica I.
Južnič, Francoska vadnica I.
Šenoa-Juras-Bohinc, Geografski atlas Vazzez-Kranjc, Zemljepis za I. razred Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Cermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 3. ird.
Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred
II. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma nove zaveze Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica II. Senoa-Bohine, Geografski atlas Binter-Strukelj, Zgodovina starega veka Cermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred Kapus, Prirodopis rastlinstva Kramolc, Pesmarica Bajec-Kolarič, Slovenska čitanka II.
Južnič, Francoska vadnica II.
Prijatelj-Bohinec, Zemljepis II.
Kunc, Aritmetika Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Subert-Dobrilovič, Ilistor. atlas
III. razred:
Jaklič-Vrečar, Liturgika Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Južnič, Francoska vadnica III.
Bohinec-Savnik, Zemljepis III.
Melik-Orožen, Zgodovina SHS Cigler-Žabkar-Branc, Geometrija III.
Pirc, Higijena za III. in IV. razred Bajec-Rupel, Slovenska čitanka III.
Rupel-Kesic«, Srbobrvatska vadnica III.
Medenica, Njemačka čitanka I.
Šenoa, Geografski atlas
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Kunc, Fizika za III. in IV. razred Šubert-Dobrilovič ali Stanojevič, Histor. atlas
IV. razred:
Mlakar, Katoliški verouk
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Katoliški katekizem
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka za IV. razred Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica IV.
Južnič, Francoska vadnica IV.
Medenica, Nemška čitanka II.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije Kunc, Aritmetika za III. in IV. razred Kunc, Fizika za III. in IV. razred
Pirc, Higijena za III. in IV. razred Senoa, Geografski atlas
Melik-Orožen, Zgodovina kraljevine Jugoslavije Cigler-Žabkar-Branc, Geometrija Prezelj, Kemija in mineralogija Šubert-Dobrilovič, Historični atlas
V.	razred:
Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga
Sveto pismo nove zaveze, ljudska izdaja, kot pomožna knjiga
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Poljanec, Istorija srp.-hrv. jezika
Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka III
Sovrfe-Tomec, Lajinska vadnica in slovnica I
Senoa, Geografski atlas
Šubert-Dobrilovič, Histor, atlas
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
Grafenauer, Slovenska čitanka I.
Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred Brežnik, Nemška slovnica za V. —VII. razred Bohinc-Kranjc, Obči zemljepis Bučar, Obča zgodoviua za V. razred, 2. izd.
Lapajne, Geometrija za V. razred Bevk, Botanika za višje razrede
VIII. razred:
Medved, Zgodovina katoliške cerkve Grafenauer, Slovenska čitanka IV.
Bajuk, Latinska čitanka za VIII. razred Subert ali Stanojevič, Historijski atlas Senoa, Geografski atlas Sodnik, Logaritmi
Škrebljin, Infinitezimalni računi za VIII. razred Prezelj, Anorganska kemija Ozvald, Logika
Pretnar Franc, Slovenski slovar Bradač, Nemško-slovenski slovar Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Adamovič, Francoska čitankaa, 2. del, kot pomožna knjiga Medenica, Nemška čitanka VI.
Pipenbacher, Latinska slovnica
Orožen, Zgodovina najnovejše dobe
Radivojevič, Zemljepis kraljevine Jugoslavije
Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede
Reisner, Fizika, kot pomožna knjiga
Ozvald, Osnovna psihologija, kot pomožne knjiga
Bradač, Latinsko-slovenski slovar
Domače čtivo v višjih razredih po navodilih strokovnih profesorjev.
IV.
Šolske naloge.
V.	razred.
1. Dvojni obraz desetega brata. (Analiza po Jurčičevem romanu.)
2. Problem prestopka in kazni v „Lepi Vidi“. (Analiza.)
3. Kateri činitelji so merodajni za postanek narodne pesmi ?
(Razpravica.)
4. Vzroki in posledice nasprotovanja slovanski blagovesti. (Raz-
pravica.)
5. Križmaničeva življenjska pot. (Označitev po Pregljevi povesti.)
6. Razmotrivanje očitkov o zaostalosti Jugoslovanov. (Razpravica.)
7. V tujini je spoznal domovino. (Prost spis.)
8. „Zato mladost po tvoji temni zarji.
Srce zdihvalo bo mi, Bog te obvarji!“ (Analiza.)
VIII. razred.
1. Kaj je nudilo XVI. stoletje pripovedniku Jurčiču? (Razpravica.)
2. Sova. (Označitev po Jurčičevi povesti.)
3. Agata. (Označitev iz „Visoške kronike“.)
4. Naloga našega sodobnega leposlovja. (Razpravica.)
5. Poglavje o manjvrednosti in zaostalosti Jugoslovanov. (Raz-
pravica.)
6. Župančičeva navezanost na rodno zemljo. (Naslonitev na „Dumo“.)
Referati.
VIII. razred.
Peterlin, Češka do 1870.
Stariha, Lužiški Srbi; Slovani v številkah.
Bajt, Oduosi Madžarov do Slovanov v prvi polovici XIX. stoletja. Trampuž, Slovanske prestolice.
Klemenc, Jan KoMr.
Kališnik, Poljski preporod.
Križman, Rusi in moderna kolonizacija.
Kraker, Beneška Slovenija, zemljepisni del.
Zorko, Beneška Slovenija, zgodovinski del.
Rainer, Finžgar.
Rankel, Pregled nove ukrajinske književnosti.
Palčič, O pokristjanjevanju Slovencev.
Lorbar, Narodnostno vprašanje.
Delpin, A. S. Puškin.
Stalzer, Duhovna kultura »odobne Poljsk«,
Seminarske vaje.
V	smislu odloka prosvetnega ministra IV. br. 18.685 z dne 6. X. 1938 so se tudi na našem zavodu vršile seminarske vaje za učence (učenke) VIII. razreda pod vodstvom prof. Goršeta Miroslava.
Pri otvoritvi seminarskih vaj dne 14. oktobra 1938 so sodelujoči člani prof. zbora ob navzočnosti direktorja razgrnili pred učenci svoje smernice in program celotnih vaj v šolskem letu 1938/39. Prof. Gorše je nato prebral in pojasnil temeljne točke predpisov o vajah ter predložil svoj razpored in nasvetoval potrebne knjige. Sodelovanje pri seminarskih vajah je poveril direktor naslednjim članom prof. zbora: prof. Gorše Miroslav za literarno zgodovino; prof. Onič Francza prirodopis ; prof. Jugovič Friderik za umetnostno zgodovino; prof. Simonič Ivan za zemljepis in zgodovino. — Samoobsebi umevno je povabil k sodelovanju tudi ostale člane prof. zbora.
Dne 4. XI. 1938 je predavala Delpin Herma o temi: Kulturno gibanje Slovencev v 60. ih letih. Za boljše umevanje prve teme je predavala Bajt Nevenka o pomenu avstrijskega poraza pri Solferinu za Jugoslovane.
Dne 21. XI. 1938 je predaval supl. Simonič Ivan o epigrafiki in heraldiki, koreferent osmošolec Palčič Milan pa o grbih na Kranjskem. Kot dopolnitev predavanj so si dijaki ogledali na kočevskem pokopališču nagrobni spomenik znamenitega grofa Franca Blagaja.
Dne 2. XII. 1938 je predaval Janez Kališnik: Šestdeseta leta v slovenski javnosti.
Dne 16. I. 1939 je predaval supl. Simonič Ivan o tipih slovenske kmetske hiše ter o tipih naselij na Kočevskem.
Dne 30. I. 1939 je predaval prof. Jugovič Friderik o osnovnih pojmih umetnosti, zlasti o grafiki in slikarstvu.
Dne 13. II. 1939 pod vodstvom prof. Goršeta predaval Rainer Zdenko o dr. Valentinu Zarniku, koreferat o njegovih humorističnih spisih pa je imel Palčič Milan.
Dne 27. II. 1939 je predaval kot spopolnitev k prejšnjim refe ratum prof. Gorše o Zarnikovih narodno-političnih člankih in razpravah-Dne 11. marca so pod vodstvom prof. Uršiča Franja priredili osmo-* šolci naslednja predavanja: Stalzer Elvard, Državna rudarska podjetja. Rainer Zdenko, Kemična industrija v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Daljši uvod kot pojasnilo k obema referatoma pa je podal prof. Uršič.
Dne 24. marca 1939 pod vodstvom supl. Simoniča Ivana predavala Lorbar Dana: Slovenci od naselitve do Koclja. Peterlin Majda, Panonski knez Kocelj. Širši uvod je imel supl. Simonič Ivan.
Dne 24. aprila 1939 je bil na razporedu referat Klemenca Ivana o koroškem problemu.
Pri vseh predavanjih je dijaštvo kazalo obilo zanimanja in prav živahno posegalo v debato, tako da je bil namen seminarskih vaj dosežen v polni meri.
V.
Šolske ustanove.
1. Šola in dom.
Roditeljski sestanki.
Prvega roditeljskega sestanka dne 1. septembra 1938 so se udeležili predvsem starši petošolcev, zastopniki oblasti in vsi tisti, ki jim je bila dejanska vzpostavitev popolne gimnazije pri srcu. Sestanek je otvoril direktor in sporočil številnemu občinstvu usodno vest, ki jo je prejel dne 28. avgusta od uprave Dijaškega doma, da ostane internat za šolsko leto 1938/39 zaprt, vsled česar je otvoritev V. razreda znatno otežkočena. Po dolgotrajnem obravnavanju perečega vprašanja se je na sestanku sklenilo, omogočiti otrokom slovenskih kočevskih uradnikov, da morejo v Kočevju nadaljevati svoje študije, ki bi jih sicer iz gmotnih ozirov morali prekiniti. V ta namen naj se dela z vsemi močmi na to, da se Dijaški dom čim prej na novo otveri. Do tedaj pa so bile nekatere slovenske družine pripravljene, prevzeti vnanje dijake v popolno oskrbo za neznatno ceno.
Obenem je zagotavljal gospod Zdravič Franc, trgovec in posestnik iz Dolge vasi, kot predsednik odbora za vzpostavitev popolne gimnazije v Kočevju, da bo vse sile posvetil temu važnemu vprašanju. Za svojo požrtvovalnost je žel vsestransko odobravanje.
Dne 3. novembra 1938 je bil drugi roditeljski sestanek v svrho intenzivnejših stikov med starši in profesorji, ki so dajali h koncu podrobna pojasnila o uspehu in vedenju mladine.
Predmet tretjega	roditeljskega sestanka	dne 7. februarja 1939 je
bil referat prof.	dr. Eržena Petra:	Kako naj	sodeluje dom pri vzgoji.
Če hočemo, da bo otrok dobro vzgojen (in to je naloga in želja šole in doma), mora biti do staršev v prvi vrsti odkritosrčen. V nekaterih primerih je dokazal predavatelj, da učenec često prikriva svoje pravo lice. Nobena stvar pa otroka od staršev bolj ne odtujuje kot neod-kritosrčnost. Starši morajo vedeti, kaj otrok počenja v prostem času, v katerem morajo najti zanj primerno zaposlitev. Na tem sestanku je bila risalnica nabito polna.
2.	Podružnica Ferijalnega saveza.
Uršič Franjo, profesor, nadzornik.
V XLIII. podružnici Počitniške zveze (F. S.) je včlanjenih 30 članov in članic. Do meseca marca sta vršila tekoče posle osmošolca Kališnik Janez in Rainer Herman, ker se izvoljeni predsednik Korent Jakob in tajnica	Ančik	Vida nista	več vrnila	na tukajšnji zavod.
V mesecu	marcu	se je vršil	letni občni	zbor, na katerem je bil
izvoljen za prihodnje leto sledeči odbor: za predsednika Bleiweis Leander, V. r., za podpredsednika Oražem Savo, V. r., za tajnika Žagar
Stanislav, V. r., za namestnika Potokar Marija, IV. r., za blagajnika Trost Sava, V. r., za odbornika Germ Robert, V. r. V nadzornem odboru so: Lederer Hubert, V. r., Göderer Tone, III. r., Revellant Silvija, II. razred.
V velikih počitnicah se je uredilo zavetišče s 5 posteljami in je v njem prenočevalo 38 dijakov. Isto bo odprto tudi letošnje počitnice. Potujoči dijaki bodo dobivali prehrano v gostilni Beljan po predpisani ceni.
3. Podmladek Rdečega križa, poverjenika: profesorja Gorše Miroslav in Kotar Herman.
V šolskem letu 1938/39 je bilo na zavodu 159 podmladkarjev, od teh oproščenih 59. Vsak razred je imel svoj odbor, ki je skliceval seje in pobiral članarino. Z delom članarine so člani podpirali siro-mašnejše dijake, jim omogočali ekskurzije in splošno skrbtli zjnje.
4. Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Simonič Ivan, suplent.
Po odhodu prejšnjega poverjenika suplenta Tomiča Miloša je prevzel poverjeništvo PJS koncem avgusta 1938 suplent Simonič Ivan. Na občnem zboru dne 9. oktobra 1938 je bil izbran sledeči odbor: za predsednika Gams Boris, VIII. r., za njegovega namestnika Bleiweis Leander, V. r., za tajnika Oražem Sava, V. r., za njegovega namestnika Zgonc Dušan, IV. r., za blagajnika Crnkovič Branko, V. r., za njegovega namestnika Marincelj Jože, IV. r., revizorja osmošolca Križman Jože in Rainer Herman. Podmladek je dne 29. oktobra priredil proslavo 20 letnice razvitja naših zastav na jugoslovanskih ladjah. Predavala sta blagajnik Crnkovič Branko in podpredsednik Bleiweis Leander.
V okrilju PJS je bil v začetku decembra 1938 ustanovljen šahovski odsek, ki je pod vodstvom supl. Simoniča ▼ teku zime živahno deloval. Igralni dnevi so bili ob sobotah popoldne.
5. Podmladek Aero- kluba.
Nadzornik Pizzulin Rudolf, telovadni učitelj.
Na V. občnem zboru je bil izvoljen za predsednika osmošolec Hribernik Drago, za načelnika modelarske in tehnične sekcije pa osmošolec Stalzer Edvard. Izvoljeni so bili še podpredsednik, tajnik, blagajnik, trije odborniki ter poverjeniki za posamezne razrede.
Med šolskim letom so člani aktivno sodelovali v krajevnem odboru Aero-kluba, kjer so se šolali na klubskih letalih. Udeležili so se tudi klubovega velikonočnega jadralnega tečaja na Blokah. V tem času so položili „A“-izpit: Rankel Karel, IV, r., Marincelj Jože, IV. r. ter Vavken Roland, V. r. — Na zavodu je bilo v letošnjem šolskem letu vpisanih v podmladku 120 članov.
VI.
Knjižnice in zbirke.
1.	Podporna zaloga.
Dr. Eržen Peter, suplent, varuh.
Stanje knjig ob koncu šolskega leta 1938/39:
za	verouk			
	slovenščino 		. 38	n
71	srbohrvaščino		. 20	T)
	francoščino		. 60	T)
71	nemščino		. 11	n
71	latinščino		4	n
71	zgodovino		. 40	n
n	zemljepis			n
n	prirodopis			v
71	liziko		. 11	r)
71	kemijo		4	n
	matematiko			n
71	logiko		8	n
71	psihologijo			7)
71	petje		6	v
	Skupaj .	. 351	knjig
2.	Učiteljska knjižnica.
Gorše Miroslav, profesor, varuh.
Ob koncu šolskega leta 1937/38 :.................... 3648	knjig
med šolskim letom nabavili............................ 48	„
Stanje ob koncu šolskega leta 1938/39 . . . 3696 knjig
V	prirastku novih knjig so najvažnejše: celotna zbirka Cankarjevih spisov, dr. I. Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev, prof. Grebenec, Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih, Kočevski zbornik, „Naš Jadran“, dr. Grivec, Slovenski knez Kocelj, Leksikon „Minerva“.
3.	Dijaška knjižnica Onič Franc, profesor, varuh.
Ksjižnica šteje:	717 slovenskih knjig
152 srbohrvašk. „
593 nemških „
191 francoskih „
Naročen* je na liram, Planinsko Matico, Slovensko Matico, Mohorjevo družbo in Vodnikovo družbo. Med temi je bilo izposojenih največ slovenskih knjig in sicer 1787; učenci višjih razredov so čitali povečini dela slovenskih klasikov, manj pa prevode. Nemških knjig je bilo prebranih 86, srbohrvaških 35, francoskih 43.
4.	Zbirke, a) prirodopisna:
1. biološka zbirka: (Onič Franc, profesor, varuh.)
1. Za botaniko: preparatov v formalinu 16, modelov 28, vrst lesa 19, suhih preparatov 29, mikroskopnih preparatov 9, teratoloških preparatov 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botaničnih slik 23.
2. Za somatologijo: somatologija 19, somatološkili in patoloških preparatov 10, somatološkili mikroskopskih preparatov 6, soma-toloških stenskih slik 8.
3. Za zoologijo: raznih preparatov 819, zooloških mikroskopskih preparatov 3, zooloških stenskih slik 125.
4. Varia: 1. mikroskop v omarici (3 okul -j- 3 obj.), mikroskop v škatljici, stereoskop v škatl )i, in j. brizgalka, secirno orodje, stiskalnica, čopič za čiščenje aparatov. Kr. banska uprava je podarila nov mikroskop s petkratno povečavo.
2. mineraloška in geološka zbirka (Varuh prof. Uršič Franjo)
a) mineralogija;
1. rudnine 339 kosov:
2. modeli 92 kosov.
b) geologija:
1. kamenine: 94 kosov,
2. okamenine: 90 kosov,
3. modeli: O kosov,
4. slike: 7 kosov.
Na novo so uvrščene sledeče okamenine, ki jih je podaril prof. Uršič Franjo:
Rhodea dissecta Grg. iz karbona Variolaria ficoides Sternb. iz karbona Lepidodendron veltheimianum Sternb. h karbona Alethopteris serlii Brgt. iz karbona Calamites suckowii Brgt. iz karbona Spirigera oxycolpes iz triadne-noriške stopnje Lytoceras jurense Ziet. iz jure Phylloceras heter ophy Hum So iv. iz jure Pleurotomaria macromphala Zitt. iz jure Ammonites lambertti iz jure Macrocephalites macrocephalus Schloth. iz jure Pygaulus Ag. iz krede Crassatella sulcata Sow. iz eocena Cyrena semistriata Desh. iz oligocena Panopaea menardi Desh. iz miocena Venus multilamella Lam. iz miocei.a
Na novo je naložena inventarna knjiga za mineraloško in geološko zbirko v smislu pravil o inventariziranju zbirk učil ministrstva prosvete z dne 13. oktobra 1938 IV. št. 19.432.
b) fizikalna: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Zbirka	inaa 1. za mehaniko 94	učil, 2. za akustiko	24 učil,
3.	za tehniko	in kaloriko 36 učil, 4. za	optiko 50 učil, 5. za	elektriko
in	magnetiko	94 učil, 6. slik je 18, 7.	potrebščin in posebne
je	pet kosov.	Inventar se je nanovo napravil v smislu razpisa prosv.
ministra z dne 13. X. 1938, št. 19.432.
c) kemična: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Zbirka šteje na koncu šolskega leta 1938/39: 1. 177 aparatov, steklenih in lončenih posod, epruvet in drugih priprav, 7 kosov oprave v smislu čl. 6 pravil. 2. kemikalij je 145. Tudi za to zbirko se je inventar na novo napravil v smislu gornjega razpisa.
Č) zemljepisn0=zg0d0vinska zbirka: (varuh suplent Simonič Ivan)
Za zemljepis: Za	splošni	zemljepis	32 slik, za Ameriko 10, za
Avstralijo 6, za Afriko	12, za Azijo 26,	za Evropo	71, za Jugoslavijo
14 slik. 25 zemljepisnih stenskih kart.
Za zgodovino: Za stari vek 9 slik, srednji vek 13 slik, novi vek
1 sliko; za razvoj umetnosti 33 slik, zgodovinske karte 28, 1 globus,
2 modela za matematično geografijo, 1 relief.
Na novo je nabavljeno:	2 Haackovi fizikalni	zemljepisni karti,
letne izoterme ter padavine in morski toki.
d) zbirka notnega materijala: (Kuntara Vilko, učitelj petja.)
1. Prosvetne pesmi: 7 partitur brez glasov, 34 pesmi lito-grafiranih v partiturah	po 21	izvodov,	9 tiskanih	partitur z glasovi
po 17 izvodov. Revija „Zbori“ 2 letnika.
2. Cerkvene pesmi: 7 partitur brez glasov, 8 partitur s 156 glasovi. 11 pesmi je litografiranih v 260 partiturah. 60 prilog raznih pevskih revij s cerkvenimi skladbami. Poleg not še 1 harmonij, 1 omara, 1 deska, črtana z notnim sistemom.
V	tekočem šolskem letu smo uporabljali cerkvene note tudi iz župnega cerkvenega arhiva, posvetne narodne pa iz lastnega arhiva. Na novo se je nakupilo: 2 partituri Lavtižar, Darinka in 1 izvod „Bože pravde“.
Seznam telovadnega orodja.
Bradlja, konj z roSaji, telovadna miza, 2 stojala za skok, 2 blazini, kladivo (7-25 kg), krogla (7'25 kg), žoga, mreža za odbojko, 10 palic z dolžino 1 m, 7 palic z dolžino 3 m, 20 obročev za vaje, 2 vrvi za kroge. Na novo nabavili dvokolo v železni, močni in lahki konstrukciji.
VII.
Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje je bilo v tekočem šolskem letu nepovoljno.
V	nekaterih razredih je pouk občutno trpel radi ošpic, angine, zlasti pa gripe v zimskih mesecih, kar je povzročalo znatne izostanke, vendar pa so mogli biti ob sklepu šolskega leta ocenjeni vsi učenci.
Šolskega zdravnika zavod nima, čeprav so plačali učenci letos 4500 din kot prispevek v zdravstveni fond. Pač pa je šolska poliklinika naklonila dve brezplačni mesti v svoji počitniški koloniji, za katero je zavod predlagal Virant Silvo, I. r., in Medica Franca, III. r.
Za učence I. razreda je bilo cepljenje proti osepnicam dne 10. maja, pregled pa teden pozneje.
Telesna vzgoja.
(Poročilo v smislu razpisa prosv. min. IV. br. 4007 z dne 15. aprila 1939.)
1.	Kot pripomoček za telovadbo je imela gimnazija v tekočem šolskem letu 10 vrst različnega orodja. 2. Poleg telovadbe so se vadile vse vrste lahke atletike (teki, skoki in meti) pri šolski telovadbi ob lepem vremenu. 3. V sokolskem društvu so telovadili pri članih 3, pri članicah 4, pri moškem naraščaju 11, pri ženskem naraščaju 9, pri moški deci 24, pri ženski deci 12, skupno 63. 4. Pri društvih in sekcijah, dovoljenih z odlokom min. prosvete so sodelovali dijaki pri Sokolu, Aeroklubu, Rdečem križu, Jadranski straži in Ferijalnem sa-vezu. 5. Gimnazija telovadi v dvorani Gasilnega doma ter na svojem orodju in na orodju Sokolskega društva v Kočevju. 6. O delovanju dijaštva v Po lmladkih Aerokluba, Jadranske straže, Rdečega križa, Fe-rijalnega saveza so v izvestju posebna poročila.
(Imena odličnjakov so tiskana z debelim, prav dobrih s kurzivnim tiskom.)
VIII.
Klasifikacija.
I.	razred :
Razrednik: Kotar Herman, suplent.
Razred so dovršili:
Arko Giselher Blenkuš Marijan Drobnič Ladislav
Kobola France Lipužič Vlado Noč Emil
Bartol Amalija Dolšek Štefanija Grum Frančiška Judnič Silvestra Krajec Štefanija Lavrič Pavla
Tschlnkel Elfrida Vedlin Marijana
Virant Silva
Rigler Anica Štegl Vera Šterk Anica Štiglic Neda
Zajc Vinko Zgonec Rajko
Mustar Albina Pintar Marija
Polagajo popravni izpit:
Jakomini Friderik iz slovenšč. in matem. König Rihard iz slovenščine Ludvig Boris iz francošč. in matem. Mežan Alojzij iz francošč. in risanja Novak Alojzij iz slovenščine Oblak Otmar iz francošč. in matem. Osterman Viljem iz francošč. in risanja Peček Mirko iz slovenščine in matem. Schadinger Bruno iz slovenščine Schleimer Artur iz slovenščine Skvarč Peter iz francošč. in matem. Merhar Marija iz slovenšč. in francošč. Perenič Viktorija iz matematike Malnar Marija iz matematike
Razred bodo ponavljali:
Huber France	Povše	Norbert
Med letom izstopila:
Goste Zorka
II.	razred:
Razrednik: Onič Franc, profesor.
Boc Svetozar Fink Egon Illner Karel Knavs Ludvik Kranjc Milan Krauland Richard Michitsch Franc Oblak Gerozd Oražem Dušan
Razred so dovršili: Pelc Ignacij Petsche Henrik Schemitsch Karel Siegmund Oto Struna Herman Thaler Franc Tramposch Herbert Žele Ivan Cvar Ida
Fugina Marija Hrga Vida Lovšin Marija Lušin Marija Pugelj Blažena Revellant Silvija Štiglic Anda Tomišič Vera
Polagajo popravni izpit:
Althenreiter Franc iz matematike Boc Anton iz francoščine in matem. Debeljak Ciril iz francošč. in prirod. Klun Ivan iz francošč. in matematike Lovšin Franc iz srbohrvaščine Lunder Alojzij iz zgodov. in matem. Morscher Arnold iz matematike Nick Egon iz matematike
Rušt Franc iz matematike Tomaschek Kurt iz matematike Crnkovič Irena iz francošč. in matem. Illner Evelina iz francoščine Kodrič Danica iz srbohrv. in matem. Perdan Ana iz matematike Požun Danijela iz matematike Petschauer Edeltraut iz matematike
Razred bodo ponavljali:
Hočevar Alojzij Mafik Anton Povše Arnold
Med letom izstopili:
Goste Stanislav Goste Milena Muhič Jože
III.	razred:
Razrednik: Onič Slava, profesorica.
Razred
Bastar Borigoj Blenkuš Gojmir Benčina Drago Conradi Egon Češarek Dušan Čuk Anton Klun Metod Kodrič Vladimir Kresse Konrad Lackner Norbert Medic Franc Melink Gvido mile Valter
so dovršili:
Radonič Branko Raimann Leopold Rom Valter Rustja Milivoj Smolič Florijan Schubitz Valter Tscherne Franc Vedlin Boris Divjak Franc Černe Felicita Jemec Minka Zurl Pavla
Polagajo popravni izpit:
Belaj Albert iz zgodovine in fizike Bitorajc Janez iz zgodovine Bižal Milan iz zgodovine in matem. Perenič Janez iz matematike Petsche Ernest iz matematike Porupski Adolf iz matematike Rušt Miroslav iz matematike Kokotec Božidar iz fizike Kraij Miroslava iz matematike Pšenica Frančiška iz matem. in fizike Resnik Nada iz francoščine in zgodov. Troha Darinka iz matematike in fizike
Razred bodo ponavljali:
Göderer Anton Prijatelj Anton Vavken Arnold Fabič Božena Sojer Irena
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Bižal Dušan
Aškerc Jože1 Bauer Anton Butina Milan Cvelbar Slavko Erker Edgar Helmih Dušan Marincelj Jože Nikolič Miroslav
Crnkovič Rudolf Germ Robert Lederer Hubert Malner Franc Oražem Savo Perenič /ože Šifrer Janko
IV.	razred:
Razrednik: Kocijan Andrej, profesor.
Razred so dovršili:
Palčič Janez	Janko Ivana
Rankel Karel1	Kleindienst Marija
Schauer Josip	Krische Inge
Scherzer Walter	Potokar Marija
Šemič Ivan	Pugelj Jožefa
Vidmar Ciril	Pugelj Marija
Briški Stanislava	Resnik Terezija4
Delpin Lidija	Žagar Kornelija
Razred bodo ponavljali:
Bižal Mirko	Truger Hubert
Gorjanc Anton	Zgonc Dušan
Hočevar Slavko	Pakiž Anica
Kos Hubert
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Bizjak Marija Odstranjen po § 54:
Jonke Josip
V.	razred:
Razrednik : dr. Eržen Peter, profesor.
Razred so dovršili:
Trost Savo Vavken Roland Žagar Stanislav Helmih Zlata Hočevar Miroslava Horvat Majda Hribar Marija
Polagajo popravni izpit: Bleiweis Leander iz francoščine Crnkovič Branko iz francoščine Drobnič Avguštin iz matematike Oražem Jožef iz francoščine Rovan Roman iz slovenščine Skvarč Franc iz matematike Sojer Branko iz matematike Schwarz Dušan, iz matematike Batič Darinka iz francoščine Porupski Valerija iz matematike
Loser Valerija Lukei Vlasta Paradiž Marinka Peterlin Metoda Pokovec Gabrijela Schiffrer Sonja
1	po popravnem izpitu iz slovenščine
8 po popravnem izpitu iz francoščine
Razred bodo ponavljali:
Kos Ernest Štampar Miroslav Mate Marijan
Med letom izstopili:
Dušek Erhard	Ruparčič Mirko
Bitorajc Filip	Medic Antonija
Kresse Franc	Siegmund Elizabeta
Lorbar Martin	Šuštaršič Anastazija
VIII.	razred:
Razrednik: Uršič Franjo, profesor.
Gams Boris1 Hribernik Drago Kališnik Janez Klemenc Ivo Križman Jožef Palčič Milan8
Razred so dovršili: Rainer Herman *
Stalzer Edvard Vovk Savo Bajt Nevenka Delpin Herma Kraker Jana2
Lorbar Danijela Peterlin Majda Rankel Angela Stariha Lidija Trampuž Vida Zorko Majda *
IX.
Redovatije privatnih učencev.
Sprejemni izpit za I. razred sta napravili: Kobentar Jelena in Švajger Jasna.
Razred so izdelali: Kobentar Jelena in Švajger Jasna 1. razred; Češarek Marija III. razred, IV. razred po popravnem izpitu iz kemije; Debelak Bogomir III. in IV. razred; Dušek Erhard V. razred; Medic Viktor VIII. razred.
X. Sprejemni izpiti.
K sprejemnemu izpitu dne 23. junija se je prijavilo 40 -f- 14 = 54 učencev(nk) in dne 24. junija 1939 1 —j— 2 = 3 učenci (nk). Polagalo je skupno 41 —J— 16 = 57 učencev(nk) in so ga vsi uspešno dovršili.
1 po razrednem izpitu iz verouka, narodnega jezika, nemščine, fran-
coščine ter iz filozofije
2 po popravnem izpitu iz matematike
* po popravnem izpitu iz francoščine
XI. Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona, pismeni dne 10. junija, ustni 12., 13., 14. in 15. junija 1939.
Pismena naloga iz slovenščine se je glasila: Športna tekma.
Za polaganje izpita se je prijavilo 14	10 = 24 rednih učen-
cev IV. razreda. Po čl. 18 t. e. Pravil Cetinski Ana. Po čl. 5. Pravil
2	—j— 1 = 3 privatni učenci.
S sklepom izpitnega odbora in na temelju čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu so bili oproščeni polaganja nižjega tečajnega izpita
1	-J- 5 = 6 učencev(enk): Baucer Anton, Janko Ivana, Kleindienst Marija, Krisclie Inge, Pugelj Jožefa in Pugelj Marija. Od teh je dovršila IV. razred z odliko Krische Inge, ostali pa s prav dobrim uspehom.
Nižji tečajni izpit so položili :
a) z odličnim uspehom: Krische Inge (oproščena po čl. 2.)
b) s prav dobrim uspehom: 5 —j— 7 = 12: Baucer Anton (opr.), Debelak Bogomir (privatist), Erker Edgar, Schauer Josip, Semič Ivan, Briški Stanka, Janko Ivana (opr.), Kleindienst Marija (opr.), Potokar Marija, Pugelj Jožefa (opr.), Pugelj Marija (opr.), Žagar Kornelija.
c) z dobrim uspehom: 7 —|— iž = 9: Butina Milan, Cvelbar Slavko, Nikolič Miroslav, Palčič Ivan, Iiankel Karel, Scherzer Valter, Vidmar Ciril, Češarek Marija (privatistka) in Delpin Lidija.
č) odklonjen na leto dni: Lubej Josip (privatist).
d) odklonjeni na tri mesece: 3 -j- 2 = 5: Aškerc Jože iz francoščine, Helmih Dušan iz matematike, Marincelj Jože iz matematike, Cetinski Ana iz francoščine, Resnik Terezija iz francoščine.
Višji tečajni izpit.
Ker prosvetno ministrstvo ni imenovalo odposlanca pri tečajnih izpitih, je bil izpitni odbor sestavljen takole: predsednik direktor Burgar Anton, podpredsednik in izpraševatelj za matematiko prof. Kocijan Andrej, člani: prof. Gorše Miroslav za slovenski in srbohrvatski jezik, prof. Onič Slava za francoski jezik, supl. Kotar Herman za nemški jezik, supl. Simonič Ivan za narodno in občno zgodovino ter za zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Pismeni izpiti so trajali od 12. do 14. junija 1939.
Teme pri pismenem izpitu:
1. za slovenski jezik: Vprašanje o upravičenosti izseljevanja in njegovih posledicah.
2. za matematiko: a) Obseg petih kvadratov je 100 cm in stranice kvadratov tvorijo arit. zaporedje. Določi stranice tako, da bo vsota ploščin prvega in četrtega kvadrata kolikor mogoče majhna.
b) Na krivulji x2 -(- y2 —9 in y2 = 8x potegni v presečišču tangenti; lik, ki ga tvorita tangenti z abscisno osjo, rotira okrog abscisne osi in nastane ena vrtenina; druga vrtenina nastane, če rotira okoli abscisne osi lik, ki je obema krivuljema skupen. V kakšnem razmerju sta prostornini tako nastalih teles ?
c) Pretvori votlo kroglo s polumeroma R in r v pokončen prisekan stožec, katerega osnovni ploskvi imata polmera enaka polmeroma krogle; za koliko je stranica prisekanega stožca naklonjena proti osnovni ploskvi? Koliko je površje stožca? (R = 17, r = 14, splošen in poseben rezultat!).
3. za francoski jezik: J. J. Rousseau: Les discours sur les scien-ces et les arts. Calvet, 609.
4. za nemški jezik: Friedrich Schiller: Gedanken über den Gebrauch des Gemeinen und Niedrigen in der Kunst.
Za višji tečajni izpit se je prijavilo 9 -j- 9 = 18 pripravnikov, ki so v tekočem letu dovršili VIII. razred na tukajšnjem zavodu, ter
2	—j— 0 = 2 prisatista, od katerih je bil eden lani prvič odklonjen na tukajšnjem zavodu za leto dni. Skupaj je torej polagalo višji tečajni izpit 11 —|— 9 = 20 pripravnikov (pripravnic).
V	smislu čl. 16. pravil je bila ustnega izpita oprošČ. Delpin Herma.
Ustni izpiti so se vršili od 16. do 18. junija.
Višji tečajni izpit so napravili:
1. Hribernik Drago, rojen 30. IX. 1918 v Starem trgu (srez Črnomelj), sin Karola, viš. poštnega kontrolorja.
2. Kališnik Janez, rojen 17. V. 1921 v Tržiču, sin Janeza, privatnega uradnika.
3. Klemenc Ivo, rojen 7. XII. 1920 v Postojni, sin f Ivana, orožn. podnarednika.
4. Križman Jože, rojen 15. X. 1919 ▼ Tržiču pri Strugah, sin Josipa, posestnika.
5. Rainer Herman, rojen 19. IX. 1918 v Ljubljani, sin f Jakoba, učitelja.
6. Stalzer Edvard, rojen 29. 11. 1919 v Kočevju, sin mornariškega kanclista v p.
7. Vovk Savo, rojen 28. III. 1921 v Kočevju, sin f Petra, davčnega upravitelja.
8. Bajt Nevenka, rojena 28. IV. 1920 v Ribnici na Dolenjskem, hči Ivana, orožnika v p.
9. Delpin Herma, rojena 20. XI. 1920 v Strnišču pri Ptuju, hči Hermana,' upravnika OUZD.
10. Kraker Jana, rojena 4. 1. 1920 v Ljubljani, hči Josipa, privatnega uradnika.
11. Lorbar Dana, rojena 1. V. 1920 v Škocjanu pri Mokronogu, hči Martina, orožn. narednika v p.
12. Peterlin Majda, rojena 19. II. 1921 v Kočevju, hči Alojzija, sresk. šol. nadzornika.
13. Rankel Angela, rojena 29. IV. 1921 v Litiji, hči Josipa, orožn. narednika v p.
14. Stariha Lidija, rojena 17. X. 1920 v Črnomlju, hči Jožeta, žel. tov. blagajnika.
15. Trampuž Vida, rojena 3. VII. 1920 v Dolenji vasi pri Ribnici, hči Maksa, posestnika.
16. Zorko Majda, rojena 17. XI. 1919 v Ljubljani, hči Antona, viš. pisarniškega predstojnika.
Odklonjeni na dva meseca:
1. Palčič Milan, rojen 18. IV. 1918 v Fari na Blokah, srez Logatec, sin Blaža, krojača.
2. Švagan Alojzij (privatist), rojen 8. V. 1915 v Gladbecku ^Vestfalska), sin f Alojzija, pismonoše.
Odklonjena na eno leto:
1. Gams Boris, rojen 3. I. 1920 v Bjelovaru, sin Irana, viš. poštnega kontrolorja.
2. Medic Viktor (privatist), rojen 3. XI. 1914 v Črnomlju, sin Antona, šol. služitelja.
. Številčno stanje.
«o
co
co
co
CM
00
o>
CM
m
CM
co
CM
co
00
o.
TD
00
CO
CO
N O.
CM
CO
co
Tf
co
00
CM
D.
CM
X
m
■<*
en
o
m
O)
m
o.
05
O)
oo
co
co
co
o
m
05
co
co
05
05
m
o,
00
D.
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu II. polletja.
-E 3^
C 'rt*
■ Sijtf rt
C '-ZT
urtu o C = ° ^ ° > o, O 1)
— O _*
> c —
O) d)
• • ><J
I
CA.
>N
lO
rt*
co
co
co
cn
a
c«
D.
I I
I I
I -
I -
a>
= O o a.
Cl
rt
S?«"?)
a>
fc/3 c«
D b*>
±: ^ •a ^
c«
s o
c>w
ŽE o S
T2 0)
a>
a
I I
I I I I
coo
I I
I I
rt
>
o
j*
o,
-X
lili
(//)
I I
I I
I I
rt
s >
a
co
S.	u o
0) 3 rt
O.Ä
3 *“ J5C e/3
t: o c
rt
co
•a o. O >
o
co
rt
QC
rt
O.
ČL
C/5
III. Statistika učencev po uspehu.
o-,
o
00
CM
CM
CTJ O) &£ CJ
0) c
tn n) >>u
00
00
en
m
co
CO
co
CM
05
05
>N
cn
(O
CM
O
00
co
CM
00
05
m
CM
CM
CM
CO
O)
co
o
CM
C0
O)
05
in
co
co
05
co
00
CM
o c
T3 -O
N " .O .N
- '12 |č
•5 ü o o &
^	CL q_
~ CM
2 o g*» <D TD X3 « 53 v-
N n in
-o
o.
Opomba Učenec IV. razreda Jonke Josip odstr. po § 54 se ni javil k izpitu in k skupnemu številu ni vštet.
XII.
Objava dijaštvu.
1. Splošne določbe.
Učenci se morajo tudi izven šole vesti tako, kakor se spodob dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo v tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim (čl. 1. disc. pravil).
Učenec mora imeti vedno pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 46.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 39.).
2. Popravni izpiti.
Učenci, ki imajo po § 51. zakona o srednjih šolah popravni izpit, morajo vložiti na ravnateljstvo najdalje do 10. julija prijavo, kolkovano s kolkom za 10 Din, priložiti pa morajo prijavi za vsak predmet kolek za 10 Din. Pri spisovanju prijav je paziti na jezikovno pravilnost n lepo zunanjo obliko.	:
Prijavi je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Izpiti se prično dne 25. avgusta po razporedu, ki bo pravočasno objavljen na uradni deski.
3.	Vpisovanje.
Šolsko leto 1939/40 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev v I. razred. 2. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, 3. septembra pa učenci V. in VI. razreda. Dijaki, ki nameravajo z drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali 5. septembra.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, na novo vstopivši pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom 50 Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesti tedaj k vpisu tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oziroma tudj učenec, če je temu davek predpisan. Šolnina znaša:
			za I.—IV. razred	V.—VIII. razred
preko	800— 1000	Din	75-— Din	100-— Din
n	1000— 3000	n	112-50 „	150"- „
n	3000— 5000	n	150’ „	200— „
n	5000— 6000	7)	262-50 „	350— „
v	6000— 7000	n	300'— „	400— „
D	7000— 8000	n	375-- „	500— „
j)	8000— 9000	7)	487-50 „	650— „
n	9000—10000	»»	600-— „	800— „
n	10000—12000	7)	750’— „	1000- „
preko	12000—15000	Din	1125'—	Din	1500•— Din
n	15000—20000	71	1500’—	71	2000'— „
n	20000—25000	n	1855'—	n	2500.— „
7)	25000—30000	n	2250-—	rt	3000-— „
71	30000—40000	n	2625---	n	3500-— „
n	40000—50000	n	3000'—	rt	4000-— „
„	50000	Din davka se na vsakih začetih 1000 Din plača še
po 10 Din več.
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačujejo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ost.), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo, če je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini davka. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
V	I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so napravili sprejemni izpit in so rojeni v letih 1926, 1927, 1928 in 1929.
Ob vpisu v V. aazred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred, eč učenec ni mlajši ali starejši nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto, sicer pa prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Potrebno odobrenje si morajo prizadeti dijaki pravočasno preskrbeti preko gimnazijskega direktorja.
Ob vpisu mora vplačati vsak učenec tudi 20 Din v zdravstveni fond.
Pripomba: Vpisovanje se mora končati s 5. septembrom. Samo v izjemnih in posebno opravičenih primerih (čl. 33. zakona) sme dopustiti celotni učiteljski zbor vpisovanje do 20. septembra, minister za prosveto pa do dne 10. oktobra. Vpisovanje po tem roku ni dopustno.
Direktor.