URAD
NI LIST
ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
0 ЛШ
o3 , viV , -Л 4 0
Odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja.
ODLOKI IN ODREDBE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA:
VSEBINA
VELJAVNI ODLOKI IN ODREDBE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU:
Odlok o ustanovitvi ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zlo-
1.	Odlok o ustanovitvi Uradnega lista Istrskega okrožnega LO.
2.	Odlok o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja.
3.	Odlok o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje.
4.	Odlok o preimenovanju narodno osvobodilnih odborov v ljudske odbore.
5.	Odlok o pooblastilu izvršilnem pdboru Istrskega okrožnega LO, za dajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva.
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvi odlokov okrajnih skupščin . v Kopru in Bujah o epuraciji z dne 6. julija 1947.
II činov.
Pravilnik o poslovanju ljudskega sodišča za sojenje fašističnih j zločinov.
Odlok o ukinitvi do sedaj veljavnih predpisov glede čiščenja ¡j (epuracije) ter o ustanovitvi in poslovanju komisij za čiščenje fašistov in kolaboracionistov.
Odredba o odpravi kolonata.
Odredba o, dopolnitvi odredbe okrajnega INOO v Kopru o odpravi kolonata.
Odlok o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb.
Odlok c dopolnitvi odloka z dne 1. decembra 1946.
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka ONOO za koprski okraj od 1. decembra 1946.
Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodinega odbora za Slovensko Primorje po pooblastilu Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. juilija 1945 in Oblastni ljudski odbor za Istro v Labinu izdajata sporazumno in po odobritvi Vojne uprave Jugoslovanske armade sledeči
odlok
o ustanovitvi Istrskega okrožja.
Člen 1.
Za področje okrajev Koper in Buje se ustanovi Istrsko okrožje.
Člen 2.
Okrajni INOO v Kopru in okrajni ILO v Buj,'ah po| predhodnem sporazumu glede časa in kraja, toda najkasneje v šestih mesecih, skličeta k skupnemu zasedanju skupščini okrajnega NOO v Kopru in okrajnega LO V Bujah, Idi bosta določili število odposlancev skupščine Istrskega okrožnega ljudskega odbora in število članov njegovega izvršilnega odbora, kakor tudi razmerje mandatov med okrajema, nato pa izvolili odposlance skupščine Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora izvoli na svojem prvem zasedanju iz svoje srede izvršilni odbor in določi sedež okrožja.
Člen 3.
Na Istrski okrožni ljudski odbor prenašata PPNOO in Oblastni NO1 za Istro vsol civilno oblast, ki se izvaja po obstoječih zakonitih predpisih.
Člen 4.
Ta odlok stopi v veljavoL takoj.
Ajdovščina, Labin, Opatija dne 20. februaria 1947.
Poverjeništvo PNOO	Vojna Uprava J. A.
tajnik: France Perovšek p.polkovnik: Lenac Mirko Oblastni LO za Istro
tajnik: V. Juričič predsednik: E. Drndič
Odloki in odredbe Istrskega okrožnega ljudskega odbora
1.
Na teme'ju odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledeči
odlok
o ustanovitvi „Uradnega lista“ Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Člen 1.
Pri Istrskem okrožnem LO se ustanavlja »Uradni list«, v katerem se bodo objavljala avtentična besedila odlokov, odredb in drugih razglasov Istrskega okrožnega LO in ostalih organov ljudske ob'asti ter njihovih ustanov .
Člen 2.
Vse zadeve, za katerih učinkovitost je potrebna javna objava, se morajo v bodoče objavljati v »Uradnem listu«.
Člen 3.
»Uradni list«'bo pisan v slovenskem, italijanskem in hrvat-skein jeziku. Vsa tri besedila so avtentična.
Člen 4.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Piran 3. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
2.
Na temelju odloka Poverjeništva Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Oblastnega ljudskega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledeči
odlok
o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja.
I.	poglavje.
Sodišča in sodniki.
Člen 1.
Na območju Istrskega okrožja izvršujejo redno sodno oblast v vseh civilnih pravdnih, in nepravdnih ter v kazenskih zadevah ljudska sodišča.
Ljudska sodišča so: okrajna ljudska sodišča v Bujah, Kopru in Piranu, okrožno ljudsko sodišče in višje ljudsko sodišče, obe slednji s sedežem v Kopru.
Upravo v vseh zadevah sodstva in nadzorstvo nad poslovanjem sodišči vodi oddelek za sodstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
Sodniki so voljeni in neodvisni. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah.
Člen 2.
Vsa ljudska sodišča so zborna.
Kadar sodi okrajno ali okrožno ljudsko sodišče na prvi stopnji, sestoji iz enega sodnika in dveh| sodnikov prisednikov.
Kadar sodi okrožno ljudsko sodišče kat sodišče' druge stopnje, sestoji sodni svet iz treh sodnikov.
Višje ljudsko sodišče sodi V svetu petih ljudskih sodnikov, od katerih morajo biti pravniki predsednik in dva sodnika.
Sodniki so osebe, ki opravljajo sodniško službo kot edino službo in kot edini poklic, sodniki prisedniki pa so osebe, ki se, ne da bi opustili svoj ppklic, od časa do časa kličejo k sodišču zaradi opravljanja; sodniške službe.
Pri sojenju so sodniki prisedniki enakopravni.
Ce ni drugega določila, odloča svet ljudskih sodnikov z večino glasov, najprej glasuiejo sodniki prisedniki in po starosti najmlajši.
Pri ljudskih sodiščih sodelujejo tudi tajniki, ki jih imenuje Istrski okrožni ljudski odbor po svojem oddelku za sodstvo. Ta oddelek imenuje tudi vse administrativno osebje ljudskih! sodišč.
Tajnikom; se sme poveriti samostojno opravljanje posameznih poslov, pravdnega, nepravdnega in kazenskega postopka, zlasti pa opravljanje pripravljalnih dejanj v kazenskih in civilnih zadevah. Tajnik ne more dokončno odločiti o zadevi. Tajniki sddišč morajo imeti dovršeno pravno fakulteto.
Člen 3.
Sodnike okrajnega sodišča voli skupščina okrajnega ljudskega odbora.
Skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora voli sodnike višjega in okrožnega ljudskega sodišča.
Volitve so veljavne, če je navzočih nad polovico volilnih! upravičencev. Izvoljen je tisti, ki dobi večina glasov.
Za sodnika: ljudskega sodišča more biti izvoljen vsak polnoletni moški ali ženska, če je neoporečen ter ni v kazenski preiskavi in je polnopraven ter pismen.
Kot sodniki ne morejo biti izvoljeni člani izvršilnih ljudskih odborov.
Za svoje delo so sodniki in sodniki prisedniki odgovorni ljudskim odborom, ki so jih izvolili.
Sodniki in sodniki prisedniki smejo biti razrešeni, če ne izpolnjujejo svojih nalog, ali se zoper nje pregrešijo, če se pri delu izkažejo za nesposobne ali s svojim ravnanjem kršijo uradno dolžnost,, ali v večji meri škodujejo ugledu sodniške službe.
Pred razrešitvijo sodnikov ali sodnikov iprisednikov se uvede postopek, v katerem je treba proučiti razloge za razrešitev. Postopek uvede poseben odbor, ki ga izmed; svojih članov določi pristojni ljudski odbor, ki je sodnika izvolil. Odbor, ki je postopek proučil, predloži svoje poročilo skupščini svojega ljudskega odbora, ki dokončno odloči o razrešitvi. Sodniki in sodniki prisedniki morajo biti pred razrešitvijo zaslišani.
Sodniki in sodniki prisedniki smejo biti razrešeni, če to sami zahtevajo iz upravičenih razlogov.
Člen 4.
Sodniki prisedniki so dolžni odzvati se pozivu na izvrševanje svoje sodniške dolžnosti.
Sodnik: prisednik, ki ne more priti v službo, ja dolžan takoj obvestiti predsednika sodišča o svoji zadržanosti.
Sodniki prisedniki se kličejo v službo po pravilu največ za 20 dni v letu ter jih razporeja in kliče v službo predsednik.
Sodnika prisednika, ki prekrši svojo dolžnost pri sojenju in ki brezi upravičenega razloga ne pride v službo ali je predčasno zapusti, kakor tudi, če v primeru zadržanosti takoj ne sporoči- zadržka, kaznuje predsednik sodišča radi nerednosti z opominom, ukorom ali denarno kaznijo dq 10.000 lir.
Razen tega izda predsednik sodišča odločbo, da sodnik pri-sectnik povrne sodne stroške, vštevši tudi stroške strank, prič, izvedencev in tolmačev, ki jih je povzročili s svojim ravnanjem.
Preden izda tako odločbo, zasliši predsednik sodišča sodnika prisednika. Ce se sodnik prisednik ne odzove pozivu za zaslišanje, izda predsednik sodišča odločbo tudi brez zaslišanja.
Kaznovani sodnik prisednik ima pravico pritožbe' na predsednika višjega sodišča v 8 dneh po ustmeni ali pismeni sporočitvi odločbe. Na pritožbo sme predsednik sodišča, ki je odločbo izdal, to tudi razveljaviti v celoti ali deloma.
Zoper odločbe predsednikov'višjih sodišč, izdane o pritožbah kaznovanih sodnikov prisednikov, ni pravnega sredstva.
Člen 5.
Predsednika posameznega ljudskega sodišča, ki mora biti pri vseh sodiščih pravnik, voli iposeboj pristojna ljudska skupščina.
Predsednik sestavlja svete ljudskih sodišč, jim določa predsednike, razdeljuje delo ter nadzoruje poslovanje sodnikov, sodnikov prisednikov, sodnega osebja ter opravlja posle, ki so mu s posebnimi odloki dodeljeni.
Člen G.
Predsedniki, sodniki in sodniki prisedniki se ob nastopu službe zaprisežejo s tole prisego:
»Jaz (ime in priimek) prisegam pri svoji časti in časti svojega naroda, da bom verno služil ljudstvu, da bom varoval in branil demokratske pridobitve osvobodilne borbe, uresničene v ljudski oblasti, ter da bom sodil po zakonu, po svoji vesti in nepristransko.«
Sodniki in sodniki prisedniki prisežejo pred predsednikom, sodišča. Predsedniki okrajnih sodišč prisežejo pred predsednikom okrožnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča in sodniki
višjesa sodišča prisežejo pred izvršilnim odborom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Člen 7.
Za čas, ko opravljajo sodniško službo, pripada sodnikom prišednikom pravica do povračila stroškov (potnina odn. kilometrina. prehrana^ prenočnina, izguba zaslužka in sl.)
Cien 3.
Kazniv je vsak sodnik, sodnik prisednik ali tajnik, ki sprejme ali pusti, da kdo drugi zanj sprejme, dalje pusti sebi ali drugemu obljubiti darilo odnosno kakršnokoli drugo korist (podkupnino) zato, da bi v izvrševanju sodstva odločil v odrejenem smislu ali tako dal svoj glas, ali vplival na drugega sodnika, naj to stori.
Kaznuje se z odvzemom svobode s prisilnim delom za dobo najmanj enega leta z izgubo političnih in državljanskih pravic in z zaplembo imovine najmanj v višini podkupnine. Obtežilno je, če je sodnik, sodnik prisednik ali tajnik podkupnino zahteval.
Ce je sodnik potem, ko je bila njemu ali z njegovo vednostjo komu dana ali obljubljena podkupnina, resnično dal svoj glas, ali če je dejansko odločil v dogovorjenem smislu, je kazniv v težjih primerih tudi s smrtjo.
V vsakem primeru/ pa poleg tega tudi odškodninsko odgovarja za povzročeno škodo.
Sodnik ali tajnik je tudi disciplinsko kazniv, 6e neredno ali nemarno opravlja sodne posl« jih zavlačuje ah odklanja sodno đe'ovanie, dalje, če je njegovo osebno zadržanje tak", da je nezdružljivo z izvrševanjem sodne funkcije. Disciplinske kazni so: pismen opomin, pismen ukor, javni ukor, denarna kazen v znesku največ 10% enomesečnih prejemkov izvzemši doklado za otroke in zmanjšanje prejemkov za čas od dveh do šestih mesecev, pri čemer se vsak mesec sme odvzeti največ do 15% kosmatih prejemkov izvzemši doklade za otroke.
Člen 9.
Sodniki in sodniki prisedniki ne smejo soditi v tistih stvareh, v katerih bi njihova nepristranost utegnila postati dvomna.
Sodniki in sodniki prisedniki so dolžni sporočiti predsedniku sodišča razmerja, ki jih izključujejo od opravljanja sodniške dolžnosti.	I 4? ' 'Ц P
Ce pri kakem sodišču ni mogoče odločiti o izključitvi, se to sporoči pristojnemu višjemu sodišču.
II.	poglavje.
Osnovna načela o pristojnosti sodišč.
Člen 10.
Okrajno ljudsko sodišče v Bujah posluje v svojem' dosedanjem sodnem območju, okrajni ljudski sodišči v Piranu in Kopru poslujeta v istih sodnih področjih, v katerih sta poslovali) pred ukinitvijo samostojnega okrajnega sodišča v Piranu, vendar Je severno od reke Dragonje.
Okrajna ljudska sodišča so pristojna za pravdne zadeve, katerih vrednost spornega predmeta ne presega 500.000 lir.
Neglede na vrednost spornega predmeta pa sodijo okrajna ljudska sodišča zaradi hib na živini, za povračilo škode napravljene na poljih in gozdovih, radi služnosti stanovanja ali preživitka, radi sodne odpovedi zakupnih in najemnih pogodb, o predaji in o prevzemu zakupnih in najemnih predmetov: ter o vseh sporihi iz teh razmerij, o, določitvi in popravi meja, o motenju posesti, o poljskih služnostih in o zasilnih poteh ter končno o varuških. skrbstvenih! in zapuščinskih stvareh. Prav-tako sodijo tudi o očetovstvu otrok« in o obveznostih, Idi jih ima oče do matere in otroka.
Pred okrajna ljudska sodišča spadajo dalje postopki glede kaznivih dejanj, če je, zagrožena kazen v denarjul do 500.000 lir, odvzema svobode, odvzema svobode s prisilnim delom ali prisilnega dela brez odvzema/ svobode do 5 let.
Okrajna ljudska sodišča odločajo končno o vseh civilnih in kazenskih stvareh, ki so jim odkazane s posebnimi odloki ali zakoni.
Členi 11.
Področje okrožnega ljudskega sodišča obsega vse območje. Istrskega okrožja.
Okrožno ljudsko sodišče rešuje in razsoja vse civilne pravdne in nepravdne, kakor tudi kazenske zadeve ki niso odkazane okrajnim ljudskim sodiščem, in tudi tiste, ki so, jim, odkazane s posebnimi zakonskimi predpisi v odločanje.
Neglede na vrednost spornega predmeta je okrožno ljudsko sodišče pristojno za reševanje naslednjih sporov: o ločitvi, razvezi in o neveljavnosti zakona ter o zadevnih imovinskih zahtevkih, o povračilu škode, ki jo povzroči iavni organ z nepravilnim opravljanjem svoje funkcije, v kolikor razsojanje o tem ni pridržano drugemu sodišču, kakor tudi v vseh zadevah/ proti sodnikom prisednikom in tajnikom okrajnih ljudskih sodišč. Nadalje je pristojno okrožno ljudsko sodišče v' vseh! sporih rudniškega ali pomorskega značaja, ono vodi tudi trgovski in zadružni register. Končno odloča okrožno ljudsko sodišče na I. stopnji v vseh imovinskih sporih, v katerih je ena stranka država, državno podjetje ali državna ustanova.
Okrožno ljudsko sodišče rešuje kot sodišče druge stopnje vse pritožbe proti sodbam sklepom in rešitvam okrajnih ljudskih sodišč kot sodišč prve stopnje,
Okrožno ljudsko sodišče je tudi disciplinsko sodišče v disciplinskih stvareh sodnikov in tajnikov okrajnih sodišč.
Člen 12.
Področje višjega ljudskega sodišča je Istrsko okrožje.
Višje ljudsko sodišče posluje kot sodišče druge stopnje v zadevah pritožb in prizivov, kjer je kot sodišče I. stopnje nastopalo okrožno ljudsko sodišče.
Kot sedišče I. stopnje pa razisoja višje ljudsko sodišče v vseh kazenskih, disciplinskih kakor tudi civilnih stvareh proti sodnikom okrožnega in višjega ljudskega) sodišča.
Ce gre za sodnike višjega ljudskega sodišča, sodi plenarni svet ljudskih sodnikov in mora biti za veljavnost razpravljanja in izrekanja navzočih nad polovico vseh članov višjega ljudskega
sodišča.
Proti izrekom višjega ljudskega sodišča ni pravnega sredstva.
Člen 13.
Vsako ljudsko sodišče mora zadevo kjer je možna in dopustna poravnava, predno jo vzame v delo, predložiti strankam' v svrho poravnave. Pri poravnavah sodeluje le sodnik poedinec.
Člen 14.
Vsa ljudska sodišča so dolžna dajati ostalim ljudskim sodiščem in oblastvom pravno pomoč. Ljudska sodišča dajejo inozemskim sodiščem pravno pomoč, če je podana vzajemnost in če zaprosila niso v navzkrižju z obstoječim javnim redom.
III.	poglavje.
Splošne določbe.
Člen 15.
Ljudska sodišča sodijo po obstoječih predpisih.
Člen 16.
Ljudska sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva.
Člen 17.
Cien 18.
Razprave pred sodišči so javne, kolikor niso z zakonom določene izjeme.
Člen 19.
V vseh postopkih je obtožencu zajamčena; pravica do obrambe pred sodiščem.
Člen 20.
Zoper odločbe sodišč I. stopnje so dopustne pritožbe na sodišče II. stopnje.
Ce z zakonom ni drugače določeno, se mora pritožba vložiti v 15 dneh od dne, ko se stranki vroči sodna) odločba.
Sodna odločba II. stopnje je pravnomočna.
Člen 21.
Ta odlok .stopi takoj v veljavo.
S tem odlokom ustanovljena sodišča začm» poslovati, ko to odredi sodni oddelek I.O.L.O. Do tedaj vršijo sodno oblast sedanja sodišča.
Piran. 3. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
3.
Na 'temelju odloka Poverjeništva Pokrajinskega navodno osvobodilnega odlbora za- Slovensko Primorje in Oblastnega ljudskega odbora zal Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledeči
odlok
o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje.
Člen 1.
Ustanavlja se za območje Istrskega okrožja javno tožilstvo, kateremu načeluje okrožni javni tožilec pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. Sedež tega javnega tožilstva je v Kopru.
Člen 2.
Naloga okrožnega javnega tožilstva je, da nadzoruje, ali organi upravne in sodne oblasti, organi ustanov in podjetij, kakor tudi posamezne uradne osebe in prebivalci Istrskega okrožja pravilno izpolnjujejo zakonite predpise.
Člen 3.
Okrožnega javnega tožilca, ki je organ Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izvrševanje nadzora v smislu člena 2., kakor tudi dva njegova namestnika voli in razrešuje skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Pomočnike in referente okrožnega javnega tožilstva, kakor tudi okrajne javne tožilce imenuje in razrešuje okrožni javni tožilec proti naknadni potrditvi skupščine Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Ostalo osebje javnega tožilstva imenuje in razrešuje okrožni javni tožilec.
Člen 4.
Organi okrožnega javnega tožilstva in temu podrejeni organi so v svojem delu neodvisni in odgovarjajo za svoje delo' okrožnemu javnemu tožilcu, ta pa skupščini Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Okrožni javni tožilec ima pravico izdajati podrejenim jav-
nim tožilcem navodila in naloge za pravilno izvrševanje službe. Navodila im naloge, kakor tudi odločbe okrožnega javnega tožilca v posameznih stvareh so za podrejene javne tožilce obvezne.
Skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora ima pravico razveljaviti in zadržati akte okrožnega javnega tožilca, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi.
Člen 5.
Okrožni javni tožilec in njegovi podrejeni organi imajo pravico vlagati tožbe in pritožbe, pravico zakonite intervencije v sodnem in upravnem postopku, pravico kazenskega pregona (poizvedbe, preiskave in obtožbe) ter pravico vlagati zahtevek za zaščito zakonitosti zoper pravnomočne odločbe sodišč in upravnih organov.
Okrožno javno tožilstvo vodi in nadzoruje kazenski register za Istrsko okrožje.
Člen 6.
Pritožbe javnega toži’ca rešuje v upravnih zadevah neposredno nadzorni organ izvršilne oblasti.
V sodnih zadevah rešuje pritožbe odnosno obtožbe pristojno sodišče.
O zahtevku za zaščito zakonitosti odloča dokončno višje ljudsko sodišče za Istrsko okrožje. Zahtevek za zaščito zakonitosti v civilno-pravnih stvareh se sme vložiti v roku 6 mesecev, v ostalih primerih pa v enem letu od dne pravnomočnosti odločbe.
Člen 7.
Na zahtevo javnega tožilstva so mu organi izvršilne in sodne oblasti, ustanove, podjetja, kakor tudi družbene organizacije in prebivalci dolžni daiati potrebna pojasnila in podatke.
Organi javne uprave, sodišča, javne ustanove in podjetja so mu dolžna dostavljati na vpogled tudi svfoje spàse.
Cien 3.
Zaradi sodelovanja ljudstva pri izvrševanju in uresničenju nalog javnega tožilstva pomagajo javnim tožilcem ljudski to-ži'ci kot prostovoljni sodelavci.
Ljudske tožilce volijo prebivalci na svojih zborih in uradih, podjetjih, ustanovah, mestih in kraiih.
Člen 9.
Okrožni javni tožilec je pooblaščen, da s svojim pravilnikom predpiše notranjo organizacijo in poslovanje javnega tožilstva in da izdaja navodila o delu ljudskih tožilcev.
Člen 10.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Piran, dne 3. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
4.
Na temelju odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z¡ dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA, izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora s'eđeči
odlok
o preimenovanju narodno osvobodilnih odborov v ljudske odbore.
nazivu Okrožnega ljudskega odbora, tako da se odslej imenujejo krajevni, mestni oziroma okrajni ljudski odbori.
Člen 2.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Piran dne 3. avguta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
5.
Na temeljit odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA. izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledeči
odlok
o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva.
Člen 1.
Radi nujnih ukrepov za čim prejšnjo likvidacijo izrednih povojnih razmer v področju gospodarstva in financ, zlasti obnove, delovnih odnosov in s'ične,ga na teritoriju Istrskega okrožja jei izvršilni odbor pooblaščen izdajati odloke in odredbe z zgoraj navedenih področij!.
Ti odloki, oziroma odredbe) se izdajajo na sejah izvršilnega odbora in se objavljajo s podpisi predsednika, tajnika in pristojnega referenta.
Člen 2.
Odloke oziroma odredbe, navedene v prejšnjem č'enu mora izvršilni odbor obvezno predložiti v potrditev naslednji skupščini Istrskega okrožnega LO.
Cien 3.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Piran. 3. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
6.
Na temelju odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledeči
odlok
o spremembah In dopolnitvi odlokov okrajnih skupščin v Kopru in Bujah o epuraciji z dne 6. julija 1947.
Člen 1.
Komisije za 'epuracijo (čiščenje) lahko izrečejo sledeče ukrepe:
a)	nazadovanje v činu ali v službi;
b)	odvzem čina ali p’ače za dobo 1 do 6 mesecev;
c)	popolno odpustitev;
d)	izguba vseh ali posameznih civilnih in političnih pravic oziroma, prepoved izvrševanja poklica, obrti, industrije, trgovine in sličnega vse to za dobo od 1 meseca do 5 let.
Člen 2.
Vse dosedanje odločbe okrajnih epuracijskih komisij kakor tudi enotne komisije za epuracijo fašistov in kolaboracionistov za okraja Köper in Buje, ki bi bilei v nasprotju s tem odlokom se razveljavijo in vrnejo stopnji, ki je odločbo izrekla, v ponovno odločanje.
Člen 3.
Naziv enotne komisije za epuracijo fašistov in kolaboracionistov za okraja Koper ini Buje se menja in se glasi; Okrožna komisija za epuracijo fašistov in ko'aboracionistov za Istrsko okrožje. Ta komisija ima sedež v Kopru pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
Člen 4.
9. člen se menja in se glasi: Okrožna komisija za epuracijo fašistov in kolaboracionistov za Istrsko okrožje je pooblaščena izdati podrobnejša navodila za izvršitev tega odloka po predhodni odobritvi oddelka za sodstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
Člen 5.
Ta odtok stopi v veljavo takoj.
Piran^ dne 3. avgusta 1947.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
Veljavni odloki in odredbe okrajnega ljudskega odbora v Kopru
Odlok
o ustanovitvi ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov.
Na podlagi sklepa skupščine odposlancev koprskega okraja z dne 2. avgusta o ustanovitvi Ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva ter demokratičnih ustanov izdaja skupščina koprskega okraja, zbrana na zasedanju 2. avgusta' 1945 v Izoli, sledeči
odlok Člen 1.
V območju okraja Koper se ustanavlja Ljudsko sodišče za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju in svobodi naroda in demokratičnih ustanov.
Člen 2.
Cien 3.
Sojenje primerov, za katere predvideva obtožba smrtno kazen, je pridržano plenumu ljudskega sodišča. Za sojenje drugih primerov, v katerih so predvidene nižje kazni, je pristojen tročlanski odsek, na katere je razdeljeno sodišče.
Člen 4.
Ljudsko sodišče sodi vse osebe, ki so se kot fašisti a!:i njih sodelavci z lastnimi dejanji pregrešili proti obstoju in svobodi ljudstva ter njegovih demokratičnih ustanov, ki so na zločinski način delovali pod pretveze ali iz po'itiènih razlogov preti dostojanstvu, osebam, imetju, družinam lastnih sodržavljanov ali proti njihovim organizacijam.
Člen 5.
Uvaja se zasledovanje zgoraj določenih fašističnih zločinov z vzvratno močjo od začetka fašističnega pokreta.
Cien 8.
Zgoraj določeni fašistični zločini se kaznujejo s sledečimi kazniini:
a)	smrtna kazen,
b)	dosmrtno ali začasno težko prisilno delo,
c)	začasno lahko prisilno delo,
d)	izguba političnih pravic,
. e) zaplemba imovine.
Izreči je možno več kazni obenem, v kolikor se med seboj ne izključujejo.
Člen 7.
Vojne zločince bodo sodila pristojna sodišča.
Člen 8.
Izvršni ljudski odbor za koprski okraj se pooblašča, da izda pravilnik o poslovanju in delu Ljudskega sodišča.
Izola. 2. avgusta 1945.
Predsednik: Loy Pietro	Tajnik: Petrič Vladimir
Okrajni ljudski odbor Koper
Skupščina za volitev novega okrajnega iavršnegal odbora v Izoli, dne 2. avgusta 1945, izdaja sledeči
pravilnik
o poslovanju ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov.
Člen 1.
Ljudsko sodišče za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva in njegovih demokratičnih ustanov postopa na podlagi prijave javnega tožilca, epuraci.iskih komisij in zasebnikov.
Člen 2.
Javni tožilec uvede poizvedbe in pokrene preiskavo na podlagi prejetih ovadb. Pri izvrševanju njegove dolžnosti mu pomagajo za to določeni' preiskovalci.
Člen 3.
Javni tožilec predloži obtožnico Ljudskemu sodišču najkasneje 24 ur po zaključeni preiskavi. Razprava se mora pričeti v teku 96 ur po predložitvi obtožnice. Razprava je ustna in favna. Sodišče pa sme iz posebnih razlogov odrediti, da je razprava tajna. Bistvene1 točke razprave se vpišeio v zapisnik, kí ga podpišeta tajnik in predsednik.
Člen 4.
Sodni postopek mora biti hiter, brez zavlačevanja, toda popoln in izčrpen.
Člen 5.
Obtoženec ima pravico izbrati si zagovornika že med preiskavo. Ce pa se nel okoristi s to pravico in'ni zmožen braniti se sam, imenuje sodišče uradnega branilca. Zagovorniku se priobči obtožnica z odgovarjajočimi dokaži šele po končani preiskavi.
Sodišče sme odkloniti zagovornika, če se da predvidevati, da bi mogel biti zaradi svoje preteklosti obtožen pred istinv sodiščem. V tem primeru si sme obtoženec izbrati drugega zagovornika.
Ce je obtoženec na begu, se sodi v odsotnosti.
Ker1 se v tem primeru obtožnica ne more priobčiti (vročiti) obtožencu, se obesi na sodno desko.
Člen 6.
Ne sme poslovati v sodnem postopku sodnik, če ie bil z obtoženčevim dejanjem oškodovan bodisi sam ali njegov zakonski drug ali njegovi sorodniki v ravni črti ali sorodniki v stranski črti do drugega kolena; prav tako ne sodnik, ki je z obtožencem v sorodstvu v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena ali v svaštvu do drugega kolena; dalje če je obtoženec upnik ali dolžnik, kakor tudi, če je z njim v pooblastilnem ali varuškem razmerju. Cim sodnik ugotovi takšno okolnost, jo mora javiti predsedniku, da odredi namestnika.
Člen 7.
Pri glasovanju odloča glas večine. Najmlajši sodnik glasuje prvi, predsednik zadnji.
Člen 8.
Sodba se izreka v imenu naroda.
Proti sodbi ni dopuščen priziv.
Člen 9.
Sodba se objavi v tisku in na druge načine objave.
Člen 10.
Predsednik poskrbi za potrebno pisarniško in preiskovalno
osebje.
Člen 11.
Vsi sodniki Ljudskega sodišča so dolžni udeleževati se redno in točno razprav. Ce se sodnik zaradi izrednih okolnosti ne more udeležiti razprave, mora 12 ur pred razpravo to javit! predsedniku, da imenuje namestnika.
Sodnik, ki bi to opustil, je odgovoren za vso škodo, ki bi nastala zaradi njegove odsotnosti. Kdorkoli bi v zaupani mu dolžnosti zagrešil nečastna' dejanja ali kaj sličnega, bo kaznovan z najstrožjo kaznijo, primerno njegovi odgovornosti.
Kazni, ki se smejo izrekati, so sledeče:
1.	sinrtna kazen, 2. dosmrtna ječa s prisilnim delom. 3. začasno prisilno delo, 4. strogi zaDorjjd 1 dne do 20 let, 5. zapor od 1 dne do 5 let.
Pri kaznih pod t. 1, 2, 3 in 4 se izreče istočasno tudi izguba državljanskih pravic in zaplemba vsega imetja.
Izola. 2. avgusta 1945.
Predsednik: Pietro Loy	Tajnik: Petrič Vladimir
Okrajni ljudski skupščini za okraja Koper in Buje izdajata po predhodnem sporazumu med iz-vršnima ljudskima odboroma in po odobritvi Vojne uprave J. A. za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na osnovi pooblastila" Poverjeništva PNOO. za Slovensko Primorje odnosno Oblastnega odbora za Istro sledeči
odlok
o ukinitvi do sedaj veljavnih predpisov glede čiščenja (epuracije) ter o ustanovitvi in poslovanju komisij za čiščenje fašistov in kolaboracionistov.
Člen 1.
Ukinjajo se vsi predpisi o poslovanju komisij za čiščenje (epuracijo) fašistov in kolaboracionistov, veljavni doslej na področju koprskega in bujskega okraja, razen pravil poslovnika kakor predvideno v členu) 9. tega odloka.
Člen 2.
Pri okrajnih ljudskih odborih vi Kopru in v Bujah se Ustanavljata okrajni epuraciiski komisiji vsaka sestoječa iz petih članov, od katerih mora biti eden član okrajnega ljudskega odbora a ostali izvoljeni cd antifašističnih organizacij zadev nega okraja.
Ta okrajna epuracijska komisija deluje kot organ prve stopnje.
Člen 3.
Za oba okraja se ustanavlja skupna epuracijska komisija pod imenom: Enotna epuracijska komisija proti fašistom in kolaboracionistom za okraja Koper in Buje. Ta komisija ima svoj sedež v Kopru1 pri okrajnem izvršnem odboru.
Komisija sestoji iz sedmih članov, med katerimi mora biti po en član vsakega okrajnega ljudskega odbora v Kopru odnosno v Bujah kakor tudi en zastopnik javnega tožilstva za okraja Koper in Buje.
Ta enotna komisija deluje kot organ druge in zadnje stopnje.
Člen 4.
Dosedaj obstoječe krajevne in obratne epuracijske komisije ali tiste, ki bodo šele ustanovljene, so pomožni in informativni organi epuracijskih komisij prve in druge stopnje predvidenih v 2. in 3. členu tega1 odloka.
Krajevne in obratne kcimisii.ie sestoje iz 3 do 5 članov, od katerih mora biti eden član krajevnega (ali mestnega) ljudskega odbora, a drugi izvoljeni od krajevnih antifašističnih organizacij ali obrata (podjetja, tvornice, urada itd.).
Člen 5.
Epuracijske komisije prve stopnje so pristojne soditi osebe,
a)	ki so bili skvadristi sansepolkristi, fašisti pred pohodom in pri pohodu na Rim, nosilci litorijskih ovratnic ter one, ki so prostovoljno služile v fašistični milici kot oficirji, podoficirji ali vojaki,
b)	ki so sé borile proti narodno osvobodilnemu in ljudskemu pokretu in kot prostovoljci proti zaveznikom,
c)	ki so sodelovale s fašističnimi in okupacijskimi oblastmi proti svobodi naroda in demokratičnim ustanovam,-
d)	ki so iz, fašističnih nagibov vršile nasilnosti nad osebami in nad imovino ter narodnimi organizacijami,
e)	ki so delovale proti narodu, izvršujoč kulturno, gospo-
darsko in kakršnokoli drugo dejavnost.
Člen 6.
Komisije za čiščenje (epuracijo) lahko izrečejo sledeče ukrepe:
a)	znižanje čina ali položaja,
b)	začasen odvzem čina ali plače za dobo enega do šestih mesecev,
c)	dokončna odpustitev iz službe,
d)	trajno ali začasno (do petih let) izgubo civilnih in političnih pravic, prepoved izvrševanja javnih služb, prepoved izvrševanja obrti, industrije, trgovine in drugih poklicev.
Člen 7.
Enotna komisija prevzame ves arhiv obeh okrajnih epuracijskih komisij, kakor tudi dosedaj obstoječih krajevnih (mestnih, obratnih) komisij, ki prenehajo s svojim delovanjem, ko stopi ta odlok v veljavo.
Predsedstvi obeh okrajnih izvršnih ljudskih odborov bosta skrbeli za postavitev enotne in okrajnih epuracijskih komisij.
Člen 8.
Javni tožilec za okraja Koper in Buje) ima pravico nadzora nad poslovanjem epuracijskih komisij in nad zakonitostjo njihovih ukrepov ter nastopa v primerih, ko so bila prekršena osnovna načela in pridobitve osvobodilne borbe.
Enotna epuracijska komisija sme izdajati podrobnejša navodila za izvršitev odloka po predhodni odobritvi obeh okrajnih izvršnih ljudskih odborov.
Pravila postopka (n. pr. glede prijave, rokov pritožbe in priziva), ki so vsebovana v dosedaj veljavnih predpisih, ostanejo v veljavi, v kolikor* niso protivne) odredbam tega odloka.
Člen 10.
Vsi epuracijski ukrepi, ki so bili izdani na podlagi dosedaj veljavnih pravilnikov in predpisov na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega odbora za Istro, ostanejo v veljavi.
Enotna epuracijska komisija zai okraja Koper in Buje ima pravico revizije vseh epuracijskih ukrepov, ki so bili doslej izdani, in izreči novo odločitev.
Člen' 11.
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper — Buje_ 6. julija 1947.
Za okrajni NOO Kojper:	Za okrajni NOO Buje:
Predsednik: Deste Bruno	Predsednik: Gurian Antun
Tajnik: Benčič Franc	Tajnik: Medica Erminio
Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj izdaja sledečo
odredbo o odpravi kolonata.
S padcem fašizma je bila končana borba našega- kmeta za dosego svojih pravic. Uničili bomo še poslednje preostanke fevdalizma in bomo nudili delovnemu ljudstvu one življemske -pogoje, ki si iih je priborilo: v trdi osvobodilni borbi.
Zato izdajamo sledečo odredbo;
Cien 1.
V koprskem okraju se odpravlja kolonat (polovičarstvo) kot nesodobno in nesocialno. Odpravljajo se prav tako vse pogodbe, ki so še v veljavi. Od dneva izdaje te odredbe postanejo polovičarji (koloni) zakupniki zemlje, gospodarskih poslopij obenem z opremo, vprežne živine in vsega poljedelskega orodja posestva.
Člen 2.
Zakupnino za vsako posestvo bo določila komisija imenovana cd okrajjnega izvršilnega narodno osvobodilnega odbora in to v sporazumu z okrajnim sindikalnim odborom. Ista komisija bo dala tudi navodila o načinu in roku plačevanja.
C!en 3.
Vsi dosedanji koloni morajo prijaviti pogoje zakupa preko okrajnega narodno osvobodilnega odbora ali mestnega narodno osvobodilnega odbora.
Način in vsebina prijave bosta predpisani od komisije iz
čl. 2. s posebno okrožnico, naslovljeno na vse narodno osvobodilne odbore.
Člen 4.
Lastniki bivših kolonskih posestev se dele v:
a)	osebe bivajoče v koprskem okraju,
b)	osebe živeče izven koprskega okraja,
c)	osebe živeče v koprskem okraju» ki so bile kot mali posestniki prisiljene dati lastno zemlio drugim v obdelovanje zaradi smrti družinskih članov v osvobodilni borbi in žive edinole od dohodkov tega posestva.
Zadevno ugotovitev bo izvedla imenovana komisija.
Člen 5.
Lastniki označeni v ČL 4. odst. a) in c) bed:- prejemali zakupnino neposredno od zakupnikov posestva. Zakupniki posestev, katerih lastniki žive izven cone B, bodo do nasprotne odločbe plačevali zakupnino v integracijski fond, ki se ustanavlja pri komisiji označeni v čl. 2.
Člen P.
Zakupniki (bivši ko'oni) bodo poleg zakupnine (gl. čl. 2.) plačevali do nadaljnega še poseben prispevek v integracijski fond, iz katerega bo komisija navedena v čl. 2. dodeljevala pomoč posestnikom, navedenim-v členu 4, točka c).
Cíen 7.
Efektivni izdatki, katere je v tekočem gospodarskem letu imel lastnik za nabavo gnojil, semdn in eventualne druge stroške obdelave, je zakupnik dolžan lastniku povrniti v istem] roku in na isti način kot zakupnino. Ce bi astnik posestva zahteval preveč, ima zakupnik pravico vložiti pritožbo na komisijo navedeno v čl. 2, ki v takem primeru predstavlja' razsodišče.
Člen 8.
Lastnik zemljišča je dolžan plačati zemljiške davke in dohodnino za stavbe, medtem ko p’ača vse ostale dajatve zakupnik.
Člen 9.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave. Isti dan začne poslovati komisija navedena v členu 2.
Koper. 1. julija 1946.
Podpredsednik: Dr Ciril Jurca Tajnik: Petrič Vladimir
Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za! koprski okraj izdaja na podlagi sklepov zborovanja kolonov koprskega okraja z dne 21. avgusta 1946 sledečo
odredbo
o dopolnitvi odredbe okrajnega INOO v Kopru o odpravi kolonata.
Člen 1.
Odredba okrajnega izvršilmega narodno osvobodilnega odbora v Kopru o odpravi ko’onata od 1. julija 1946 se dopolnjuje s sledečimi do’očbami:
1.	vse, kar so koloni dali v naravi ali v gotovini lastniku zemlje v tekočem letu, ostane na račun najemnine.
Ce ta znesek presega vsoto najemnine, ki je bila določena od Okrajne komisije za odpravo kolonata, mora lastnik povrniti kolonu razliko.
2.	Zemljišče, ki ga je do danes obdeloval kolon, se prepušča njemu tudi v naprej v obdelavo, razen če bi obdelovalec zanemarjal obdelovanje. V takem primeru bo Okrajna komisija na predlog krajevne komisije za odpravo kolonata določila, komu naj se zemljišče dodeli.
3.	Kdor ne bo upošteval predpisov odredbe o odpravi kolonata in te dodatne odredbe, bo smatran kot sovražnik ljudstva in kot tak kaznovan.
4.	Kolonu, sedanjemu najemniku, je strogo prepovedano oddati zemiljol v podnajem tretji osebi.
5.	Odredbo o odpravi kolonata morajo upoštevati vsi najem' niki, t. j. tudi tisti, ki obdelujejo zemljišče opuščeno po lastniku odnosno upravljano po državnih ali drugih javnih ustanovah.
6.	V zvezi s členom 6, odredbe o odpravi kolonata se: določa, da so vsi najemniki dolžni vplačati preko krajevnih komisij v integracijski fond pri okrajni komisiji za odpravo kolonata znesek, ki znaša 5% (pet procentov) vrednosti vsega pridelka.
7.	Za izpolnitev in oddajo prijav o najemnem razmerju za ugotovitev najemnine je določen rok 15 dni po izdaji te odredbe.
Člen 2.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper. 4. septembra 1946.
Predsednik: Deste Bruno Za okr. odb. Sindikatov: Skočir
Tajnik: Morgan Karel.
Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj je na svoji tretji' redni skupščini dne 1. decembra 1946 izdal sledeči
odlok
o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb.
Člen 1.	^
Na področju okrajnega NOO za koprski okraj
a)	so ukinjeni vsi kolonski odnosi v smislu odredbe okrajnega izvršnega narodno osvobodilnega odbora y Kopru z dne
4.	septembra 1946;
b)	se razveljavijo vsi odnosi polovičarstva, zakupa in podobno, če je kmet obdelovalec oz. njegovi zakoniti predniki na podlagi pogodbe, ki je ustvarjala tak odnos, dne 9. septembra 1943 obde'oval in bil imetnik dotičnega zemljišča za dobo nad 8 let.
Vsi drugi agrarni odnosi in pogodbe, ki so ustvarja’e take odnose, ostanejo v veljavi in bodo urejeni po predpisih zasebnega prava.
Člen 2.
Zemljišča, glede katerih se v smislu čl. 1. ukinjajo oz. razveljavijo agrarni odnosi, se odvzamejo dosedanjim lastnikom brez odškodnine skupaj z vsemi poslopji in vsem živim in mrtvim inventarjem in po pravilu preidejo v last dosedanjih kmetov — obdelovalcev.
Krajevne agrarne komisije bodo na podlagi prejšnjega odstavka dodelile v last dosedanjim kmetom obdelovalcem premičnine in nepremičnine, živi in mrtvi inventar, upoštevajoč njih stvarne potrebe, krajevne razmere in delovno si'o. ki jo imajo na razpolago, medtem ko bo okrajna agrarna komisija odloča'a glede dodelitve' presežkov.
Po pravilu se dodelijo gozdovi, travniki in pašniki krajevnim ljudskim odborom v skupno uživanje (uporabo).
Traktorji, kmetijski strc-ji in orodja večjega obsega se dode_ lijo v last okrajni in pokrajinski kmetijski postaji.
Člen 3.
Kot dosedanji kmetje-obdelovalci se smatrajo tudi kmetje, ki so v teku oborožene borbe proti fašizmu zapustili zemljišča, da bi se udeležili aktivno te borbe, in tako tudi kmetje, ki so bili s silo odvedeni ali pregnani z zemljišča.
Člen 4.
Pod pogoji členov 1. 2. in 3. tega odloka se dodeli sedanjim, kolonom, polovičarjem in zakupnikom tudi imetje, zaplenjeno po odloku Poverjeništva PNOO z dne 18. septembra 1946 U. L. 17/133.
Člen 5.
Vse prisilne odsvojitve, izvršene na področju okrajnega ljudskega odbora za okraj Koper od 1. januaria 1919 dalje, s katerimi je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivalstva v svrho njegove gospodarske oslabitve in uničenja, da bi na ta način zatrli njegov narodni odpor, kakor tudi vsi nadaljni prenosi lastnine tega imetja, se razveljavijo in po pravilu se to imetje dodeli v last prejšnjim lastnikom brezi vsake odškodnine kupcu tega imetja pri prisilni odsvojitvi.
Osebe, ki so potem pridobile lastninsko pravico na imetju domaknjenem na prisilni odsvojitvi v smislu prejšnjega odstavka, imaljo regresno pravico proti svojim prednikom. Regresna pravica se uveljavlja v spornem postopku.
Prvi in drugi odstavek tega člena se uporablja tudi za primere prisilne odsvojitve po nesorazmernih cenah imetij italijanskih antifašistov.
Člen 6.
Kot kolonske pogodbe ni smatrati polovičarskih, zakupnih in podobnih pogodb, če so pod takimi pogoji dali zemljo v polovičarstvo, zakup ali podobno mali .zemljiški posestniki (do največ 8 ha) radi trenutnega pomanjkanja delovne sile in je pod
takimi pogoji oddano zemljišče edini vir, za njihovo vzdrževanje ter pogodbe niso sklenjene za dobo nad 8 let.
Člen 7.
Okrajna agrarna komisija izreče odločbe o razveljavitvi prisilnih odsvojitev omenjenih v členu 5 tega odiloka. Okraj.na agrarna komisija ravno tako dodeli imetja v last bivšim lastnikom, toda tem bivšim lastnikom se mere dodeliti največ 8—15 ha zemlje, v čemer morajo biti zajeti v razmerju orna zemlja, gozdi, travniki in ostala zemljišča.
Okrajna agrarna komisija odloči s posebnim ukrepom o dodelitvi presežka.
Člen 8.
Dodeljene nepremičnine v smislu čl. 2. in 4. ter drugega odstavka čl. 7. tega odloka se ne1 bodo mogle prodati, deliti, dali v zakup ne v celoti niti delno za dobo 20 let.
Ta prepoved se bo zaznamovala v zemljiških knjigah pri vknjižbi zemljišč in zgradb na ime oseb, kateri so bi’e dodeljene.
Vnos dodeljene zemlje v kmečko produktivno zadrugo je izvzet od prepovedi prvega odstavka tega člena.
Člen 9.
Okrajna agrarna komisija, sestoječa iz 7 članov, ki jih imenuje okrajni izvršilni narodno osvobodi'ni odbor za Koper, skrbi za pravilno izvršitev tega odloka in bo v sporazumu z okrajnim oddelkom za kmetijstvo izda1 a vsa potrebna navodila in tolmačenja.
Ravno tako izda odredbe za delovanje in postavitev krajevnih agrarnih komisij.
Člen 10.
Zemlje po do'očbah tega odloka ne morejo dobiti tisti koloni, ki so bili fašisti in so se oznamenovali s takim delom ali so delovali kot zaupniki svojih gospodarjev proti ostalim kqlqnom.
Cien 11.
Ta qdlok stopi v veljavo takoj.
Koper. 1. decembra 1946.
Tajnik: Benčič Franc	Predsednik: Peste Bruno
Okrajni izvršilni narodno osvobodilni odbor za koprski okraj izdaja naslednji
odlok
o dopolnitvi odloka z dne 1. decembra 1946.
Cien 1.
Odlok okrajnega NOO za koprski okraj1 z dne 1. decembra 1946 se dopolni z naslednjimi členi:
Cien 11.
V členu 2. navedena dodelitev zemljišč kolenom in polo-vičarjem se izvrši brez prenosa bremen, v členu 5. navedena dodelitev pa brez prenosa bremen, vknjiženih po dnevu prisilne odsvojitve.
Vprašanje vknjiženih terjatev in stvarnih bremen bo rešeno s posebnim odlokom. .
Okrajni narodno osvobodilni odbor Za koprski okraj je na, svoji II. izredni skupščini 4. februarja 1947. izdal sledeči
odlok
o spremembi in dopolnitvi odloka ONOO za koprski okraj od 1. decembra 1946.
Člen 12.
Proti odločbam krajevnih agrarnih komisij in okrajne agrarne komisije ni pravnega leka.
Člen 13.
Na posestvih, ki padejo pod udar tega odloka, je pod kaznijo prepovedano vsako samolastno razpolaganje s to imovino, zlasiti sekanje in odnašanje lesa ter podobno delovanje, ki bi imelo namen zmanjševati vrednost zgoraj navedene imovine.
Cien 14.
Vsi predlogi in vse rešitve v zvezi s čl. 1. in 5. tega odloka so taks prosti.
Člen 2.
Dosedanji 11. člen postane čien 15.
Člen 3.
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper 13. januarja 1947.
Tajnik: Benčič Franc	Predsednik: Deste Bruno
Cien 1.	i
Spreminjajo in dopolnjujejo se 1., 5. in 10. člen ođ'oka ONOO za koprski okraj od 1. decembra 1947, ki se po spremembi in dopolnitvi glase:
I.	Cien 1. — Na področju okrajnega NOO za koprski okraj
a)	se ukinjajo vsi kolonski odnosi v smislu odredbe okrajnega INOO v Kopru od 1. julija! oz. 4. septembra 1946.
b)	se razveljavljajo vsi odnosi polovičarstva, zakupa in podobni_ nastali na temelju pogodbe, če so veljali za določeno posestvo' do 9. septembra 1943 že najmanj 8 let. Vsi drugi odnosi in pogodbe, ki so ostvarile take odnose, ostanejo v veljavi in bodo urejeni po predpisih zasebnega prava.
II.	Člen 5. — Vse prisilne odsvojitve izvršene na področju okrajnega NOO za koprski okraj odi 1. januarja 1919 dalje, s katerimi je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivaletva z namenom gospodarsko ga oslabiti ali) uničiti in s tem streti njegov narodni odpor, kakor tudi vsi na-daljni prenosi lastnine, tega imetja se razveljavijo in se praviloma dodeljujejo ta imetja v last prejšnjim lastnikom ali njihovim zakonitim dedičem odnosno, če teh ni, krajevnemu NOO brez vsake odškodnine kupcu tega imetja na prisilni dražbi.
Osebe, ki so kasneje pridobile lastninsko pravico na imetju domaknjenem na prisilni odsvojitvi v smislu prejšnjega odstavka, imajo regresno pravico proti svojim prednikom. Regresna pravica se, uveljavlja v spornem postopku.
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se ipo-rabljajo tudi za primere prisilne odsvojitve po nesorazmernih cenah imetij italijanskih antifašistov.
III.	Člen 10. — Zenhje po določilih tega ođ’oka ne morejo dobiti tisti koloni, ki so bili fašisti in so se oznamenovali s takim delovanjem ali so delovali kot zaupniki svojih gospodarjev proti ostalim ko'onom. To zemljo dodeljujejo krajevne komisije za agrarno reformo v sporazumu z okrajno komisijo za agrarno reformo zas’užnim protifašističnim borcem, če nimajo lastne zemlje ali če je imajo premalo.
Člen 2.
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Gornji odlok je bil potrjen od okrajnega narodno osvo-	Koper 4. februarja 1947.
bodilnega odbora za koprski okraj na izredni skupščini 4. februarja 1947.	.	Tajnik: Benčič Franc	Predsednik: Deste Bruno
Sodni oglasi.
Cons III — 84
Dne 31. januarja 1947 je bjla vpisana v zadružni register Zadruga luških razkladalcev v ïzo'i. z omejeno zavezo, s sedežem v Izoli.
Namen zadruge je: nakladati in razkladati blago vseh ustanov in zasebnikov, ki se uvaža v Izolo m izvaža iz Izo'e.
Jamstvo zadruge tvorijo: zadružni delež v znesku Lir 6000.— (.šesttisoč), redni rezervni sk'ad, v katerega se steka 15% kosmatega dobička, in izredni rezervni sk’ad, obstoječ tz vozov in orodja, ki se uporablja pri delu nakladanja in razk’adanja.
Zadruga objavlja vse svoje sk'epe na razglasni deski.
Skupščina se skliče 15 dni pred dnem. določenim za isto.
Zadrugo zastopata predsednik in tajnik upravnega odbora ali pa dva člana za to določena od. upravnega odbora v primeru njune odsotnosti.
Člani upravnega odbora so:
1.	Degrassi Antonio, Izola, predsednik
2.	Lcrenzutti Giovanni, Izola, tajnik
3 Dagri Aurelio, Izola č'an
Okrožno narodno sodišče, sekcija v Kopru 31. januarja 1947.
* * *
Cons HI — 92
—Dne 6. februarja 1947 se je vpisal v zadružni register Čevljarska' zadruga v Izoli z o. z. in s sedežem v Izoli.
Namen zadruge je:
a)	Izdelava blaga, nakup in razprodaja proizvodov brez posrednikov, izvoz blaga naravnost ali pa potom državnih, ustanov.
b)	Izpopolnjevanje načina proizvodnie čevljev radi dviga in pospeševanja čevljarske obrti.
c)	Nakup in prodaja blaga, čevljarskega orodja in čevljarskih potrebščin.
č) Nakup in zakup nepremičnin in premičnin, v koMkor ju zahtevata korist in razvoj zadruge.
d)	Sklicevanje zadružnih sestankov in konferenc za poglobitev zadružne zavesti, razpravljanje o problemih čevljarstva in o vprašanjih, nanašajočih se na pos’ovanje zadruge.
Zadružni delež znaša 500 lir in vsak član jamči s trikratno vsoto že položenega zneska.
Vabilo na skupščino se razglasi na razglasni deski in odpošlje vsem krajevnim ljudskim odborom na področju njenega delovanja. Vsi člani morajo biti vab'jeni na skupščmo pismeno vsaj 8 dni pred določenim dnem. Vabi'o mora vsebovati kra>, dan, uro in dnevni red skupščine.
Zadruga je zastopana po predsedniku in tajniku upravnega odbora in v Primeru njune odsotnosti pa po dveh zai to do'o-čenih članih®
Člani upravnega odbora so:
1.	Trojan Ivan iz Izole, predsednik
2.	Dapretto Adrijan iz Izole tajnik
3.	Zaitz Ottavio iz Izole, član.
Okrožr- sodišče, «ekcija v Kopru dne 6. februarja 1947.
❖ $
Dne 8. februarja 1947 je bila vpisana v zadružni register Zadruga luških razkladalcev z omejeno zavezo v Piranu in s sedežem v Piranu.
Jamstvo zadruge tvorijo: zadružni delež v znesku L. 6000.— (šesttisoč), redni rezervni ík’ad, v katerega se steka 15% kosmatega dobička, in izredni rezervni sklad, obstoječ iz vozov in orodja, ki se uporablja pri delu nak’ađanja in razk’adanja.
Zadruga objavlja vse svoje sklepe na razglasni deski.
Skupščina se skliče 15 dni pred dnem, do'očenim za isto.
Zadrugo zastopata predsednik in tajnik upravnega odbora a'i pa dva člana za to določena od upravnega odbora, v primeru njune odsotnosti.
Člani upravnega odbora so:
1.	Fonda Luigi, Piran 830, predsednik
2.	Fragiacomo Mario Piran 614, tajnik
3.	Crisman Matteo. Portorož 32, član.
Okrožno narodno sodišče, sekcija v Kopru 8. februarja 1947.
* * *
Cons III — 100
Dne 18. februarja 1947 je bila vpisana v zadružni register Gospodarska zadruga z omejeno zavezo in sedežem v Bujah.
Namen zadruge je povečati in .izboljšati kmetijsko proizvodnjo okraja, nuditi kmetom vse potrebno m nakupit! oa njih vse kmetijske pridelke.
a)	zadruga proizvaja, nakupuje in prodaja blago, semena, pridelke, orodje, stroje, živino in druge potrebščine, ki so potrebne za dvig kmetijstva;
b)	izvršuje vzpodbuja in olajšuje žetev, prevoz, obdelovanje in prodajo kmetijskih pridelkov in kmetijstvu potrebnih industrijskih proizvodov in to bodisi posredno ali pa neposredno.
Vse navedene posle lahko opravlja tudi z nečlani zadruge s tem. da nudi kupcem in proizvaja'cem-posojila in jamstvo;
c)	ukvarja Se tudi s kolektivnim izkoriščanjem kmetijskih pridelkov, varuje nasade in kmetske proizvode:
č) izposoja kmetom posodo, orodje in kmetijske stroje;
d)	dovo’juje proizvaja'cem bodisi posredno ali neposredno posojila v naravi in predujme v primeru, ko gre za predelavo ali skupno prodajo njihovih pridelkov:
e)	zadruga lahko tudi sodeluje z drugimi ustanovami, ki imajo iste cilje.
Zadružni delež znaša lir 100.—. Ce je potrebno, skupščina lahko spremeni deleže. Clan lahko vplača več deležev. Vabilo na skupščino se objavi na razglasni deski zadruge in potom, časopisa, ki je najbolj razširjen v okraju. Vabilo se pošlje tudi vsem kmetijskim ustanoven v okrožju in območju njenega delovanja. Vabilo na skupščino se mora prijaviti najmanj 3 dni pred dnem. določenim za isto, pristojni zvezi. Vabilo mora vsebovati kraj, sedež, dan, uro in dnevni red skupščine.
Zadrugo zastopata predsednik in tajnik upravnega odbora in v primeru njune odsotnosti za to določena dva člana, kakor tudi upravnik, ki mora biti od upravnega odbora v to svrho pooblaščen.
Člani upravnega odbora so:
1.	Bernich Paolo iz Umaga št. 6 predsednik
2.	Titonel A'bino iz Salvor št, 40, podpredsednik
3.	Agarinis Nazario iz Buj, via C. Battisti št. 21, tajnik
4.	Sparagna ALhino iz Kostanjevega št. 28, č’an
5.	Zacchigna Agostino iz Salvor št. 52. član
6.	Coslovich Antonio iz Materade št. 61, član
7.	Sain Gioacchino iz Novega grada št. 5, član.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru 18. februarja 1947.
* * #
Cons IH — 106
Dne 20. marca 1947 se je vpisala v zadružni register Čevljarska zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kopru.
Naloga zadruge je:
a)	izde'ovati in popravljati čevlje na splošno in druge usnjene predmete;
Cons III — 98
b)	nabaviti naravnost iz tvornice ali bolje od drugih zadružnih ustanov surovine in potrebno orodje za izde'avo;
c)	vzpodbujali sode'ovanje med čevljarskimi obrtniki;
č) nakupovati blago, orodje, premičnine in nepremičnine za lastni dvig;
d)	sklicevati konference in sestanke za strokovno izobrazbo in medsebojno sodelovanje;
e)	sklicevati zadružne sestanke v svrho zaščite poslovanja zadruge.
f)	najemati imetja in stroje, potrebne za proizvodnjo.
Jamstvo članov je omejeno.
Zadružni de'ež znaša lir 5.000.—. Vsak član jamči s trikratnim zneskom vplačane vsote.
Vabilo na skupščino se objavi na rajzg’asni deski in se odpošlje vsem odborom v območju delovanja zadruge. Vsi člani morajo biti vabljeni na skupščino pismeno vsaj 8 dni pred dnem, do’očenim za isto. Vabilo mora biti predloženo 8 dni pred skupščino okrajnemu odboru. Vabilo mora vsebovati kraj, dan. uro in dnevni red skupščine.
Vse odločbe se objavijo č'anon'- na razg'asni zadružni deski.
Zadrugo zastopata predsednik in tajnik upravnega odbora m za njo tudi podpisujeta, v primeru njune odsotnosti pa dva a to določena člana.
Člani upravnega odbora so:
1.	Pecchiari Nazarij, Koper, predsednik
2.	Lonzar Ivan, Koper, tajnik
3.	Loici Angel, Koper, član.
Okrožno narodno sodišče, sekcija v Kopru 20. marca 1947.
* * ❖
A
Cons III — 108
Dne 27. marca 1947 se je vpisala v zadružni register Čevljarska zadruga z omejenp zavezo v Bujah.
Naloga zadruge ie:
Zadruga je do'žna preskrbeti svojim članom surovine, orodje in vse potrebščine, izdelovati po možnosti v skupnih delavnicah in prodajati v to stroko spadajoče predmete. Ravno
tako mora skrbeti za strokovno izobrazbo.
Jamstvo članov je omejeno.
Zadružni delež znaša 2.000 lir in člani jamčijo s 5 kratnim zneskom.
Skupščina se skliče enkrat na leto in sicer 4 mesece po zaključku leta.
Vabilo na skupščino se objavi na1 zadružni razglasni deski in se od-pošlje obenem na vse krajevne ljudske odbore območja zadruge.
Vsi člani morajo biti vabljeni pismeno vsaj 7 dni pred dnem, določenim za isto.
Vabilo mora vsebovati kraj, dan in uro ter dnevni red skupščine. Vse objave zadruge se razglasijo na zadružni deski.
Zadruga je zastopana po predsedniku in tajniku upravnega odbora, ali pa v njuni odsotnosti po dveh za to določenih članih.
Člani upravnega1 odbora so:
1.	Manzin Ivan Buje, predsednik
2.	Bonetti Silvij, Buje, podpredsednik
3.	Vascotto Gverin, Buje, tajnik
4.	Blaževič Josip, Momian, član
5.	De Grassi Vincenc, Piemonte, član.
Okrožno narodno sodišče, sekcija v Kopru 27, marca. 1947.
Sp. 780/47
Postopek za proglasitev mrtvim.
Spodaj navedeni tovariši so pogrešani izza narodno osvobodilne borbe in je njih usoda neznana.
Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njih svojcev' postopanje' za proglasitev mrtvim.
Vsakdo, komur je o njih usodi kaj znanega, se poziva, da to sporoči nemudoma okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru.
Ako kdo od spodaj navedenih pogrešanih tovarišev še živi, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču a'i da kako vest o sebi.
Po 15. oktobru 1947 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi spodaj navedenih pogrešancev mrtvim.
1.	Babič Florjan, sin Andreja in Marije roj. Babič, rojen 16. 9. 1913 pri Sv. Ubaldu, stan, pri Sv. Uba'du št. 32;
2.	Babič Viktor, sin Ivana in pok. Marije roj. Stok, rojen
26.	3. 1906 v Sabadinih, stan. v Sabadinih št. 136;
3.	Bertok Ivan, sin Ivana in Jožefe roj. Apolonijo, rojen
11.	3. 1917 v Bertokih, stan. istotam št. 41;
4.	Bembič Grozdan. sin Antona in Marije roj. Jerman, rojen 20. 10. 1923 v Borštu, stan. v Borštu št. 5;
5.	Bordon Josip, sin pok. Josipa in pok. Antonije roj. Muženič, rojen 17. 7. 1894 v Marezigah, stan v Cežarjih št. 50;
6.	Bonin Silvan, sin Petra in Tereze roj. Poropat, rojen 15. 9. 1927 v Nožedu, stan. v Nožedu št. 228;
7.	Bužan Anton, sin pok. Dominika in Ane roj. Bužan, rojen 9. 12. 1926 v Percal^ stan. v Percahj št. 13;
8.	Cupin Viljem, sin pok. Ivana in Ivane roj. Sik, rojen
21.	4. 1924 v Dekanih, stan. v Dekanih št. 89;
9.	Frankar'i Franc, sin pok. Ivana in pok. Antonije roj. Sergaš, rojen 7. 1. 1893 v Šmarjah, stan. v* Šmarjah št. 40;
10.	Furlanič Bruno, sin Jakoba in Marije roj. Poropat, rojen 15. 9. 1919 v Manzanil, stan. v Manžanu št. 22;
11.	Glavina Anton, sin Ivana in pok. Ane roj. Markežič, roj. 17. 1. 1921 v Šmarjah, stan. v Nigrinjanu pri Šmarjah št. 177;
12.	Gregorič Santina, hči Jožefa in Marije roj. Gregorič, rojena 30. 11. 1921 v Karlih, stan. v Karlih št. 3;
13.	Grego Jožef, sin Matije in Ane roi. Pribac, rojen 14. 10. 1914 v Padeni, stan. v Padeni št. 66;
14.	Hrvatin Jožef, sin Jožefa in Antonine roj. Jerman, rojen 18. 3. 1924 v Koštaboni, stan. v Koštaboni št. 80;
15.	Kodarin Ivan, sin pok. Antona in Marije roj. Kodarin, rojen 10. 11. 1910 v Borštu, stan. v Borštu št. 53;
16.	Kozlovič Karel, sin Lazarja in Uršule roj. Maršič, rojen
6.	2. 1922 v Trsku, stan. v Trsku št. 120;
17.	Kozlovič Julijan, sin Ivana in Lucije roj. Ridesič, rojen 28. 4. 1910 v Bujah stan. v Strunjanu št. 125;
18.	Marsič .Ernest, pok. Antona in Francke' roj. Cerut, rojen 15. 4. 1916 v Šmarjah, stan. v Šmarjah št. 150;
19.	Pavlič Angel, sin pok. Antona in Marije roj. Savron, rojen 13. 1. 1925 v Pav’ičih, stan. v Pavličih št. 150;
20) Podreka Ivan, sin pok. Ivana in Ane roj. Abram, rojen
12.	9. 1914 v Percu, stanujoč v Percu št. 5;
21.	Peca Vladimir, sin Nazarija in Rozine roj. Grižon, rojen 9. 9. 1927 v Dekanih, stan. v Dekanih št. 29;
22.	Race Angel, sin pok. Antona in Elizabete roj. Beneti, rojen 23. 10. 1906 v Farancanu, stan. v Gregoričih št. 33 pri Sv. Antonu;
23.	Rotta Ferucij, sin Karla in Elizabete roj. Ražman, rojen 27 .4. 1926 pri Sv. Bortolu, star. pri Sv. Bortolu št. 648;
24.	Sabadin Albert, sin pok. Ivana in Katarine roj*. Sabadin, rojen 5. 4. 1909 v Vanganelu, stan. v Vanganelu št. 246;
25.	Skorja Erminij, sin pok. Antona in Urše roj. Kocijančič, rojen 14. 9. 1907 v Kocjančičih, stan. v Kocjančičih št. 139;
26.	Umar Marcel, sin Justa in pok. Marije roj. Babič, rojen 28. 6. 1924 v Rojcih, stan. v Rojcih št. 1;
27.	Vatič Lazar, sin Lazarja in Mariie roj. Križmančič, rojen
3.	6. 1928 v Sv. Antonu, stan. vi Dvorih; št. 120;
28.	Zudič Marjan, sin Jakoba in Marije roj. Marsetič, rojen 22 .9. 1919 v Nožedu, stan. v Nožedu št. 540;
29.	Zupančič Anton, sin Jožefa in Ane roj. Peroša, roien
7.	7. 1917 y Flegih, stan. v B'legih št. 6.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru dne 31. julija 1947.
* * *
Soc. 32/3
Na izredni skupščini družbe »Istrska banka« dd. v Kopru dne 3. aprila 1947 (Rep. št. 5270 notarja dr. Edvarda GaUi-ja) je bilo sklenjeno;
a)	da se zviša družbena glavnica od 20,000.000.— lir na 100,000.000 lir z izdajo 80.000 poimenskih delnic v nominalni vrednosti lir 1.000.—;
b)	da se vsk’adi vsebina čl. 21 statuta, odobrenega na ustanovni skupščini Istrske banke dd. dne 1. oktobra 1946., z določili čl. 2368 in 2369 civ. zakonika glede sklepčnosti skupščine delničarjev prvega in drugega poziva.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 2. maja 1947.
* * *
Soc. 51
Sedež firme: Koper.
Ime firme: »LI—PA« libreria — papirnica d. z o. z.
Družba je bila ustanovljena dne 31. maja 1947. za dobo do 31. decembra 1957.
Namen družbe je:
a)	zalagati, izdajati in prodajati knjige, brošure, revije, časopise, muzikalije, razglednice, starinske predmete, igrače in okrase ter druge tiskovine;
b)	prodajati vsakovrstni papir vse šolske in pisarniške potrebščine;
c)	prodajati monopolne predmete, kot tobak, cigarete itd;
d)	zbirati vsakovrstne rek'ame, vesti za časopise, za radio in druga reklamna sredstva;
e)	ustanavljati podružnice z istim namenom.
Ustanovna glavnica družbe znaša lir 100.000.— in je deljena
na deleže po 1.000.— lir ah na kumulativne deleže.
De'eži so nedeljivi in nep,renos1jivi brez pristanka ostalih družbenikov.
Skupščino sklicuje poslovodja s priporočenim pismom, v. aj 7 dni pred določenim dnem za isto.
Družbo upravlja poslovodja, ki je izvoljen od skupščine za dobo enega leta.
Za družbo podpisuje poslovodja in jo tudi zastopa.
Poslovodja: Kocijančič (Canciani) Mario, bančni uradnik v Trstu, Viale Sennino 58.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 7. junija 1947.
# * *
Soc. 34/3
Na izredni skupščini družbe »Tržaška zavarovalnica« dd. »Assicuratrice triestina« S. A. s sedežem v Kopru dne 16. maja 1947 (zapisnik od 16. maja 1947, Rep. št. 5280 notarja dr. Edvarda Galli-ja v Kopru) je bilo sklenjeno da se zviša družbena
glavnica od lir 10,000.000.— (deset milijonov) na lir 70,000.000.— (sedemdeset milijonov), upoštevajoč določila čl. 12 statuta.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se vskladijo določila čl. 19. družbenega statuta, ki se nanašajo na konstituiranje skupščine z določili čl. 2368. in 2369. civ. zakonika ter se spreminja čl. 27. statuta, ki se nanaša na kavcijo upravnih svetnikov, omejujoč isto na maksimalni znesek lir 200.000.— (dvestotisoč) neglede na višino delniške glavnice.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 16. junija 1947.
* * *
Soc. 41
Na izredni skupščini dne 20. junija 1947 družbe »AGMA-RIT« internacionalna pomorska agencija d. z o. z. s sedežem v Kopru je bilo sklenjeno:
1.	da se prenese sedež družbe iz Kopra v; Piran;
2.	da se imenuje za poslovodjo družbe za vse stroke udejstvovanja Tavčar Zorko, sin Alojza, bivajoč v Trstu, via Scorcola št. 54, po poklicu pomorski kapetan.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 23. junija 1947.
Soc. 50
Na izredni skupščini dne 21. junija 1947 družbe »VINO« veletrgovina z alkoho’nimi in brezalkoholnimi pijačami d. z o. z. v Kopru je bil imenovani Grgič Stanislav, pok. Andreja, in ženir agronomije, bivajoč v Kopru, kot poslovodja za vse stroke navedene družbe.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 23. junija 1947.
Soc. 43
Na izredni skupščini dne 21. junija 1947 je bil izvoljen za poslovodjo za vse panoge družbe »BOR« veletrgovina z lesom d. z o. z. s sedežem, v Kopru, Pavletič Rudolf, sin Franca, lesni trgovec, bivajoč v Trstu, Opčine.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 23. junija 1947.
* * *
Soc. 45
Na izredni skupščini družbe »FRUCTUS« veletrgovina s sadjem, zelenjavo in sočivjem d. z o. z. s sedežem v 'Kopru dne 21. junija 1947, je bilo sklenjeno:
1.	da se popravi ustanovna listina in čl. 2a) družbenih pravil, nanašajoč se na predmet*Hružbe s pristavkom — »kakor tudi predelovati iste«;
2.	da se imenuje poslovodja za vse stroke Adamič Josip, sin Josipa, bivajoč v Kopru.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 23. junija 1947.
* * *
Soc. 44 ••
Na izredni skupščini dne 30. junija 1947 družbe »GORIVO« veletrgovina s kurivom d. z o. z. v Kopru je bil imenovan za
pos'ovodjo družbe v vseh strokah Kokalj Martin, pok Jakoba, bivajoč v Trstu, po poklicu trgovec.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Kopei.
Koper dne 5. julija 1947.
* * *
Soc. 55
Sedež firme: Buje.
Ime firme: »AGRARIA« družba za strojno opravljanje poljedelskih del d. z o. z.
Družba je bila ustanovljena dne 4. avgusta 1947 in bo trajala do 31. decembra 1960.
Namen družbe je:
a)	vršiti z lastnimi aM najetimi po’jedelskimi stroji po naročilu in proti plačilu vsakovrstna poljedelska dela;
b)	prodajati, izposojevati in dajati v najem vsakovrstne po’jedelske stroje, njih sestavne dele in poljedelsko orodje;
c)	popravljati v lastni mehanični delavnici vsakovrstne lastne in tuje poljedelske stroje in prevozna sredstva:
d)	ustanavljati v državi podružnice z istim namenom.
Glavnica družbe znaša lir 500.000.— in je de’jena na deleže
po lir 1.000.— ali na kumu'ativne deleže.
Deleži so nedeljivi in neprenosljivi brez pristanka ostalih družbenikov.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsaj 7 dni pred določenim časom za isto.
Družbo upravlja pos’ovodja, ki je izvoljen od skupščine za eno leto.
Poslovodja: Medica Erminio, Salvore, via Vali z za 62.
Okrožno sodišče v Postojni — 'sekcija Koper.
Koper dne 7. avgusta 1947.
* * *
Soc. 52
Sedež firme: Koper.
Ime firme: »OLCOLOR« ve’eírgovma z barvami, d. z o. z.
Družba je bila ustanovljena dne 23. julija 1947 in bo trajala do 31. decembra 1959.
Namen družbe je:
a)	trgovati na drobno in debe’o z vsakovrstnimi barvami, firneži, laki in z drugimi v panogo spadajočimi predmeti in potrebščinami:
b)	uvažati in izvažati predmete in potrebščine, ki spadajo k panogi;
c)	ustanavljati podružnice, ki se bavijo z istimi posli.
Glavnica družbe znaša lir 700.000.—, ki je deljena na deleže po lir 1.000.— ali na kumulativne deleže
Deleži : o nedeljivi in neprenosljivi brez pristanka ostalih družbenikov.
Skupščina se sk’iče s priporočenim pismom vsaj 7 dni pred določenim dnem za isto.
Družbo upravlja poslovodja ki je izvo’jen od skupščine za eno leto.
Poslovodja: Cerne Ljubomir, sin N ko'a.a, Trjt, Foro Ul-piano št. 3.
Okrožno sodišče v Postojni. — sekcija Koper.
Koper dne 7. avgusta 1947.
* * *
Soc. 54
Sedež firme: Koper.
Ime firme: »ŽELEZNINA« veletrgovina z že’eznino d. z o. z.
Družba ,ie¡ bila ustanovljena dne 25. julija 1947. in bo trajala do 31. 'decembra 1965.
Namen družbe je:
a)	trgovati z železnino in kovinami, železnimi in kovinskimi izdelki, z instalacijskim materialom in instalacij.kimi predmeti, s tehničnimi pritiklinami vseh vrst ter s stroji in s steklom;
b)	uvažati in izvažati predmete, izdelke in pritikline te panoge;
c)	ustanavljati podružnice, ki se bavijo z istimi predmeti.
Glavnica družbe znaša 900.000.— lir in je de’jena na deleže
po 1.000.— lir a’i na kumulativne deleže.
Deleži so nedeljivi in neprenosljivi brez pristanka oslalih družbenikov.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsaj 7 dni pred do’ocenim dnem za isto.
Družbo upravlja pos’ovodja, ki je izvoljen od skupščine za eno leto.
Poslovodja: Volčič Ljubomir pok. Alojza, Trst, via Nizza 3.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 7. avgusta 1947.
* * *
Soc. 53
Sedež firme: Koper.
Ime firme: »REKLÁM« d. z o. z.
Družba je bila ustanovljena dne 22. julija 1947 in bo traja’a do 31. decembra 1962.
Namen družbe je:
a)	zbirati vsakovrstne reklamne in informativne og’ase zasebnikov in podjetij ter jih objaviti po tisku, po radiu, v kinu potom svet’obe ali na kakršenkoli drugi način;
b)	izdajati reklamne in informativne časopise, brošure in prospekte;
c)	postavljati lastne naprave za svetlobno, projekcijsko in zvočno reklamo;
d)	postavljati og’asne deske, kioske in podobne naprave za ob:avo oglasov in za reklamo;
e)	sklepati z reklamnimi podjetji, tiskovnimi založbami, kini, radijskimi postajami in drugimi podjetji v tuzemstvu m v inozemstvu pogodbe in dogovore za objavljanje oglasov in reklame vsake vrste.
Glavnica družbe znaša lir 600.000.—, ki se deli na deleže po lir 1.000.— ali na kumulativne deleže.
Deleži so nedeljivi, prenosljivi le s pristankom ostalih družbenikov.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsaj 7 dni pred določenim dnem za isto.
Družbo upravlja pos’ovodja. ki je izvoljen od skupščine za eno leto.
Poslovodja: Žagar Boštj m pok. Boštjana, Trst, via Ginnastica št. 72.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 7. avgusta 1947.
* * *
Soc. 51
Na izredni skupščini dne 4. avgusta 1947 je bil izvoljen za pos’ovođ'jo s pravico zastopstva družbe »LI—PA« libreria—papirnica d. z o. z. v Kopru Kovačič Oton, sin Josipa, bivajoč v Trstu.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 11. avgusta 1947.
* » #
Soc. 34/3
Na izredni skupščini družbe »Tržaška zavarovalnica dd.« v Kopru, ki se je vršila dne 18. julija 1947 (zapisnik od dne 18. julija 1947, Rep. št. 5303 notarja dr. Edvarda Galli-ja v Kopru) se je sklenilo zvišati družbeno glavnico od 70,000.000.—. (sedemdeset milijonov) na 100,000.000.— lir (sto milijonov), upoštevajoč do’očila čl. 12 družbenega statuta.
Izredna skupščina je nadalje sklenila, da izvrši razne izpre-inembe in dopolnitve družbenega statuta, ki so vsebovane v novem družbenem statutui Nadallje je bil izvoljen nov upravni svet, ki ga sestavljajo sledeče osebe:
1.	Race Boris, predsednik;
2.	Kocijančič (Canciani) Mario, član:
3.	Dr. Dekleva Jože, č an;
4.	Bo'e Stanko, 6'an;
5.	Dr. Kenda Ferdinand Vladimir član;
■ 6. Mahnič Andrej, član;
7. Vatla - Vatovec Drago, član.
Končno se je sklenilo prenesti družbeni sedež vi Trst.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper dne 15. avgusta 1947.
* * *
Soc. 56
Sedež firme: Koper.
Ime firme: »RIBA« tržaška ribarska družba in trgovina z ribami, d. z o. z.
Družba je bila ustanovljena dne 12. avgusta 1947 in bo traia'a do 31. decembra 1965.
Namen družbe je:
a)	loviti v domačih in tujih vodah morske ribe z lastnimi ah najetimi ladjami in ribolovnimi napravami ter orodjem vseh vrst, ob obalah ali na odprtem morju;
b)	trgovati na debelo z. ribami lastnega ali tujega lova in z ribolovnimi napravami, orodjem in potrebščinami vseh vrst;
c)	uvažati in izvažati ribe, ribo’ovne naprave, orodje in potrebščine:
d)	ustanavljati v državi in izven nje podružnice z istim, namenom.
Glavnica družbe znaša lir 900.000.— in je deljena na deleže po lir 1.000.— ali na kumulativne deleže.
Deleži so nedeljivi in neprenosljivi brez pristanka ostalih družbenikov.
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsaj 7 dni pred do'očenim dnem za isto.
Družbo upravlja poslovodja, ki je izvoljen od skupščine za eno leto.
Poslovodja: Cjak (Ciani) Alojz, sin Mihaela, Kontovel pri Trstu št. 104.
Okrožno sodišče v Postojni — sekcija Koper.
Koper, dne 21. avgusta 1947.
Objave.
Vojna uprava Jugoslovanske armije Financijsko odjeljenje.
Broj 632/47.
Dne 8. 8. 1947.
Tržaška zavarovalnica d. d.
Koper
V dopolnitev naše odločbe št. M 1499 od 8. februarja 1947, s katero Vam je bilo dano pooblastilo za izvrševanje Vašega poslovnega delokroga v smislu ustanovne listine, po-svedočene po javnem notarju dr. Edvardu Galli-ju v Kopru d,ne 6. februarja 1947, Vam na; podlagi Vaše prošnje od 5. t. m. in v zvezi z zakonitimi predpisi, ki so v veljavi na področju Vašega poslovanja, podeljuje VUJA s to svojo odločbo
dovolilo
A) za izvrševanje obrti zavarovanja in pczavarovanja tudi v obliki retrocesse poroti škodam vsake vrste t. j. požarno zavarovanje, zavarovanje proti tatvini, vlomu in ropu, zavarovanje stekla, transportno zavarovanje, zavarovanje proti nezgodam, zavarovanje škode, ki izvira iz zakonite civilne odgovornosti in zavarovanje živine s pogojem, da predhodno položite pri Gospodarski banki za Istro, Reko in Slovensko Primorje, podružnici v Kopru, kot pristojnem emisijskem zavodu, kavcijo
v znesku 1,500.000.— lir z vinkulacijo v korist skupnosti oseb, ki bodo na področju Vašega poslovanja zavarovane s pogodbami, sklenjenimi z Vašo družbo.
To kavcijo bodete morali po zak’jučku vsakega poslovnega leta po potrebi dopolnjevati v skladu z veljavnimi 'zakoni.
B) Za izvrševanje obrti zavarovanja in pozavarovanja v zvezi s trajanjem človeškega življenja pod pogojem, da predložite v roku šestih mesecev:
1.	podatke o tehničnih osnovah zavarovanja in sicer tabelo umrljivosti in invalidnosti ter računike obrestne
mere, ki naj bi se uporab1 jala za izračunavanje premij in matematične rezerve;
2.	točen prikaz aktuarskih metod uporabljenih za izračunavanje čistih premij, upravnih obremenitev in matematičnih rezerv;
3.	tarife čistih premij in surovih premij;
4 splošno zavarovalne pogoje za razne vrste pogodb. Ti pogoji morajo obsegati tudi določbe o redukciji zavarovane glavnice in o odkupu zavarovanja v primeru prestanka plačevanja premij;
5.	depozita kavcije v znesku 4,000.000.— lir, iz katerega je treba kriti kavcijo v znesku 1,000.000.— lir in začetnr jamstveni sklad v znesku 3,000 000.— lir.
To pooblastilo je zavezano koncesijski taksi, ki se na osnovi de'niške glavnice Vaše družbe (100,000.000.— lir) odmerja z zneskom 240.000.— lir, plačljivim pri finačnem odseku okrajnega ljudskega odbora v Kopru pred pričetkom izvrševanja zavarovalnih poslov.
Izvleček iz tega dovolila se mora uradoma objaviti v Uradnem listu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za načelnika finančnega oddelka:	Po naredjenju Komandanta:
Danilo Herkov	nTajor Mi’enko Jakopovič
Taksa po tar. p .... toč .... lir 240.000.—
Tassa in base tar. 81 lett.; reg. it. Lire plačana .... 26 8. 47. pagata 1/2 banca d.d.
Kobal
* * *
Vojna uprava Jugoslovanske armije Financijsko odjeljenje Broj 36-32/47.
Dne 28. 8. 1947.
O b j ava
VI zvezi z dlovolilom Vojne uprave Jugoslovanske armije za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje od
8.	avgusta 1947 št. 3632/47 je Tržaška zavarovalnica d. d. v Kopru, deponirala pri Gospodarski banki za Istro, Reko in Slovensko Primorje, podružnica Koper kot emisijskem zavodu kavcijo v znesku
lir 1,500.000 —
z vinkulacijo v korist skupnosti oseb, ki bodo zavarovane od Tržaške zavarovalnice d. d. v Kopru.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za načelnika finančnega oddelka:	Po nalogu Komandanta:
Danilo Herkov	majcr: Milenko Jakopovič
* * *
»ISTRSKA BANKA d.d.« v Kopru.
Upravni svet obvešča gospode de’mičarje, da bo dne 23. septembra 1947 ob 9. uri zjutraj (sončna ura) v prostorih banke v Kopru izredna skupščina delničarjev s sledečim dnevnim redom:
1.	sprememba statuta,
2.	izvolitev novega upravnega sveta,
3.	slučajnosti.
Za primer, da bi bila ta skupščina nesklepčna, se bo vršila druga skupščina dne 26. septembra 1947 z istim dnevnim redom, na istem kraju in ob zgoraj določeni uri.
Vsak delničar lahko poveri zastopstvo svojih interesov kateremu koli delničarju izvzemši članu upravnega sveta. O temi mora pravočasno obvestiti upravni svet.
Za poverilnico zadostuje navadno pismo.
Koper dne 22. avgusta 1947.
Upravni svet Istrske banke d.d. v Kopru.
Izdaja Istrski okrožni ljudski odbor v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper. — Tiskala
Zadružna tiskarna v Trstu.

Cena 40.- jugolir