'ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK AVGUST—SEPTEMBER Naj višje priznanje t Z delovne akcije-, v Kožbani se je vrnila mladinska delovna bri-Jgada »3. julij« iz Hrastnika, v kateri so : poleg mladik revirčano-v 'Sodelovali tudi mladi iz pobratenega mesta Raške v - Srbiji. -Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Hrastnika in pokrovitelja «s» »SIJAJA«'iz Hrastnika — so dvakrat obiskali brigadirje,, bili pa so tudi na zaključnem dnevu, ko so jih presenečeni nad uspehi spremljali -hal Kal,, kjer 'so nadaljevali- z delom — urejali so cesto ha Kal. Brigada je na -akciji kopala jarke za vodovod v Goriških Brdih, izkopali so 1200 metrov in zasuli 600 metrov-kanala. Brigada je bila štirikrat udarna, 25 % brigadirjev pa si je zaslužilo udarniške Značke. Brigada se je izredno dobro pokazala tudi na področju družbenega življenja, S čemer pričaj o pridobljena priznanja- in trdno sklenjena prijateljstva »med udeleženci akcije. Ko smo se v kalski planinski postojanki po končanem delovnem dnevu pogovarjali z brigadirji, "so nam povedali naslednje. BORUT SLANŠEK, komandant mladinske delovne brigade »3. julij«: x Že takoj po prihodu na delovno akcijo - smo temeljito uredili okolje- brigadnega - naselja in. tako so začetni uspehi pri skupnem delu z brigado »Veljko Vlahovič« iz Šmarja -pri Jelšah vplivali na vso nadaljnjo aktivnost* Vsi brigadirji-so v^tno-pristopiM ki.delu, kar nam je tudi omogočilo, da smo normo krepko presegali-'in s tem postali udarna brigada. 1 Dejstvo, da sitno:med akcijo poželi , vsaImožna ¡priznanja".vključene' s trakom - akcije, ki: je nkjvišje priznanje in ki smo ga ponosno pripeli na prapor, tudi meni pomeni veliko, saj so presežena tudi vsa moja pričakovanja o uspehu brigade na akciji. Med brigadirji je vsekozi vladalo prijateljstvo, kar nas je ob delu samo vzpodbujalo«. ŠEBJAN MARJAN, štipendist Steklarne Hrastnik: ■‘»Letos sem. izkoristil priložnost in sem.' odšel na delovno akcijo,, 'ki se mi jjje štela kot obvezna praksa. Bil sem prvič na delovni akcijišin sem izredno zadovoljen. Razveseljivo 1 je to, da, smo se j? prostem čas-u skoraj,'vsi ukvarjali z iitteresnjihi: dejavnostmi- --- .knuj tuto, idejnopolitičnim delom, športom ..., za kar - smo tudi dobili zaslužena, priznanja. Če bom imel možnost, se bom tudi naslednje leto- udeležil kake delovne akcije*« ANICA- ČEPERLIN — maturantka srednje medicinsko šole: - »Čeprav na - akciji" (zaradi Višje sile!) nisem sodelovala v celotni izmeni, lahko rečem, da so. Uspehi naše -brigade dobri. Trasa vodovoda v 'Kožbani je zares težka, saj smo .večinoma kopali po skalnatem’in kamnitem terenu. Fantje So' delali z kompresorji in zato je naša povprečna" norma 152 °/o res lep u-speh. Tudi vodstvo akcije je bilo dobro izbrano, saj so nam bili dragocena pomoč na vseh pod-. ročjih. Jasno, naslednje leto pa spet na akcijo!« BANTAN JURE, štipendist' . 8 Steklarne Hrastnik: ■ »Obiskujem 1,- letnik kovinarske; šole v Zagorju in sem bil letos prvič na akciji. Čeprav smo fantje-spali v šotorih, čeprav so nas žulji na terasi velikokrat boleli, -pa smog dobro voljo" in tovarištvom vse to premagali. Na akciji- sem- spoznal-nove prijatelje iz pobratenega-- mesta Raške, ki mi • bode ostallv spominu kot dobri-- brigadirji;: Želim se udeležiti še,, mnogih. naslednjih akei-j, saj imam občutek, da te želja po akcijah zagrabi že; kn 'se vrneš s prve'in potem se'vsem ostalim skoraj ’he moreš"Odreči.« . IRENA' JAMŠEK, gimnazijka z Dola pri Hrastniku: Ña delovišču. »Letos sem bila prvič v brigadi, z uspehi brigade pa sem. zelo zadovoljna. Mislim, davseh teh priznanj ni nihče -od nas. pričakoval, čeprav smo med akcijo res prizadevno delali.: Predlagam, da bi organizatorji- brigade v bodoče brigadirje še ‘ temeljiteje- seznanjali in' informirali o delovnik akcijah ter jih- tako pripravljali na zavestno,skupinsko-- delo in si tako že vnaprej zagotovili uspeh, kot smo ga dosegli v tej*-.izmeni.- Akcij se bom vsekakor še udeležila.« DESPOTOVIČ DRAGOMIR, bri-g-adir-udarnik iz Raške: •• »Na akcijah-' sem bil že prej, vendar mi ta pomeni mnogo več -zaradi; izjemnih uspehov ter iskrenega - pEijateljstva,: ««sklenjenega med- mladimi iz* našib-dveh pobratenih mest. Delali Smo: precej -in to .na- težkem terenu, «delo S kompresorji aje bilcP-naporno. Mi smo se trudili, saj- smo s svojim delom; pomagali k razvoju manj .razvijeta:«*:področja -v- Goriških -Brdih-. -Miadt-iz Raške -se bomo radi,spominjali akcije in če bodo možnosti, -se-:zopet-'- udeležimo akcije v naslednjem letu, .Mi gremo narazen, prijateljstvo pa bo ostalo«. LEA JAGODIČ, brigadirka iz Hrastnika: •»V primerjavi ?z lanskoletno akcijo* v-Kožbani me letošnja: tii ta- ■ ko zadovoljila. Ne| zaradi uspehov| pri delu ali -zaradi -prijateljev,* temveč zaradi samega vzdušja. Za odhod na akcijo bi 'se morali ma- lo boljipripraviti, saj je bila; večina brigadirjev letos prvič na akciji,'pa tudi brigada'sama je bila precej -mlada, saj: je bila povprečna Starost 16 let. JŠe' glede na vse Takole se dobijo prvi’žulji. probleme' in1 težave, ki se pojavljajo na delovnih akcijah, riiislim, da smo storili vse,' kar" je' bilo v naši’ moči, da častno' zastopamo Občino,'M naš" je postala na akcijo. Sicer pa vsako leto-z akcij prinesemo nove izkušnje* ki nam bodo pomagale, pri- našem delu v bodoče.- Mislim, da se akcije ne da ‘©pisati* le-:z pripovedovanjem in pisanjem — akcijo je treba doživeti.- ; In drugo leto grem spet — zanesljivo! . Mladim, ki še niso bili na akciji samo tole: pojdite, ne bd vain žal!« Z brigadirji se je pogovarjal Tone Bezgovšek BROŠURA DMTU V • vseh "enotah vžgojno-pomor-' skega- * sektorja:: Pulja so - V -toku-številne; manifestacije in akcije; katerih skupni cilj je-obeleži-ti 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo 'ZKJ iri njegovega 85. rojstnega , dne.' Z nizom -'špbrtBih- srečanj, prireditev, srečanj z. mladino in prebivalci c&bliških^tnest: so. dani prvi doprinosi pripadnikov naših enot k praznovanju Ti-* tovih in naših‘jilbilejev. , Organizacija ZSMJ v enoti Mi- ra Alača je S pomočjo starešin ne-davno a tega izdala z naslovom -VDANOST NARODU brošuro, ki •je nastala z željo, da se Titovi jubileji obeležijo s kratko zgodovino, ZKJ in v tem okviru osvetli lik našega voditelja Josipa Broza-TITA. Posebno mesto v brošuri je namenjeno samoupravljanju in neuvrščenosti, brošura pa bo služila, tudi kot- pripomoček pri mladinski poUtični šoli Borbe — Tito — Partija Revolucija. MORNARJI NA DELOVNI AKCIJI , V zalivu Valsaline se sliši samo zvok- kladiv, - krampov in -lopat. Trenutno tu dela- -trideset briga-dirjeVi . M so sicer mornarji v puljskem;- garnizonu^ Delajo, ne-pozna j o utrujenosti* kajti-tudi oni hočejo biti; najboljši, hočejo biti: udarna . brigada. Tudi- najtežji kamni se zdrobijo pod udarci njihovih kladiv. Sedemnajst brigad iž enot TJuljškega garnizona se vsak dan menja ria'delovišču. Vsi delajo za tovariše,. ki pridejo. za njimi, gradijo športno-rekreacij-ski center. V njegovem sklopu bo kombiniran teren za ‘mali nogomet* .odbojko, dv-e -stezi, za kegljanje ter- -igrišče -za rokomet*in košarko. ■ mornar Tone Bezgovšek Mali intervju SLOVO OD ŠOLE Mnogi člani kolektiva Steklarne Hrastnik se ukvarjajo s športom. To so rokomet, nogomet, odbojka in kegljanje... Bolj redki so tisti, ki so si izbrali drugo področje športa — borilne veščine. Eden izmed njih je Zupanc Samo, cizeler iz TOZD 4, ki se ukvarja z karatejem. Ob najinem zadnjem srečanju je beseda nanesla tudi na karate in nastal je tale kratek zapis. — Samo, koliko časa že treniraš karate? »Začel sem z šestnajstimi leti na pobudo Abrunar Franca, ki je bil eden prvih karateistov v Hrastniku. Hrastniški karate klub je takrat obstojal že tri leta.« — Koliko članov ima sedaj hrastniški karate klub? »V hrastniškem karate klubu je sedaj okrog petdeset članov, vendar vsi ne trenirajo redno. Sedaj v sezoni »dopustov« so treningi »skrčeni« na enkrat tedensko, sicer pa treniramo tudi po štirikrat na teden.« — Kdaj si začel tekmovati in kakšne uspehe si dosegel? »Prvič sem začel tekmovati z četrtim kyu-em (oranžni pas) in sicer za ekipo Hrastnika. To so bila predvsem tekmovanja v okviru medrepubliške slovensko-hr-vatske BUDOKAI lige. Tako smo npr. na slovenskem ekipnem prvenstvu za mladince v letu 1975 osvojili 2. mesto, pa tudi na drugih tekmovanjih republiškega 'in medklubskega značaja smo se nekajkrat kar dobro uvrstili. Ko sem začel v konkurenci posameznikov malo bolj napredovati, pa sem nehal trenirati karate, ker sem 1976 odšel v JLA.« —Pa letos, si že kaj tekmoval? »Na medklubskem prvenstvu za pokal Ilirske Bistrice sem osvojil 3. do 4. mesto. Na ekipnem tekmovanju v Trbovljah pa nam je športna sreča (žal) obrnila hrbet in smo se bolj slabo uvrstili.« — In kakšni so tvoji načrti za naprej ? »V kolikor bodo možnosti, se bom v avgustu udeležil trenerskega seminarja v Tacnu pri Ljubljani, verjetno pa bom obiskal tudi Poletno šolo borilnih veščin v Me-dulinu. Sicer pa bo tudi čas dopustov hitro mimo, potem pa bomo spet račeli pospešeno trenirati in vpisovati nove člane v naše vrste.« Samo bi lahko še veliko povedal o karateju, saj ga dobro pozna. Kako ga tudi ne bi, saj ima modri pas, to pa je v -tej športni panogi že skoraj mojstrsko priznanje. če pa se zanimate za karate, vas bodo hrastniški karateisti radi sprejeli v svoje vrste — le pogumno! Tone Bezgovšek Ko sem se vpisala na, srednjo šolo, nisem pomislila, da bodo 4 leta tako hitro minila. Ih pretekla so. Tri leta smo kot prvošolčki, drugo- in tretješolci opazovali maturante, ki so s pesmijo zapuščali šolo. Prišel pa je čas, ko smo tudi mi oblekli bele bluze z napisom Matura 77. Težko smo čakali ta trenutek, da se bomo tudi mi enkrat s pesmijo in šopkom spomnili vsakega profesorja in se mu zahvalili za njegov 4-letni trud. Tudi ti dnevi so prišli in ko smo jih doživljali, nismo mogli verjeti, da je res. Prišel je konec brezskrbnih šolskih dni. Štiri leta so zapustila v nas določene sledove. Profesorji so ugotovili, da smo se zresnili, vendar smo sami to kar težko verjeli. Še vedno smo bili pripravljeni na vsako šalo. V teh štirih letih so se spletle nove prijateljske vezi. Zbrani iz revirskih krajev in tudi od drugod, smo še plašno opazovali na začetku v 1. letniku. Ko smo že nekaj časa preživeli skupaj, smo postali enotni, tovariški, pripravljeni pomagati drug drugemu; led je bil prebit, bili smo celota. Bili smo tovariška skupnost, skupaj smo uživali na ekskurzijah, trepetali pred šolskimi nalogami. Potem pa smo se znašli pred tistim odločilnim trenutkom. Treba si je bilo seči v roke, v slovo. Profesorji so nam vsakemu posebej stisnili roko. »Naj lepša in najbolj brezskrbna so dijaška leta,« so nam dejali. Tesno nam je bilo pri srcu, ko smo vsakemu posebej dejali nasvidenje. Šola nam je dala mnogo, posebno tistim, ki so pokazali zanimanje, da sprejmejo znanje, ki nam ga je nudila. Nihče izmed nas, ki ga je delo zanimalo, ni izgubljal časa, če se je vključil v mladinsko organizacijo na šoli, športno in kulturno življenje. Delo nam je prineslo edino prave navade, pravilen odnos in občutek, da zmoremo nekaj ustvariti, sodelovati pri ustvarjanju novega. Dosegali smo uspehe, bili smo deležni pohval, doživljali smo tudi razočaranja. Kljub številnim finančnim, prostorskim in drugim problemom pa naša dejavnost ni zamrla. Mnogi smo se v šoli vključili v različne dejavnosti, pri nekaterih pa je tekel tok srenješolskega dela mimo. Upam, da se bodo tudi tako nekoč predramili, kajti-naša družba danes potrebuje le delovne ljudi, ki bodo pripravljeni nekaj storiti zanjo in ne bodo mislili le na svoje koristi. Še malo in začel se bo trening. TEKMOVANJE VOJAŠKIH PEVSKIH ZBOROV V mornariškem vzgojnem centru v Pulju je bilo v sklopu praznovanja Titovih jubilejev in 35. letnice vojne mornarice organizirano tekmovanje vojaških zborov pod naslovom TITOVI MORNARJI. Na tekmovanju je sodelovalo šest zborov. Z mornarji in vojaki so nastopile učenke Srednje ekonomske šole, Medicinske šole in učenke Srednješolskega centra »Vitomir Širola-Pajo« iz Pulja. Za najboljšega je bil proglašen zbor mornarjev iz enote Aleksandra Teboša in učenk Medicinske šole, ki je osvojil prehodni pokal komandanta Mornarskega vzgojnega centra. Drugo mesto so osvojili mornarji iz enote Miše Dolinarja, tretje pa mornarji iz enote Simeona Kraljevskega. Za najboljšega dirigenta je bil z enoglasno odločitvijo proglašen mornar Zoran Rankovič. Maturantski izlet je bila naša zadnja pot, ki smo se je veselili že dolgo pred koncem šole. Odločili smo se za 7-dnevni izlet po Jugoslaviji. Menili smo, da je potrebno najprej spoznati lastno domovino in odkriti njene lepote. Pot naš je vodila do Beograda, od tam pa z vlakom dalje do Bara. Lahko smo opazovali veličastno delo tistih, ki so to 476 km dolgo progo zgradili. Peljali sftio se skozi 254 predorov, med katerimi sta najdaljša Sozina 6.970 metrov in Zlatibor 6.169 metrov. Proga doseže pri Kolašinu najvišjo nadmorsko višino, kar 1.032 m. Ko smo se pripeljali iz teme, smo se zazrli v doline pod sabo in o-pazovali številne klisure, slikovita mesta. Najbolj navdušeni smo bili nad reko Taro, ki je čista, ze- lene barve tekla daleč pod nami. Iz Bara smo se odpeljali v Ulcinj in prispeli tja pozno zvečer. Naslednji dan smo uživali v soncu na 14 km dolgi peščeni Veliki plaži. Profesorji, ki so šli z nami, niso bili strogi ljudje s katedra, ampak so se vživeli v naš maturantski krog. Na poti iz Ulcinja proti Dubrovniku, kjer smo se nameravali vkrcati na ladjo, smo se ustavili tudi v Cetinju, kjer so imeli nekoč svoje rezidence črnogorski vladike. Danes šo te' palače spremenjene v muzeje. Odlikujejo se po originalnosti številnih predmetov iz tiste dobe. Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali proti Lovčenu, 1749 ni visoki gori, na kateri je postavljen mavzolej Petru II. Petroviču Njegošu, znanemu vladiki in črnogorskemu pesniku. Kmalu smo morali avtobus zapustiti in se peš odpraviti dalje. Vzpeli smo se preko 464 stopnic do vrha, od koder je čudovit razgled na Črno goro. Na vrhu je vladala tišina, ki je tudi mi nismo želeli motiti, nekorldo-dninilvešth ldna d rajšnjem snidenju na tretjih mladinskih športnih igrah. Julij, ves žareč od poletne vročine. V juliju enainštiridesetega leta je vzplamtel ogenj upora v majhni balkanski deželi. Julij enainštiridesetega že 40 let plameni skozi čas in živi v srcih milijonov Jugoslovanov. 4. julija 1941 je v Beogradu politbiro CK ZKJ sklenil, da se začne Oborožena vstaja. In vzplamtel je julijski ogenj: 7. julija v Beli Crkvi v Srbiji, 13. julija na Čevu in drugih krajih Črne gore, 22. julija v Tacnu pod Šmarno goro v Sloveniji, 27. julija v Drvarju v Bosni in Hercegovini, 27. julija v Sebu v Hrvatski... Dolgo je trajala žetev. Štiri leta so matere na nepokošenih poljih čakale sinove, ne vedoč, da so jih pokosili rafali. Štiri leta so žene čakale može, otroci očete. Bila so dolga ta štiri leta. Grobovi so se nizali kod drevoredi po vsej deželi. Toda ogenj, ki je zagorel julija 1941. ni ugasnil. Štiri leta je čakala žetev do svobode. Danes je julij in nebo nad nami je čisto in svetlo. Danes se spomnimo vseh tistih, ki so prižgali julijski ogenj, ogenj revolucije. Spomnimo se na matere, katerih sinovi in hčere se niso vrni- Sfflo v času dopustov. Nekateri so dopust že izkoristili, drugi, so na dopustu v teh dneh, tretje pa dopustniški dnevi še čakajo. Sindikati v vseh podjetjih so se trudili, da bi čimveč zaposlenih odšlo na zasluženi oddih. Delavci, ki imajo doma še kmetijo, pa čas, namenjen oddihu, porabijo za večja kmečka opravila. Dnevi, namenjeni pbčitku, jim tečejo v garanju. Namesto spočiti in polni energije se vrnejo z dopusta utrujeni. To pa je le ena plat medalje. Druga kaže, da bi si sicer veliko delavcev sicer želelo počitek nekje ob morju ali v planinah, pa zaradi skromnih finančnih razmer ne morejo odšteti denarja za" včasih precej zasoljeno turistično ponudbo. Tudi če dobijo regres za dopust, se dopustu največkrat odpovejo in tisti kupček denarja raje potrošijo za stvari, ki jih za življenje nujno potrebujejo (mar oddiha ne!). To pa je nedvomno tisti problem, ki bi ga morali v naši samoupravni družbi odpraviti. Res je, da se na tem področju že vidijo nekateri dobri rezultati — ponekod sindikati omogočijo socialno šibkejšim brezplačno letovanje v njihovih počitniških domovih. Še vedno pa so redki tisti, ki lahko preživijo prijeten dopust brez strahu, da bodo zaradi dopustniških stroškov prikrajšani za kaj' drugega. Tisti z globljimi žepi pa seveda lahko preživijo dopustniške dneve brezskrbno in razsipno ter nemalokrat dodajo k planiranim dnevom dopusta še nekaj neplaniranih. li iz boja, spomnimo se pogumnih dejanj naših borcev. Sutjeska, Kadinjača, Pohorje in Dražgoše so veličastni spomeniki junaškega boja partizanov, kjer so mnogi naši najhrabrejši borci omahnih v boju za največjo vrednoto— svobodo. Danes v naši domovini cveti svoboda, gradimo samoupravni socialistični družbeni sistem Spomnimo se: naša partija letos slavi jubilej, 40 let prihoda tovariša Tita na njeno čelo. V svojo beležko obveznosti zapišimo ta jubilej. Ti, ki v srcu nosiš pesem in radost, ne pozabi tega dne. Visoko dvigni zastavo zmage. In bojuj se vedno:: — da ne bo več sovraštva med ljudmi; —■ da ne bo več vojne; — da na poljih ne bo cvetel plevel; — da o samoupravljanju razpravljajo samo tisti, ki ga gradijo; — da v našem družbenem sistemu ne bo kretničarjev in zaviračev... Visoko dvignimo zastavo zmage. Kajti julij je rojstni dan jutra naše dežele. To je pesem zmage, pesem napredka, neskončna pesem. Tone Bezgovšek Ta občutna razlika- bode v oči! Ce so ,že razlike v dohodku, naj bodo vsaj možnosti za letovanje kolikor toliko enake. Vsakemu, ki želi letovati, bi to morah omogočiti, delavcem s skromnimi žepi celo brezplačno. Takšna velikopotezna akcija bi obrodila in pripomogla tudi k boljšim medsebojnim odnosom. Prav gotovo bi z brezplačnim dopustom za vse socialno šibke štorih pomemben korak. Seveda se tu pojavlja vprašanje, kako bi tak brezplačen dopust lahko finančno izvedli. Morda bi to vprašanje-lahko uredili "s samoupravnimi sporazumi, z bolj smotrno potrošnjo denarja, ki ga delovne organizacije, namenijo za regres, oziroma za dopustovanje delavcev, z vlaganjem tega denarja v lastne počitniške domove itd. Morda so ta razmišljanja nekoliko enostranska, vendar vredna pretehtanja, če že zaradi drugega ne, prav zato, ker smo, doslej na področju dopustovanja naših de-' lavčev naredili bolj malo načrtnega in učinkovitega. Tone Bezgovšek Dopisujte v Glas mladih 0 DOPUSTIH OO ZSMS ČEČE SPOŠTOVANI 'UREDNIK! c.'Najprej vas lepo pozdravljam. -Služim svojo voj aško -.obveznost v Postojni,-a trenutno .-sem mar delovni. akciji »Pridvor 77« > v-Kopru, od koder se -vam tudi -jav-■ljam. Prosil bi za redno« pošiljanje časopisa Steklar, saj bi bil rad še vnaprej-'seznanjen ¿ 'delom v naši OZD in dogodki v Hrastniku nasploh. Obenem bi izkoristil-priložnost in pozdravil sodelavce v TGZD-2 - in izmeno Sušter—Udovč. vojak Anton Jecl V. P. 3672/44 66230 -POSTOJNA - ¡ZDRAVO, ANTON! Zahvaljujem se ti za lepo-kartico. Hvala za pozdrave, ki mi jih pošiljaš, tudi jaz ti jih vračam. -Steklarja'bom-pošiljal z veseljem, ker vem, da je to ena izmed oblik, prek katere boš obveščen, kaj in kako delamo. Te pozdravlja urednik SPOŠTOVANI UREDNIK! V prvih vrsticah vas prav lepo pozdravljam. Nahajam se na od-služenju vojnega roka v Sombo-ru v rodu aviacije. --¡. Oglašam Senvam .s-prošnja,g da bi mi-pošiljaU glasilo »Steklar«, ker bi bil rad vsak mesec informiran .o..delu- našega -kolektiva, ker Lep ¡pozdrav vojak Avgust Novak - . V. P. 3065 . uiSOMBOR l ZDRAVO, AVGUST! ..Hvala za pismo in pozdrave. Vsakokrat, ko .dobim. pismo od vojakov, M. ste na! odslužen ju vo jnega roka, se razveselim, to pa zato, ker vidim, da kljub temu da šte daleč. od kolektiva,„z, zanimanjem spremljate dogodke V na-špm.podjetju. Steklarja ti..bom z veseljem pošilj al. Te pozdravlja urednik * 1 . Za nagradni , kviz,, znanj a iz prejšnje .številke . .STEKLARJA smo .prejeli 25 rešitev« Pravilni odgovori glasijo: L B 1934 2. B Rim—Berlin—Tokio 1940 3. A 22. julij 1941 4. C 4.-ofenziva 1943 5. A 6. in 9. avgusta 1945 Z-a pravilne odgovore prejmejo nr grade naslednji izžrebanci: 1. nagrada 30 din: Vogrinc Terezija, upok. 2. nagrada 20 din: Miklič Jože, upok. 3. nagrada 10 din: Rancinger Ivan, upok. .-¡„SPOŠTOVANI UREDNIK! Najprej bi vas vprašal,,kako ste in kako tečejo dela v našem podjetju. .Meni je dobro inivam vsem želim veliko" uspehpv, priildelu. Težko pričakujem dan, 'ko bom spet -v'naši' delovni sredini; v kateri pa nisem dolgo delal, vendar je name napravila -.dober vtis! Prejmite vsi skupajrlepe- pozdrave, pasehno pa še Hanzi.Ro-bi; Janez, Mihela, . Ivan, Zibre in Fric. ! • "Pozdrav od vašega' bivšega delavca,.sedaj vojaka, ki pa upa, da bo po odšhjženjur voj gškega roka 'ponovno sprejet *v isto::sredino, v kateri j e' delal pred . odhodom v JNA. Obenem ; bi prosil za .naše glasiio:Steklar. .Vojak BišoaninSenad V. P. 9858/20 & 31274 ~BATAJNICA - ZDRAVO, BENAD! Tudi- tebi se - zahvaljujem za vse želje 'in pozdrave. Upam, da še boš kmalu vrnil v našo delovno sredino, da bomo skupaj ustvarjali in .-izpolnili-vse postavljene naloge. Tvoji «sodelavci bodo sigurno o-pazili tvoje pozdrave in se ti o-glasili s kakšno kartico. -Steklar-j a ti bom. pošilj al. . Lep pozdrav; urednik! OO ZSMS Čeče obstaja že precej dolgo. Ves čas so člani organizacije delovali aktivno v političnem. življenju krajevne .skupnosti. Ena od ohlik uspešnega delovanja iz preteklosti bi bila to, da so mladinci — prostovoljci pomagali pri gradnji zadružnega doma. Nekako taka akcija je bila - tudi kopanje j am za napelj avo telefona. Danes pa je precej njihove pozornosti in aktivnosti obrnjene na izgradnjo nogometnega ‘stadiona. . Upajo, da jim bo v kratkem uspelo izvesti enodnevno lokalno delovno akcijo. Seveda pa ni njihovo delo samo udarniško. Precej so spremenili na i-dejno političnem področju. Iz njihovih vrst izhaja nekaj dobrih komunistov, -ki uspešno opravljajo svoje naloge. Pravijo, da ima na aktivnost , .mladih zelo .velik vpliv šola, ki jim pomaga oblikovati in razviti mladinsko zavest. Glede organizacije bi omenili najprej to, da; .ta ni dobra.. Prej so imeli predsednika, ki je odstopil, tako da se morajo sedaj zadovoljiti z vršilcem dolžnosti- Poleg njega imajo tajnika, ki še kar -uspešno 'opravlja svojo funkcijo; prav tako' tudi blagajnik.: Imajo pa :še petčlanski upravni odbor; ki je doslej pokazal še največ pripravljenosti "za delo. Res je, da je njihova OO številčno precej velika, ni pa tudi delovna. Glavni dejavnosti, s katerima se ukvarja Večina aktivnih članov sta prosvetna in Športna. Člani njihove OO, ki so hkrati tudi člani Prosvetnega društva, prirejajo, organizirajo in izvajajb recitale in proslave ob pomembnih ? kulturnih praznikih. Športna dejavnost je bolj množična kot kulturna. Prevladuje nogomet, ki V glavnem privlači vse fante, v zadnjem času pa je postal aktualen tudi namizni tenis. Njihovi fantje — nogometaši so se udeležili že kar precejšnjega števila tekmovanj. Da bi laže vadili in da bi pridobili še več-članov, gradijo, kot smo že prej omenili, nogometno.igrišče, ki bo služilo tudi. za druge oblike rekreacije. ; Osnovni in največji problem OO ZSMS Čeče je nezainteresiranost za delo se pravi neaktivnost. Praktično dela na vseh področjih le peščica ljudi, ki so. vedno eni in isti in ti .so hkrati., člani predsedstva. Večkrat so se že spraševali, kaj je glavni vzrok neaktivnosti velikega števila članov, žal-nekega zadovoljivega odgovora še nimajo. Nekaterim so važnejši filmi v. kinu, druge pa enostavno ne zanima. Skoraj na vseh sestankih so in še poskušajo rešiti ta problem, toda skoraj vedno je tako, da so tisti, ki so na sestankih, vsi aktivni. Z vidika prihodnosti se vsaj v-kratkem ne bi mogla najti zadovoljiva rešitev. U-pajo pa,-da se bo to rešilo in da se bo njihova mladinska zavest toliko razvila-, da jim neaktivnost'nebo več problem. Seveda se v OO ZSMS Čeče ukvarjajo tudi z drugimi vsakdanjimi problemi,-ki so med seboj povezani ali :pa-so samostojni,: vendar niso ? tako pomembni kot' ta. . Zorko Karolina iiiimiiiiifiiiHiHHiiHniiHnfftfnnJumHimHHiiimiiiiiHminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuftiiuiiiiiiHiiiiiiuHHHimniiiiiHftHiiiiiiiiinHiiiiii ÍMAGRADNI KVIZ MAMA GLAS MLADIH : tl...Kuščar,,..dolg 24—30 cm, ima bočno stisnjeno telo in .vhlja§t'.lepljiv jezik, ki ga sproži, da.z.njim lbvhzuželke. Očesa obrača posamično'. Prilagojen' je „tako, 'da. tudi ob spreminjanju okolja spreminja barvo kože. Kateri ku--. šč-ar je to? : a) klaščivec ' b)- bison . - e) kameleon šat? Slovenski>pohtični. delavec, ..rojen, leta ■1900,. je že s.13 letfe-začel delati v tovarni stekla. Zgodaj se je vključil v napredno delavsko »gibanjev-Član KPJ- jePct leta 1924, istega leta je -emigriral v Francijo, od 1. 1931 je živel v SZ, kjer je obiskoval -višjo politično šolo. Od L 1947:'je bil-predsednik vlade SR Slovenije, od 1. 1953 predsednik ;IS in predsednik: ljudske skupščine. Leta 1967 je postal član sveta fede-- racije m .predsedstva CK ZKJ. Kdo je: ta ha-, ¡rodni-heroj? v Cambridgu. Postavil je temelj klasične fizike in višje matematike. Ukvarjal se je z zakoni o gibanju planetov ter utemeljil klasično teoretično fiziko.: Odkril je tudi gravitacijski zakon 1,-1666. Od-1. 1703 pa do svoje smrti pa je bil'predsednik kraljevskega društva (akademija znanosti).? Kdo je bil ta fizik? a) 4. Kako se imenuje .nagrada,, ki jo vsako, leto.podeljuj e akademija za filmsko umetnost« in znanost v Hollywoodu najboljšim ameriškim in tujim filmom, za najboljšo moško in' žensko vlogo, za najboljšo režijo,; scenarij itd. a) a) 3, Angleški fizik (1624—1727), matematik in astronomije po splošnem.mnenju eden izmed naj večjih- znanstvenikov. Bil je tudi profesor 5. Veja za telesno in psihično izpopolnje-;vanje:;je;na Japonskem nacionalna-organizatorja. Ustanovitelj Džigoro Kano je postavil le-: ta! 1892; temelje sodobnega sredstva za samoobrambo, ko je športni značaj pomaknjen v ozadje, Kateri šport je to? - a) karate b) ju-do c) baks iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuiiiiiiriiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiM|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimjiiii|iii]iiiiiiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiii?5