PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 219 (8312) TRST, sobota, 16. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA SEJI KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE Minister za pošto Gioia je poročal o prednostih sistemov PAL in SECAM Minister Natali o perečih vprašanjih naraščanja draginje in ziasti cene mesa RIM, 15. — Minister za pošte in mnogo več možnosti izvoza, če se telekomunikacije Gioia je danes ob- j izbere sistem SECAM. Zagovorniki silimo govoril na seji komisije za [ stema PAL trdijo, da je na področju Promet in telekomunikacije poslance zbornice o zapletenem vprašanju barvne televizije. To je istočasno tudi prvič, da vlada jasneje govori o tem vprašanju, če seseda izvzamemo časnikarski članek o barvni TV, ki ga je napisal Predsednik vlade Andreotti. Minister Gioia skuša biti v svojih kjavah strogo objektiven in je podrobneje navedel prednosti, ki jih Mudi sistem PAL in sisetm SECAM, te da bi sprejel kakršni koli sklep, ki je v pristojnosti vlade in parlamenta. , Minister pravi, da Nemci navajajo naslednje prednosti sistema RAL: 1. Vse države, ki so uvedle sistem PAL, so navedle, da gre *a tehnično boljši sistem, kot je SECAM. Sistem SECAM ima fizikalne omejitve zaradi moduliranja frekvenc in zaradi tega sprejem ai dober na oddaljenih in goratih Področjih. Povsod, kjer so uvedli sistem PAL, pa so dobili izredno Pozitivne rezultate. Izdelava barvnih televizorjev po sistemu PAL Po predstavlja nobene težave, česar pa ni mogoče trditi za SECAM. 2. Obstaja mnogo večje tržišče Za prodajo sprejemnikov sistema fAL in vrhu tega večina držav, ki j® izrala sistem SECAM, ne dovoljuje uvoza sprejemnikov, ker brati svojo industrijo. Italijanska industrija zagovarja PAL, ker te Prepričana, da bo tako lažje prodala svoje izdelke. 3. Izmenjava programov med državami, ki uporabljajo sistem RAL, je mnogo lažje, kot s sistemom SECAM. Poleg tega ne bo s sistemom SECAM možna niti neposredna izmenjava s Francijo. 4. Na mednarodnih konferencah Pa Dunaju (1965) in v Oslu (1966) so se vse države zahodne Evrope Izrekle za sistem PAL in tako so Pstvarili evropski sistem PAL, ‘na drugi strani pa se je ustvaril sistem SECAM s Francijo in vzhod-Pimi državami. Na teh konferencah Se je Italija zavzemala za PAL. Francozi pa pravijo, da so pred-Posti njih sistema SECAM nasled-Pje: 1. Tudi italijanski tehniki so se Prepričali, da niso utemeljene kritike o sistemu SECAM, češ da je tehnično slabši in da ne dopušča dobrega sprejema v goratih krajih. Dokazano je poleg tega, da je sistem SECAM mnogo boljši za videokasete in za notranja televizijska °ffircžja. Stroški za francoski sistem so manjši kot za PAL. Govori se tudi o nevarnosti propagande komunističnih držav, ker so te 'zbrale sistem SECAM. To je nemogoče, ker gre za drugačen sistem in ker ni videti razloga, da ki prišlo do propagandnega vala Z barvnimi sprejemniki, ko ni prišlo z belo-črno televizijo. 2. Italijanska industrija bo imela sistema PAL 67 milijonov koristnikov, SECAM pa 15 milijonov. Pri tem ne upoštevajo ogromnih možnosti držav v razvoju, kjer tržišča še niso nasičena. Kolikor bi izbrali sistem PAL, pa bi to pomenilo oster konkurenčen boj z industrijo, ki že dalj časa proizvaja barvne televizorje, ki je amortizirala naprave in ki sedaj razpolaga z zalogami nekaj sto tisoč televizorjev. Zelo verjetno bi se zgodilo, da bi Italija uvažala televizorje iz Nemčije in ne obratno. Kolikor pa bi Italija izbrala sistem SECAM, bi avtomatično postala dobavitelj državam, ki so se odločile za ta sistem (n. pr. Libija). Vse investicije industrije za izdelavo televizorjev PAL bi lahko še nadalje izkoriščali in bi bile potrebne nove ne obsežne investicije. Končno bi izbira sistema PAL podvrgla Italijo ostri japonski konkurenci, ker je sistem PAL premalo zaščiten s patenti in ga lahko Japonci izkoriščajo ne da bi plačali najemnino za patent. 3. Italijanska odločitev bo vplivala na Španijo in Grčijo, pa tudi Jugoslavija se še nj dokončno odločila. Samo Slovenija je dovolila družbi Telefunken, da je postavila oddajnik PAL v Kopru. Programe tega oddajnika sprejemajo v severno vzhodnem predelu Italije in je očitno, da gre za pritisk v tej smeri. Francoska vlada je končno uradno predlagala, da bi v Rimu ustanovili raziskovalni center za barvno TV. Minister Gioia je zaključil, da bo najbrž še ta mesec predložil dokončno poročilo Uwi na osnovi izsledkov poskusnih barvnih odaj. Na vsak način pa je nujno, da se izbere ustrezni sistem istočasno pa je treba tudi v okviru programiranja odločiti, kdaj se bo v Italiji pričelo z rednimi barvnimi oddajama, kar je nujno, da bo lahko elektronska industrija programirala svojo dejavnost. Minister za kmetijstvo Natali pa je na seji druge komisije zbornice poročal o naraščanju cen in o vplivu cen živil na življenjske stroške. Minister je ugotovil, da so se cene prehrambenih izdelkov znižale v manjši meri kot cene dru gega potrošnega blaga ter da so zlasti ostro narastle cene raznih uslug. Pri živilih pa gre za nov pojav pri potrošnji mesa, ki je od 1955. leta narasla od 20 kg na prebivalca letno 1971. leta pa je dosegla že 55,3 kg. NOVO KRIMINALNO DEJANJE USTAŠKIH TERORISTOV NA ŠVEDSKEM Trije ustaši ugrabili švedsko letalo s 85 potniki in izsilili osvoboditev sedmih ustaških zločincev Grozili so, da bodo letalo razstrelili, če ne bodo osvobodili njihovih pajdašev Med zločinci, ki naj bi jih osvobodili, tudi morilca veleposlanika Roloviča Švedska vlada privolila v zahtevo ugrabiteljev, da bi rešila življenja potnikov STOCKHOLM, 15. — Trije us laški teroristi so preusmerili letalo švedske družbe SAS s 85 potniki, ki so ga prisilili pristati v Mal-moju. Grozili so, da bodo letalo razstrelili, če švedske oblasti ne bodo osvobodile sedmih zločincev, ki so zaprti v švedskih zaporih. Vlada Olofa Palmeja je sklenila, da sprejme zahteve ustašev. Med zločinci, ki naj bi jih osvobodili, sta tudi morilca jugoslovanskega poslanika v Stockholmu Vladimira Roloviča. Letalo «DC-9» družbe «Scandi- ~ " . .... , . , navian Airlines System>. je odpeto-; sk,h. zaP°rlh' ^ razstrehh letalo s valo iz Goteborga s 85 potniki, na- potniki vrel|iuiiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiiiiii,'a"",aliaaillllu,n"miiii|i'",i'i|""ii'|i|,,l'iiii|i'im'i'mi"'1>,ni'ii|ii|l|iB URADNO SPOROČILO FRANCOSKE VLADE 19. in 20. oktobra konferenca desetih Predsednik Francije Pompidou je pismo z vabilom na konferenco poslal poglavarjem zainteresiranih evropskih držav PARIZ, 15. — Predsednik Franci-* Pompidou je danes naslovil urad-| ^ vabilo desetim državnim pogla 'farjem zahodnih evropskih držav, | ^9 ge zberejo na konferenci na Vrhu. Georges Pompidou se v pis | tilu sklicuje na sestar.ek ministrov zunanje zadeve in za finance, ki je bil v Rimu in pravi, da gre *a novo zelo važno razdobje v zgo kovini evropske skupnosti. V tem "ovem razdobju bo možno okrepiti , Gospodarsko in socialno sodelova-I tije, Evropa šestih pa se je razši-! *>la v Evropo desetih. Pompidou tu-j J® izraža upanje, da bo na konfe-| ‘eHci mogoče najti rešitve za go-, 5R°darska in monetarna vprašanja. .Končno predsednik Francije v I P>stnu vabi državne poglavarje na ! konferenco, ki bo 19. in 20. ok-! iobra v Parizu. Ro seji vlade se je v Parizu mno-S «o ugibalo, kaj se je v resnici zgo-Jlo in se je najprej samo izvedelo, ! aa je Pompidou poslal državnim po-| glavarjem osebno pismo, tako da »o nekaj časa prjčele celo krožiti govorice, da se je Francija ponovno premislila in da gre za odložitev konference. Kasneje pa je postalo Jasno, da gre samo za diplomatsko \ijudnost in da niso pisma hoteli Rjaviti, predno ga ne bi prejeli Poglavarji držav, na 'vatere je bilo Naslovljeno. je obrazložil zahtevo, da se od 12 na 6 odstotkov zniža taksa IVA v javnih lokalih. Egiptovski zunanji minister v Italiji RIM, 15. — Danes je prispel v Italijo na uradni obisk egiptovski minister za zunanje zadeve Zajat, katerega je na letališču pozdravil zunanji minister Medici. Zajata je že danes sprejel predsednik republike Leone, jutri pa se bo dalj časa razgovarjal z Medioijem o napetem položaju na Sredozemlju in o dvostranskih odnosih. Sadat v Tripolisu RIM, 15. — Predsednik vlade An-jtičotti je danes sprejel prerisedni- - --- - . ■. - - kjt Confcomercio prof. Orlanda, ki i nju med arabskimi državami, KAIRO, 15. — Egiptovski predsednik Sadat je prispel v Tripolis, kjer se bo sestal z libijskim predsednikom Gedafijem. Sestanek je v okviru prvega srečanja združenega egiptovsko - libijskega politične ga poveljstva, ki je bilo ustanovljeno pretekli mesec na srečanju med obema predsednikoma v Ben-gasiju. Tedaj sta predsednika tudi sklenila, da bo prišlo do 1. septembra prihodnjega leta do popolne združitve med obema državama. V Kairu menijo, da bosta Sadat in Gedafi v Tripolisu razpravljala tu di o zadnjih izraelskih napadih na Sirno in Libanon, ter o sodelova mat že v Parizu, je ameriško veleposlaništvo v britanski prestolnici zatrjevalo, da je Kissinger še vedno v Londonu. Posebno letalo, ki je Kissingerja pripeljalo iz Moskve v London, je bilo še vedno na londonskem letališču, kar je prevaralo tudi najbolj, skeptične časnikarje. Okrog poldne pa je Bela hiša sporočila, da je na sporedu srečanje s severnovietnamskima predstavnikoma. Iz lakoničnega poročila ni bilo razumeti, če je bilo srečanje že v teku ali celo zaključeno, ali pa se sploh še ni začelo. Pozneje se je zvedelo le, da je bilo srečanje v jutranjih urah, toda ni znano, kje je potekalo in koliko časa je trajalo. Kissinger se je nato pojavil pred očmi časnikarjev šele ob uri, ki je bila določena za sestanek s Pompidoujem. Ta sestanek je trajal poldrugo uro, ko pa je Kissinger v spremstvu ameriškega veleposlanika v Parizu Watsona zapustil Elizej, so ga časnikarji in fotografi takoj obkolili ter obsuli z vprašanji, ki pa niso dobila odgovora. Glede srečanja s Pompidoujem je Kissinger povedal le, da je šlo za «odlični razgovor*, na številna vprašanja glede sestanka z Le Duc Tojem pa je Nixonov odposlanec izustil samo štiri besede: «Da, srečal sem ga.» To je bilo vse in to je tudi dejansko vse, kar se je zvedelo o današnjem srečanju, ki je bilo že sedemnajsto od začetka leta 1970 in peto letošnjega leta. Seveda ne manjka domnev, skoraj gotovo je, da je Kissinger vprašal za pojasnila glede zadnjega dokumenta južno-vietnamske začasne revolucionarne vlade, medtem ko ni našla potrdil vest, da naj bi Nixonov odposlanec orisal sogovornikoma nove predloge svoje vlade, ki naj bi že dobila privolitev kremeljskih voditeljev. Po mnenju, ki prevladuje med pariškimi opazovalci, pa je bilo današnje srečanje posvečeno v glavnem izmenjavi informacij in pojasnil ter nikakor ni bilo odločilnega pomena. Glede poteka vojne v Vietnamu je saigonsko vojaško poveljstvo danes sporočilo, da so njegove čete zavzele Quang Tri. Mesto, ki leži trideset kilometrov .južno od demilitariziranega pasu, so partizani osvobodili že maja, na začetku ofenzive, od takrat pa so si kolaboracionisti zaman prizadevali, da bi jo iztrgali iz rok čet FNO. Ameriško letalstvo in topništvo sta v tem času nenehno bombardirali mesto, ki je sedaj samo še kup ruševin. V zadnjih mesecih je saigonsko poveljstvo že trikrat ali šti rikrat sporočilo, da je bil Quang Tri zavzeti, pozneje pa je moral sam sebe demantirati Zato je tudi današnje poročilo treba jemati s pridržkom. Ameriško poveljstvo pa je danes objavilo vest o letalski bitki, ki se je razvnela v ponedeljek nad Ton kinškim zalivom, nedaleč od Hnno-ia. Ameriški »phantom*, ki je odle- spopadel s tremi sevemovietnamski-mi «migi». Po ameriški verziji je «phantom» sestrelil en0 sovražno letalo, eno pa poškodoval, potem pa je bil tudi sam sestreljen, ko se je vračal proti letalonosilki. Pilota sta se rešila s padalom. Sevemovietnamska agencija, ki ne omenja letalske bitke, pa je sporočili, da sta bili nad severno-vietnamskim ozemljem sestreljeni dve letali, 0d katerih eno izvidniško brez pilota. S tem so Američani zgubili nad Severnim Vietnamom od začetka vojne že 3.912 letal. Danes sta medtem dospela v lao ško prestolnico Vient.iane ameriška pacifista Cora Weiss 'n Dave Del-linger, ki bosta jutri odpotovala v Hanoi, kjer jima bodo izročili tri ameriške častnike, ki jih je sever-novietnamska vlada sklenila osvoboditi. Pacifista bosta častnike pospremila v domovino. jeni zaradi sodelovanja pri istem u-moru, ter še Blagoja Mikuliča in Ivana Vujičeviča, ki sta pred časom vdrla v jugoslovanski konzulat v Goteborgu ter grozila, da bosta umorila tri talce, če ne bodo jugoslovanske oblasti osvobodile nekega kriminalca, ki je bil zaprt v SFRJ. Beograjska vlada je takrat zahtevo zavrnila, ustaša pa sta se nato predala švedski policiji, ne da bi prišlo do prelivanja krvi. Ministrski predsednik Olof Palme je takoj sklical vlado na izredni seji, na kateri so sklenili, da bodo privolili v zahtevo teroristov. Sedem zločincev, ki so bili zaprti v štirih različnih zaporih, so vkrcali na helikopterje ter jih pripeljali na letališče v Mal-mo, kjer naj bi v kratkem prišlo do izmenjave. O ugrabiteljih letala so se zvedeli le priimki: Simič, Bajič in Braun-ko. Kot so povedali policisti letališča v Malmoju, so bili videti dokaj živčni. Kmalu po pristanku so celo zagrozili, da bodo takoj razstrelili letalo, če ne bodo ukazali prisotnim časnikarjem in fotografom, da se oddaljijo. Olof Palme je po vladni seji izjavil. da so storili vse. kar je bilo mogoče, da bi rešili življenje potnikov. Povedal je tudi, da so odredili vrsto varnostnih ukrepov na letališču, iz česar so nekateri sklepali, da bodo skušali preprečiti teroristom, da zapustijo državo. V trenutku, ko poročamo, še ni prišlo do zamenjave talcev z zločinci. Niti ni še znano, kam so ustaši namenjeni, če jim bo uspelo zapustiti švedsko. ZAKLJUČEN OBISI ( A VSTRIJSKEG/ PREDSEDNIKA JONASA V SFRJ VValdheim o perečih svetovnih vprašanjih NEW YORK, 15. - Glavni tajnik OZN Waldheim je na nekem srečanju v New Yorku poudaril, da združeni narodi ne bodo mogli še dlje časa samo gledati, kaj se dogaja v Vietnamu. Obžaloval je, da ni bila sprejeta njegova ponudba za posredovanje pri iskanju politične rešitve vietnamske vojne. Kar se tiče Bližnjega vzhoda pa je Waldheim naglasil, da sedanji dogodki ne bodo smeli preprečiti nadaljnjega iskanja mirne rešitve tega tako zapletenega vprašanja. Toda rešitve ne bo mogoče doseči brez popolnega sodelovanja obeh prizadetih strani. Ko je govoril o drugih svetovnih vprašanjih, je še posebno poudaril humanitarno vlogo OZN v Bangla dešu. ki je preprečila lakoto v tej državi. Pomoč tej novi azijski državi, ki je znašala skupno 600 milijonov dolarjev, je bila največja tovrstna akcija združenih narodov od leta 1945 do danes. Spričo vedno večjih težav nerazvitih držav je glavni tainik OZN dejal, da bo usoda človeštva v velikj meri odvisna od tega, kako bo rešeno vprašanje naraščajočega gospodarskega in tehnološkega razpona med revnimi in industrializiranima državami. Poudaril je, da se slednje premalo zanimajo za to žgoče vprašanje. Ustaša Barišič in Brajkovič, morilca jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu Roloviča atiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiBuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiifiiiiiiitiiiiik Krepitev prijateljskega sodelovanja in odnosov med obema državama Pogovori med Titom In Jonasom - Avstrijski predsednik si je ogledal nove beograjske naselbine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Avstrijski predsednik Franz Jonas se je danes popoldne po kratkem zasebnem obisku v Jugoslaviji in razgovorih s pred sednikom Titom vrnil na Dunaj. Pred odhodom je predsednik Jonas izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen tako z obiskom kot z razgovori s predsednikom Titom. Od avstrijskega predsednika s« se na letališču poslovili podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonič, podpredsednik zvezne skupščine Gustav Vlahov, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, predsednik skupščine Beograda Branko Pešič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Srbije Aleksandar Pan-kocevič pomočnik zveznega tajnika za ljudsko obrambo generalni polkovnik Ivan Dolničar jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Voš-njak, druge jugoslovanske osebnosti ter avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Aleksander Otto z oseb- šest avstrijskih turistov je včeraj zgubilo življenje, ko je avtobus, s katerim so se peljali na ogled Postojnske jame, v bližini Planine trčil v tovornjak z madžarsko registracijo. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni. Na sliki: desno uničeni avtobus, na levi pa je videti reševalce s krstami, v katerih so trupla žrtev strašne nesreče. članek berite na 6. strani jem veleposlaništva. Danes zgodaj zjutraj si je avstrijski predsednik najprej v dveumi vožnji po Beogradu v spremstvu predsednika skupščine Beograda Pešiča ogledal nove naselbine v starem in v Novem Beogradu. Za tem pa je v Belem dvoru nadaljeval s predsednikom Titom v sredo začete razgovore. Današnjih razgovorov, ki so se nanašali na dvostranska in na najvažnejša mednarodna vprašanja, so se z jugoslovanske strani udeležili podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, predsednikov svetnik za zunanje zadeve Miloš Melovski in jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak. Z avstrijske strani pa načelnik kabineta predsednika avstrijske republike dr. Trescher in avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Otto. Po razgovorih je predsednik Tito priredil v čast svojega gosta poslovilno kosilo, katerega so se udeležili vsi udeleženci razgovora. V sporočilu za tisk, ki je bilo objavljeno po odhodu avstrijskega predsednika se ugotavlja, da sta se Tito in Jonas razgovarjala o aktualnih dvostranskih vprašanjih in mednarodnem položaju in pri tem potrdila pripravljenost in potrebo po nadaljnjem napredku medsebojnih odnosov med obema državama v duhu prijateljskega in dobrososedskega sodelovanja. Razgovori so potekali v odprtem in prisrčnem ozračju. Obe strani sta, kot je poudarjeno v sporočilu, zadovoljni z rezultati razgovorov. Obisk predsednika Jonasa je nov prispevek k dobrososedskim odnosom med obema državama, poudarja na koncu sporočilo. B. B. Jugoslovanski sindikati proti povišanju cen BEOGRAD, 15. — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič - Sane je v pismu obvestil predsednika zveznega izvršnega sveta Dže-mala Bijediča o včerajšnjih sklepih predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije v zvezi z zahtevo za povišanje cen kruhu, sladkorju in jedilnemu o- Naraščajoča napetost na Bližnjem vzhodu Palestinci napovedujejo zaostritev boja proti Izraelu TEL AVIV, 15. — že nekaj dni zaporedoma je prišlo na izraelski meji z Libanonom in Sirijo do manjših vojaških spopadov, ki izražajo vedno večjo napetost med Izraelci in arabskimi sosedi. Tudi preteklo noč je skupina palestinskih gverilcev napadla na obronkih hriba Hermon izraelsko patruljo, ubila dva izraelska vojaka in enega ranila. Izraelsko poveljstvo je potrdilo to vest in poudarilo, da je tel z letalonos/ hc »America*, se je 1 do spopada prišlo nekaj sto metrov od demarkacijske črte z Libanonom. Pa drugi strani pa so libanonski časniki danes sporočili, da so izraelske sile včeraj dvakrat vdrle na libanonsko ozemlje in prodrle kakih pet kilometrov v notranjost države. Pri kraju Deir Dimas so Izraelci napravili cestni blok, ustavljali avtomobile in pregledovali o-sebne dokumente potnikov. Pri drugi akciji pa so Izraelci pregledali neko manjše naselje ter spraševali domačine, kje so gverilci. Vojaške močne patrulje so spremljala oklepna vozila. V Siriji vlada v zadnjih dneh velika napetost pred morebitnimi novimi izraelskimi letalskimi napadi. Zato so danes zjutraj ustavili ves civilni letalski promet nad sirskim ozemljem, ki so ga ponovno odprli čez dobro uro. V Damasku so sporočili, da je bil ta ukrep sprejet zaradi »živahne sirske letalske dejavnosti*. Člani izvršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine Ku-duny je izjavil v Kairu, da nedavne izjave predsednice izraelske vlade Meirove, da namerava Izrael začeti z odločno akcijo proti gverilcem, pomeni napoved vojne in dodal, da so gverilci pripravljeni odgovoriti z nasiljem na nasilje. Ku-duny je v izjavi egiptovski časopisni agenciji »Men* tudi napovedal, da bodo gverilci v prihodnjih dneh poostrili svoje napade na Izrael. lju. Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije se je namreč včeraj na svoji seji odločno uprlo zahtevam po povišanju cen omenjenim prehrambenim artiklom z ugotovitvijo, da bi povišanje cen teh in drugih artiklov zmanjšalo vrednost dosedanjih pozitivnih rezultatov v gospodarskih gibanjih in poslabšalo položaj delavcev z majhnimi prejemki. Holandski minister v Jugoslaviji BEOGRAD, 15. — Holandski minister za sodelovanje z državami v razvoju dr. Boertien in podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša sta se danes razgovarjala o možnosti nadaljnjega napredka jugoslovansko - holandskega sodelovanja v bodočih gospodarskih odnosih, ki se odpirajo po 3. konferenci svetovne organizacije o trgovini in razvoju. V razgovorih je bilo nadalje ugotovljeno, da so možnosti za napredek dvostranskega sodelovanja med Holandsko in Jugoslavijo na področju industrije in tehnične pomoči. Ustaški teroristi na Švedskem so ugrabili letalo družbe SAS s 85 potniki, ki je letelo na progi Goteborg — Stockholm ( ter ga preusmerili na letališče v Malmo. Tu so zagrozili, da bodo razstrelili letalo s potniki vred, če ne bodo švedske oblasti osvobodile 7 ustaških zločincev, med njimi tudi morilca jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Roloviča, ki so zaprti v raznih švedskih zaporih. Da bi rešili življenja potnikov, je švedska vlade privolila v te zahteve ter ukazala prepeljati ustaške zločince e helikopterji na letališče v Mai-mo, kjer naj bi jih zamenjali za potnike letala. Predsednik Francije Pompiduo je naslovil državnim poglavarjem desetih evropskih držav uradno vabilo za zasedanje na vrhu, ki bo v Parizu 19. in 20. oktobra. Nixonov odposlanec Kissinger se je včeraj že sedemnajstič sestal s severnovietnamskim pogajalcema Le Duc Tojem in Xuan Thuyem. Srečanje je poteklo v največji tajnosti, po splošnem mnenju pa ni privedlo do bistvenih premikov položaja. Kissingerja je včeraj sprejel tudi francoski predsednik Pompidou. V komisiji za promet in telekomunikacije poslanske zbornice se je pričela razprava o barvni TV na osnovi poročila ministra za pošte in telekomunikacije Gioia, ki je navajal prednosti in šibkosti obeh sistemov PAL in SECAM. S tem se je pričela javna razprava o barvni TV, ki so jo hoteli preprečiti in po tiho uvesti francoski sistem brez razprave v parlamentu. TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKI ZUPAN BO V TOREK SPREJEL ZASTOPNIKE SINDIKATOV DELEGACIJA IZ BORŠTA SE JE VRNILA PRAZNIH ROK Spaccini za energičen skupen nastop šolski skrbnik zavrnil zahtevo V obrambo tržaškega gospodarstva po namestitvi četrtega učitelja Po srečanju s CGIL, CISL in UIL bo župan sprejel predstavnike strank - Tržaško gospodarsko krizo je treba rešiti enkrat za vselej - Medsebojna povezanost krize v ladjedelništvu, mornarici in pristanišču Župen Spaccini se bo v torek popoldne srečal s predstavniki treh sindikalnih organizacij, s katerimi bo razpravljal o odprtih vprašanjih tržaškega gospodarstva, ki preživlja globoko krizo in o nujnosti odločnega in enotnega nastopa pred rimsko vlado. S tem je tržaški župan dejansko podprl predloge o skupni akciji vseh političnih in družbenih sil ustavnega loka v obrambo tržaškega gospodarstva, mimo polemik in ne glede na stališča prejšnjih let. Položaj je izreden in terja izrednih ukrepov, v katere ne gre tokrat vmešati predvolilnih polemik. Predloge za skupno akcijo vseh družbeno - političnih sil so prejšnje dni objavili sindikati CGIL, CISL in UIL. nadalje KPI in delavski svet ladjedelnice ^jSv. Marka», ki je tudi dal pobudo za vrsto srečanj s tajništvi tržaških političnih skupin. Spaccini se .bo najprej sestal s sindikati, nah? pa s predstavniki litičnih straihk in gospodarskih gov. Ng teh&azgovarih bo preveril možnosti za takojšnjo in energično akcijo prf rimski vladi, katere namen naj bi bil doseči preusmeritev negativnih teženj v tržaškem gospodarstvu. Spaccini meni, da mora ves Trst energično nastopiti in se, enkrat za vselej lotiti vseh odprtih vprašanj, in to ne ločeno, kajti vsi tržaški produktivni sektorji — od ladjedelnic, do mornarice, do pristanišča in letalskih prog in infrastruktur so medsebojno povezani. Med prvimi vprašanji, ki jih bo Spaccini obravnaval s sindikati pa je _ seveda — kriza v tržaškem Lloydu, ki mu grozilo z ukinitvijo turističnih prog, kar bi pomenilo za tržaško brodarstvo izgubo ladij «Asia», «Africa», «Victoria», »Euro-pa», »Cristoforo Colombo* in še štirih ladij družbe »Adriatica* iz Benetk, ki so sicer običajno pristajale v tržaškem pristanišču. politi! krogo kriti stroške za menze v šolah s celodnevnim poukom. Ukrep zadeva 34 občin F. - J. k., v katerih je v teku poskus celodnevnega pouka. Odbor je tudi odobril izdatek 150 milijonov lir za nakup avtobusov ter za prevoz učencev. Na predlog odbornika za poljedelstvo Oomellija pa je odbor dodelil 15 milijonov lir za pomoč kmetijskemu zadružništvu. Seje vodstev tržaških strank Včeraj so se sestala vodstva strank, ki se pripravljajo na skorajšnjo volilno kampanjo za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Deželni komite KPI je razpravljal o političnem položaju v državi in deželi ter kooptiral v svoje izvršne organe nekaj novih članov iz vrsta razpuščenega PSIUP, pa Namestitev četrte učne moči v Borštu, kjer je letos 33 učencev, sodi v pristojnost ministrstva - Delegacija odklonila predlagane neustrezne rešitve Pred časom smo že pisali, da je rešitev tega problema ne sodi v nje bila delegacija borštanskih mater pri šolskem skrbniku dr. Fidenziju in da mu je izročila pismo s podpisi staršev osnovnošolskih otrok iz Boršta, v katerem so zahtevali namestitev če trte učne moči v Borštu, saj se je krajinski vodstvi KD in PSI pa j z vpisom 7 prvošolcev letos stanje sta ustanovili posebne enotne komisije, v katerih so zastopanj predstavniki vseh struj. Namen teh komisij je sestava kandidatnih list po posvetovanju s sekcijami in strankinih programov. Pod vodstvom posl. Almiranteja so se sestali tudi aktivisti MSI, katerim je Almirante dal podrobna navodila glede volilne kampanje. Ob odhodu iz Trsta je Almirante poudaril, da bo ves MSI pomagal tržaškim fašistom z upanjem, da bi okrepili svoje pozicije. v Borštu odločno poslabšalo. Zakon namreč prepoveduje skupen pouk več razredov, če število učencev presega deset enot. Kakorkoli bodo združili po dva in dva razreda bo letos število učencev presegalo 10. Če bodo združili 1. in 3. razred ali pa 2. in 4., kot predlaga šolski skrbnik Fi-denzi, bo število učencev 11 oziroma 13. Vsekakor preveč. Fidenzi je takrat obljubil materam, da jih bo čez deset dni ponovno povabil in da bo v tem času premislil o vsej zadevi. Včeraj se je delegacija Borštanov Podrobno bomo o sestankih KD vrnila k skrbniku Fidenziju, ki je in PSI poročali jutri. dejal, da mu je zelo žal. ampak da aiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiuniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiHiiiMKiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KONZORCIJ OBČIN TRŽAŠKE POKRAJINE MORA TAKOJ UKREPATI! Mnenje delavskega sveta «Durissini» in KPI o centru za delovno medicino Delavski svet obžaluje, ker se javne oblasti niso posvetovale z delavci, ki so prvi dali pobudo za ustanovitev koristnega centra Center potrebuje osebje, sredstva, laboratorije in ambulante Pred dnevi smo seznanili naše 'želavski svet »Durissini* to obža-bralce s sklepom občinskih uprav luje, obenem pa izraza upanje, da Potrjen datum deželne konference o vojaških služnostih Na svoji zadnji seji je deželni odbor sklenil, da bo 16. in 17. decembra v Vidmu deželno srečanje o vprašanjih krajevnih ustanov. Datum so potrdili tudi ob upoštevanju dejstva, da bodo novembra upravne volitve v nekaterih občinah dežele Furlanije - Julijske krajine. Potrdili so tudi, da bo deželna konferenca o vojaških služnostih v soboto, 21. oktobra v Gorici. V teku seje je odbor odobril nekaj važnih sklepov v zvezi s šolami, ki imajo celodnevni pouk. Na predlog odbornika Giusta je odbor potrdil podporo v znesku 250 m lijonov lir občinam, ki morajo .................................................M.«..'."»H« NA SREČANJU SINDIKALISTOV Z RAVNATELJEM DE CARLIIEM Nezadovoljiv odgovor uprave ACEGAT sindikatom Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek pri županu Spacciniju tržaške pokrajine, deželnega odbor ništva za zdravstvo in pokrajinske uprave v Trstu, da v industrijski coni pri Domju ustanove center za medicino dela, ki bc nadzoroval zdravstveno stanje delavcev v proizvodnji, posegel v primerih, ko bi zdravje delavce/ bilo ogroženo na delovnem mestu ir — s pomočjo zdravstvenih knjižic in periodičnih pregledov, tako posamičnih, kakor kolektivnih — aktivno ustvarjal pogoje za ustrezno medicinsko preventivo v tovarnah. Vest smo objavili po prejemu u-streznega sporočila omenjenih ustanov, tokrat pa so se oglasili neposredno prizadeti — se pravi delavci tega področja. • Delavski svet podjetja »Durissini*, ki je že pred časom dal pobudo za t-kupen sestanek vseh delavskih delegatov industrijskega področja, ha katerem so izoblikovali predlog o ustanovitvi omenjenega centra, je sicer izrazil svoje zadovoljstvo, hkrati pa poudarja, da je bila javnost o tem sklepu krajevnih ustanov obveščena na kaj čuden način. Delavci, ki so se aktivno zavzemali za ustanovitev tega centra in so, it pred sklepom omenjenih krajevnih ustanov, navezali potrebne stike tudi s tehniki, in zdravnik, so za sklep izvedeli preko tiska. Nad občinsko palačo se spet kadi črn dim. Pogajanja za sporazum med upravo ACEGAT in sindikati CGIL, CISL in UIL so se spet zataknila ob čer in težko bi napovedali, kako se bo zadeva končala. Posvetovalna komisija za upravo AC si iiz Padove, glavna poročila pa so podali priznani speciliasti in univerzitetni profesorji Ferrara iz Messine, Bartorelli (Milan), Brod (Hannover), Funck-Bretamo (Pariz), Ecoiffier (Pariz), Voegeli (Bern), Fiaschi (Padova) in POS- EGAT ie prejšnje dni ure in ure raz- sati (Bologna). V glavnem so go EG je pr j. j I 0 krvnem obtoku in neka te- izkušnjah in dognanjih. bi ga Le te nimajo veliko manevrskega prostora. če pomislimo da sta (v občinskem prevoznem podjetju šibkejši) CG IL in UIL le s težavo prepričali CISL, naj prekine zaporedje stavkovnih akcij in obnovi pogajanja z zmernejšimi zahtevami. Žal je zadržanje upravne komisije ACEGAT spet spravilo v nevarnost premirje, ko so avtobusi v mestu (posebej še zaradi slabega vremena) nujno potrebni. Na včerajšnjem srečanju s sindikati je ravnatelj podjetja De Carli izrazil pripravljenost, da se čimprej ustanovi paritetična komisija, katere naloga bo preučitev finančnega položaja uslužbencev drugih prevoznih podjetij v glavnih mestih italijanskih dežel. Prav tako se je obvezal za izboljšanje prevozne mreže ln drugih storitev in za postopno širjenje števila šoferjev. Ni pa mogel pristati na to, da bi dopolnilni sporazum normativnega značaja obnovili v rokih, kakršne postavljajo sindikati (ta sporazum je zapadel namreč 1. julija letos). Odgovornost za to je naprtil občinski upravi. Tako so se sindikalisti razšli z De Carlijem. ta pa jim je še zvečer sporočil, da jih bo v ponedeljek zvečer sprejel župan Spaccini. S tem je spor Acegatovih šoferjev prešel v pristojnost občinske uprave. Danes zaključek zdravniških dnevov V Avditoriju se je včeraj nada Ijevalo študijsko srečanje italijanskih, francoskih, nemških in švicarskih zdravnikov, ki se bo zaključilo danes. Včerajšnjemu zase danju je predsedoval prof. Patra*- Na srečanje je včeraj prišel deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag, ki se ni mogel udeležiti uradne otvoritve. Predsedniku organizacijskega odbora prof. Taglia-ferru je odbornik Devetag zagotovil. da bo deželna uprava še naprej podpirala prirejanje zdravniških dnevov, ker je ta prireditev na visoki znanstveni ravni. Danes bo vodil srečanje prof. PezzuoM iz Padove. se v prihodnje to ne bo ponovilo. Potrebno je namreč stalno posvetovanje z delavci in njihovimi predstavniki. Pri Domju deluje conski odbor delavskih delegatov, ki je -— shematično povedano — neke vrste koordinacijski odbor tovarniških delavskih svetov. Ta se je prvi zavzel za ustanovitev konzorcija za delovno medicino. Poleg delavcev pa so se za ustanovitev centra aktivno zavzemali tudi zdravniki Inštituta za delovno medicino, prof. Gobbato in dr. Fiorito ter dr. Fabiani in dr. Battiston iz urada za higieno pri tržaški občini Vsi so posvetili konkretizaciji tega predloga velik del svojega prostega časa, in to na lastno pobudo. Zato se jim delavski svet tovarne «Du-rissini» iskreno zahvaljuje. V zaključku sypje izjave izraža delavski svet upanje, da bo konzorcij za upravo centra za delovno medicino čimprej razpolagal z ustreznimi finančnimi sredstvi in da b0 služba delovne medicine čimprej razširjena na vse delavce na Tržaškem. Svoje mnenje o zadevi je objavila tudi KPI. Prejšnje dni sta se na skupni seji sestali pokrajinski komisiji za zdravstvo in industrijski sektor, ki delujeta pri federalnem komiteju KPI. V dokumentu, ki so nam ga poslali, ugotavljajo člani teh komisij, da je treba preiti od pobožnih želja k stvarnim ukrepom. To pa pomeni, da morajo pristojne krajevne ustanove takoj odobriti ustanovitev konzorcija za delovno medicino, ki naj začne čimprej z delom. Glede učinkovitosti konzorcija, ki lahko, če hoče, anticipira zdravstveno reformo na našem področju, menijo člani omenjenih komisij KPI, da je treba nuditi centru za delovno medicino ustrezne delovne pogoje. V nasprotnem primeru bi bili priča zgolj omejenemu eksperimentiranju, ki v tej fazi nikomur ne koristi. Pogoji za učinkovitost tega centra pa so: 1. Ustrezna inštrumen-tacija, laboratoriji, ambulante in določeno število osebja: 2. Stalna povezava centra z deželno bolniško ustanovo, ki naj nudi delavcem vso pomoč; 3. Center mora imeti demokratično upravo, v kateri naj bodo predstavniki sindikatov in delavskih svetov; 4. Centru je treba omogočiti, da ukrepa proti delodajalcem, s pomočjo županov prizadetih občin in da, po potrebi, vlaga prijave sodnim oblastem; 5. Center mora obravnavati tudi vprašanja urbanističnega značaja, kot je gradnja naselij ali novih tovarn, ker tudi to zadeva od blizu vprašanje zaščite delavčevega zdravja. govo pristojnost, temveč, da mora poseči ministrstvo. Namestitev četrte učne moči za sedaj ni nikakor možna, je rekel. O vprašanju se je pogovoril tudi z dolinskim ravnateljem, pod katerega oblast spada borštan-ska šola, delegaciji pa je predlagal rešitve, o katerih je govoril že zadnjič. Katere so? Združitev 1. in 3. raz reda (M dijakov) ali pa 2. in 4. razreda (13 dijakov), peti razred pa naj bi bil samostojen. Ponovil je tudi predlog, da bi petošolci obiskovali šolo v drugi vasi. Delegacija je te predloge ogorčeno zavrnila, saj nobeden ne predstavlja realno rešitev, temveč samo odlašanje. Kakorkoli že, moramo ponoviti zaključke in vtise, ki smo jih imeli ob izidu prvega srečanja. Edina realna možnost za trajno rešitev nastalega problema je tista, ki so jo predlagali Borštani in sicer namestitev četrte učne moči. Prvi, drugi in peti razred bi tako imeli samostojen pouk, 3. in 4., ki imata letos samo po štiri učence, pa naj imata skupen pouk. če seveda ni mogoče drugače. drugega dejanja, ki je po svoji dinamičnosti gledalce bolj pritegnilo kot prvo, pozdravil umetnike, katerih gostovanj si še želimo. 0 Odbornik za finance Tripani bo zastopal deželni odbor na današnji svečanosti na goriškem županstvu ob prosla vah 25 letnice prihoda Gorice pod Italijo. Štiri nove ladje z miijskih sanišč STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scena: SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDICEVA Režija: JANEZ VRHUNC Danes, 16. t. m. ob 21. uri v Kinodvorani v BAZOVICI. Jutri, 17. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča MGL v Kulturnem domu Zabavna Veber jev a komedija «Pogodba» Po nastopih na našia okoliških odrih je Mestno gledališče ljubljansko gostovalo sinoči v Kulturnem domu. Uprizorilo je Veberjevo komedijo *Pogodba». Kljub skrajno neugodnemu vremenu so ljubljanski gledališčniki privabili kar lepo steni o gledalcev, katerim gotovo ni bilo žal, da so prihiteli v Kulturni dom, saj so prisostvovali živahni in domiselno grajeni komediji ter predvsem odlični igri nastopajočih, med katerimi sta kot glavna akterja izstopala zlasti Zlatko Šugman v vlogi Francoisa ter Polde Bibič v vlogi Ralpha. V ostalih vlogah so nastopili še Milan Kalan kot sobar, Franci Presetnik kot Wolf, Jože Lončina kot Felix in Maja Šugmanova. Dolg in topel aplavz je na koncu V soboto, 14. oktobra, bodo v miljskem obratu »Cantieri Alto j Adriaticu* splavili prvo tankersko j Anton Martin Slomšek s slovenskim ladjo za prevažanje različnih to-j učnim jezikom v Trstu sporoča dija-vorov z zmogljivostjo 12.500 bruto kom, da bo začetna šolska maša dne registrskih ton. Drugo, enako ladjo 2. oktobra ob 11. uri v kapucinski v gradnji v miljski ladjedelnici, j cerkvi na Montuci. bodo splavili decembra letos. Nato i bodo začeli graditi dve 6.000-tan-1 kerski enoti, in sicer na osnovi že sklenjenih pogodb. Miljsko ladje-, delnico bodo v prihodnjih mesecih Včeraj-danes okrepili s tem, da bodo zasuli večjo površino morja in raztegnili na to na novo pridobljeno zemljišče sedanje tehnične strukture obrata. Danes se poročita ELIDA GRIU in SERGIO BUZZAI Prijatelji jima iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče na novi življenjski poti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlIAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina -AlTI-GEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. | Giusto Pouch Felluga 46 (Sv. Alojz). | nazzi. Danes, SOBOTA, 16. septembra LJUDMILA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.15 -- Dolžina dneva 12.30 — Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 23.56 Jutri, NEDELJA, 17. septembra FRANČIŠKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,4, najnižja 11, ob 19. uri 11,4 stopinje, zračni tlak 1003, neredno pada, veter 42 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik. s posameznimi sunki do 95 km na uro, nebo pooblačeno, padavine v teku dneva 6,3 mm, vlaga 80-odstotna, morje razburkano, temperatura morja 20 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 15. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 6 otrok in umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 76-letna Giovanna Žiberna, 84-letna Francesca Orel, 39-letni Mario Zulla, 88-letni Andrea Rados, 67-letni Carlo Freisteiner, 81-letna Mercede Schein, 74-letni Giusto Vidali, 70-letni Mario Barut, 69-letni 65-letni Umberto Bo- jaku, pri mitnici pod Kontovelom. Malo pred omenjeno uro je 36-letna Nada Košuta iz Zagreba vozila fiat 850 zagrebške registracije po Furlanski cesti proti mestnemu središču, sopotniki pa so ji bili 24-letni Stjepan Marokovič ter njegova žena, 24-letna Slavica Arbu-tina por. Marokovič, oba prav tako iz Zagreba. Košutova je na Kozjaku nenadoma izgubila nadzorstvo nad vozilom, ki je zdrknilo po mokrem cestišču in najprej trčilo v zid na desni strani ceste, nato pa se obrnilo in čelno zaletelo v nasproti prihajajoči fiat 1100 tržaške registracije. Vozil ga je 71-letni Odilio Kamus s Furlanske ceste 190-2, poleg njega pa je sedela njegova žena, 68-letna Nora Baksa por. Kamus. V nesreči sta se najhuje ranila Nada Košuta in Odilio Kamus. Prva se bo na ortopedskem oddelku morala zdraviti dva meseca, drugi pa na istem 'oddelku 40 dni. Ostali ranjenci bodo okrevali doma v nekaj dneh. Dež in mraz tudi nad našim mestom Val slabega in mrzlega vremena. ki je včeraj nenadoma zajel našo deželo je tudi v Tvstu pokazal' l,,,lil,l>,l>lll,,,ll>ul,i,ll,lllllllll,,nill,im,,,,,lll,,,||,,|l,,,|,|,|nil|||,,,|,,,|,,|,|,,,,,,|,,||,|,|,,||,|>,||,||,||,|,|,||||,|ii|lu|||||m|||,|||||||||||||i||uiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiii svoje zobe. Zdelo se je, da smo iz zgodnje jeseni nenadoma padli v najhujšo zimo, saj je živosrebrnij stolpec padel za več stopinj, dež in močni sunki burje, ki so zlasti popoldan dosegli hitrost tudi 0 Na prošnjo zveze trgovcev je tržaški župan odredil, da bodo papirnice in knjigarne odprte v ponedeljek, 2. in 9. oktobra tudi v jutranjih urah zaradi začetka šolskega leta, saj predvidevajo takrat dokajšnji naval za nakup zvezkov, knjig in drugih šolskih potrebščin. Pod Kontovelom dvojno trčenje s petimi ranjenci Včeraj popoldne ob 16.30 so z rešilcem RK pripeljali v glavno bolnišnico kar pet oseb, ki so se ranile v prometni nesreči na Koz-1 prazno, zimsko podobo. Pevci s Tržaškega na skupni vaji, ki je bila v četrtek v dvorani PD «V. Vodnik« v Dolini. Pevci bodo jutri nastopili v Cerknem, kjer bodo odprli novo šolo-spomenik Dejstev ni mogoče zanikati Kino Nazionale 15.30 »Pippo oiimpioiuco«-Barvni Walt Disneyev film. Sledi dokumentarec: »La natura e le sue meraviglie*. Fenice 16.00 «Clint Eastwood č •)<# Kidds. Robert Duvall in John Sa-xon. Barvni westem film. Zadnja predstava ob 22.10. Eden 16.00 »Nel nome del padre». Laura Betti in Lou Castel. Barv« film. Prepovedano mladini pod Izletom. Grattacielo 15.00 «Cabaret». Liza Mri-nelli. Barvni film. Excelsior 16.00 »Perche quelle strane gocce di sangue sul corpo di Jen-nifer?« George Hilton, Edvvige Le nech, Paola Quattrini. Barvni fi)*1. Prepovedano mladini pod 14. letorn. Ritz 16.00 »Camorra*. Fabio Testi, Jean Seberg, Raymond Pellegriri-Barvni film. Aurora 16.00 «Cane di paglia*. Barvni film. D. Hoffmann. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Senza movente*. Je80 Louis Trintignant. Barvni film. Cristallo 16.30 »Cosa avete fatto * Solange?* Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Mimi metallurgico, tj-rito nelTonore*. Barvni film. Giannini in M. Melato. Filodrammatico 16.30 «Una cavall* tutta nuda«. Barbara Bouchet ® Don Backy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Senza famiglia, nuli*' tenenti cercano affetto«. Vittori® Gassman in Paolo Villaggio. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «11 caso Mattei»-Gian Maria Volontč. Barvni film- Abbazia 16.00 «Continuavano a chia-marli i due piloti piu matti če* mondo*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. Ideale 16.30 «Ancora dollari per 1 McGregor*. Peter Lee Lavvrence. Westem film v barvah. Astra 16.00 »Peter Pan*. Walt Pis-neyjev film v barvah. Sledi ** cavallo tatuato*. KINO Nfl 0F3!,'»H predvaja danes ob 19. uri »OPERAZIONE CREPES SUZETTE« Igra Julie Andrews Razstave V Tržniki knjigarni razstavlja naj novejše tridimenzionalne slike Deine trij Gej. V »Kraški hiši« razstavlja fotor* porter Mario Magajna dokumentarni1 fotografske posnetke o kraških obe* tih in raznih prireditvah. V pasaži Rossoni osebna razstav* slikarke Albe Hrelia. Razstava bo odprta do 20. septembra. V umetniški galeriji v palači C°' stanzi razstava grafičnih del Georg* Grosza. Razstava, ki bo trajala do 26. t. m., bo odprta od 10. do 13. od 17 do 20. ure, ob praznikih P* od 10. do 13. ure. Danes ob 19. uJl od 10. do 13. ure. V občinski umetniški galeriji na Trgu Unita razstava del slikarja Aid* Rigottija. Razstava bo odprta do 23-septembra. Prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« P°' živa svoje člane, ki imajo osebna Pre-vozna sredstva, da se udeležijo slavnosti v Cerknem jutri, 17. t. m. odprtju šole - spomenika NOB. V četrtek smo objavili v našem 100 km na uro, pa so povzročili I dnevniku izjavo obalnega komiteja marsikatero nevšečnost. Dež in IZK v Kopru, v kateri obsoja skup- mraz pa sta resno prizadela tudi kmete, saj smo v času, ko grozdje zori in bi prav zdaj potrebovalo največ sonca in lepega vremena. Tržaški gasilci so včeraj morali kar petnajstkrat poseči zaradi poplav v pritličnih stanovanjih in kleteh ter zaradi močnih sunkov burje, ki so ponekod povzročili večje materialne škode. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Pri Sv. Andreju je burja izrvala kar tri drevoredna drevesa, ki so padla onstran železne ograje na železniške vagone. Tudi v Šalita Promontorio je močan sunek burje izrval drevo, ki je na srečo padlo ob pločnik. Gasilci so nevarno zapreko takoj odstranili. Huje je bilo na Trgu G. Vico. Vzdolž poslopja s hišno številko 4, kjer stoji sedem nadstropij visok zasilni oder je burja premaknila štiri prečne deske. Ena od teh je padla na parkiran avto fulvia coupe, last Francesca Busca iz Ul. Gravisi 1. škode m avtomobilu je za približno 100 tisoč lir. Precejšnja zmeda je bila v mestnem avtomobilskem prometu, zaradi česar je prišlo tudi do več lažjih trčenj. Veliko dela so imeli mestni redarji, ki so z dokajšnjo težavo urejevali promet in skušali omiliti zastoje. Avtomobili so že v zgodnjih popoldanskih urah krožili s prižganimi lučmi, proti večeru pa je mesto zadobilo svojo no dejavnost organizacije ACU v Trstu in generalnega konzulata republike Italije v Kopru, ki dajejo jugoslovanskim državljanom v podpis listine, v katerih se obravnava obalno področje kot cono «B» bivšega Tržaškega ozemlja in podpisnike kot italijanske državljane. Včeraj pa smo objavili pojasnilo pokrajinskega predsedstva ACLI, ki označuje gornjo vest kot popolnoma neosnovano. Za kaj pravzaprav gre? Ko so prišla tukajšnja ozemlja po mirovni pogodbi leta 1920 pod Italijo, je bilo potrebnih celih šest let, da se je za tiste, ki so delali na privatnem sektorju, uredil problem socialnega zavarovanja. Zato so bili vsi, ki so delali od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926, z razliko od ostalih prebivalcev v Italiji, nezavarovani. Da bi se ta krivica popravila, je izšel 1. februarja 1962. leta zakon, ki pravi da: «Vsi tisti, kj so delali v pokrajinah Furlanije Julijske krajine, ki so prej spadale pod avstroogrsko monarhijo in ki niso imeli možnosti od leta 1920 do leta 1926, da bi bili zavarovani, lahko omenjeno dobp sami odkupijo*. Možnost odkupa je trajala dve leti. V oklepaju je ta zakon naveden v poglavju »Facilitazioni as-sicurative a lavoratori terre irre-dente, profughi e perseguitati po-litici*. (Zavarovalne olajšave za delavce iz neosvobojenih ozemelj, begunce in politične preganjance). Ker se mnogi upravičenci tega .«N*nppw^'«***m*?* * ?ivolSQ *i»pc«osa iallo sco?o 1H!L »fr**1 atanto il aanteninsato- dollo ."status* <£t čl t talino Italiji | | ‘ 5o;*tCv2Sfi\enfce d;3 tl d^giL-oato veagra : iviater, PROV. A.C.l.I. <*i Tricste, vi a S. rvznccsco , £-t £0 p#* T mi •j- i S3HBSBS ______ JSt Faksimile prošnje, ki so jo prosilci pošiljali italijanskemu generalnemu konzulata v Kopra zakona niso poslužili, so leta 1965 ponovno odprli termin odkupa omenjene dobe za eno leto, in sicer do L aprila 1966. leta. Isto se je ponovilo zopet leta 1969, ko je tedanji pokojninski zakon ponovno odprl omenjeni termin za eno leto, do 2. maja 1970. leta. V tem mesecu je izšel istovetni zakon, Id ponovno odpira termin za eno leto in sicer do septembra prihodnjega leta. Do tu zakonodaja in njeni razlogi. Kaj pa se v resnici dogaja? Naše uredništvo se je obrnilo za podrobnejše informacije na ZIJ v Kopru, ki nam je posredovalo toč-nejše podatke. Pustimo ob strani ugotovitev, da vrši vsak patronat svojo funkcijo, če nudi brezplačno pomoč vsem, ki se nameravajo poslužiti katerekoli zakonske ugodnosti, vendar pa v tem primeru patronat ACLI zahteva od zainteresiranih, poleg ostalih dokumentov, ki so potrebni, tudi dokument, ki naj ga izda italijanski generalni konzulat v Kopru, da imajo prosilci še vedno status italijanskega državljana. Da je to res kljub zanikanju pokrajinskega predsedstva ACLI, priča objavljena fotokopija prošnje, ki .jo zainteresirani naslovijo na italijanski konzulat v Kopru in ki se dobesedno glasi: All’on. Consolato Generale d’Ita-lia - Capodistria: II sottoseritto... nato il.. residen-te a... Zona B-MIL (Memorandum dTntesa Londra - op. ur.) rivolge rispettosa istanza allo scopo di ot-tenere una dichiarazione attestante il mantenimento dello »status* di cit-tadino italiano. La dichiarazione serve per uso di previdenza sociale. Chiede cortesemente, che il docu-mento venga inviato direttamente al: Patronata Prov. A.C.L.I. di Trie-ste, via S. Francesco 4/1. Con os-servanza. In še dobesedni slovenski prevod: Generalnemu konzulatu Italije -Koper Podpisani...rojem dne...stanujoč v ...Cona B M I L (Londonska spomenica o soglasju - op. ur.) se spoštljivo obračam na vaš naslov z namenom, da mi izstavite ustrezno potrdilo, iz katerega izhaja, da sem še vedno ohranil «status» ita-i lijanskega državljana. Potrdilo mi I služi za socialno zavarovanje. Vljudno prosim, da bi potrdilo poslali na naslov: Patronat ACLI v Trstu, Ul. *v. Frančiška 4/1. — S spo- štovanjem. V zakonu ni nikjer točno zapisano, da imajo pravico do odkupa omenjenih let samo italijanski državljani, temveč izrecno pravi, da imajo pravico vsi tisti, ki so delali v omenjenih pokrajinah bivše avstro-ogrske monarhije v obdobju 1920-1926 in živeli v omenjenih pokrajinah ter bili tam zaposleni, ne glede na to, kakšno državljanstvo imajo danes, kajti takrat jim je bila kot takratnim italijanskih državljanom storjena krivica s strani italijanske države, da so bili SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže slovesnosti, ki bo jutri, ob odprtju šole - spomenika NOB v Cerknem. Partizansko združenje Prosek vat' vse bivše borce, da se polnoštevilt'1' udeležijo velike svečanosti v Cerknet" Odhod avtokolonc bo jutri ob 6. izpred Soščcve hiše. PD «Ivan Grbec* v skednju sp" roča, da bo vpisovanje v društvri’ glasbeno šolo ob ponedeljkih, 18. *r 25., ob sredah, 20. in 27. ter ob P"; kih, 22. in 29. septembra. Sprei^rra se gojenci za klavir, harmoniko Izleti ir ..... . , . kitaro. Vpisovanje bo v društven'1 prikrajšam za socialno zavarovanje. torjh vsakoUrat ^ 17. do 18. urc Ni nam znano, ali obstaja kaka interna okrožnica 1NPS, po kateri naj bi omenjeni zakon veljal samo za sedanje italijanske državljane. Če je tako. potem pa so po mnenju ACLI, tukajšnjega socialnega zavoda INPS, ki prošnje sprejema in generalnega konzulata republike Italije, ki omenjena potrdila izdaja, vsi sedanji prebivalci bivše Cone B še vedno italijanski državljani. Vsega tega, kar smo tu ugoto-,f in kar potrjujejo faksimilne vili prošnje, ki jo morajo prosilci vložiti na italijanski generalni konzulat v Kopru in ki ga objavljamo, ne more ovreči noben demanti ACLI. Ostaja pa vprašanje, komu taka dejavnost koristi in v čigavem interesu je — kot ugotavlja obalni komite ZK v svojem sporočilu — kršenje enega izmed osnovnih principov dobrih sosedskih odnosov? Zaskrbljenost je tu povsem utemeljena, saj je očitno, da .je tako delovanje na liniji oživljanja ciljev iredentizma, v nobenem primeru pa ne more biti na liniji tistih, ki se proglašajo za politiko odprte meje in mirnega sožitja na našem po Izlet, ki ga Je nameravalo org**1 zirati SPDT dne 17. t m. v Cerkn" kjer bo slovesna otvoritev šole sPl) menika NOB, odpade zaradi pom*nJ kanja avtobusov na eni in drugi str* ni meje. Kljub temu pa SPDT po vse člane, lastnike osebnih vozil. se v čim večjem številu udeležijo ,f svečanosti. PD Lipa in Zveza partizanov iz B* zovice obveščata vse udeležence leta na svečanost, ki bo jutri, P’ t. m. v Cerknem, da bo odhod tobusov izpred cerkve v Bazovici to^ no ob 5.45. Zamudnikov ne bomo ^* kali. SPDT organizira 24. t. m., ob prilil'' dneva tržaških planincev, tradicion® ni izlet na Nanos. Prirejeno bo t** movanje za otroke, mladino in starejše planince. Za pod zob bo P® skrbljeno s pečenjem na žaru. Odhod z avtobusom redne ljubi)** ske proge, ki odpelje z avtobus*1 postaje ob 8.10. Zbirališče ob 9. uri v Razdrte* -------imov-iii --- ~~ -------- ------ . dročju, s tem pa tudi za politiko I Pred gostilno. Ob 11. uri zborova*.' plodnega in obojestransko koristne- !na Nanosu. ga sodelovanja med sosednima dr- ŠD Breg obvešča izletnike v Cerk** žavama. da bo odhod avtobusov ob 6.30. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast in svak MATEVŽ PELAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16. septembra ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Merčah. Žalujoči: žena Amalija, sin Milovan z družino, hči Nada z družino in drugo sorodstvo Merče - Sežana, 16. septembra 1972 V PRIHODNJIH PETIH LETIH PROTEST PROTI FAŠISTIČNI PROVOKACIJI BLIZU ŽUPANSTVA, V DOLŽINI 6 METROV Dvesto šestinpetdeset milijard lir Zastopniki ANPI, PSI in KPI Zeme,iski P|az »loškodoval za petindvajset italijanskih luk Na spisku je tudi tržaško pristanišče ■ Pomoč za tržiško luko Portorosega Po vesteh iz Rima bo država v Prihodnjih petih letih nakazala 25 yažnejšim lukam v Italiji 256 milijard Ur. V spisku je tudi tržaško Pristanišče, vendar pa še ni znano, kolikšno nakazilo je namenjeno naši in kolikšno drugim lukam. Sredstva, ki jih daje v ta namen država, obsegajo tudi finančno po-•hoč, ki jo lukam na območju svoje Pristojnosti deli Blagajna za jug (Cassa per il Mezaogiorno). Zakon 0 razdelitvi finančne pomoči, ki bo dopolnil in praktično zarnenjal zakon o luških izboljšavah št. 1200 z dne 27. oktobra 1965, naj bi bil Sprejet še v tem letu, tako da bi lahko stopil v veljavo s 1. januarjem 1973. Praktično naj bi torej Sova državna pomoč prispevala za Posodobljenje in opremo posameznih luk v petletju 1973-1978. Prihodnje leto namerava država naložiti y nove luške strukture 43 milijard, leta 1974 38 milijard, v naslednjih Jreh letih pa skupno še preostalih R5 milijard lir. Delovna skupina, ki se ukvarja * temi vprašanji v okviru in po nalogu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE), je (ti sestavi načrta o novi finančni Pomoči važnejšim lukam upoštevala Predvsem dva dejavnika. Z državno Pomočjo naij bi se okoristila zlasti Usta pristanišča, ki se udejstvujejo t mednarodnem blagovnem prome-hi in ki so zato izpostavljena konkurenci tujih luk. Sredstva naj bi vzporedno uporabila tudi za izboljšanje prometnih zvez med posa 'bežnimi lukami in zaledjem. Konč Po se delovna skupina zavzema za !o, da bi v Italiji bolje usposobili razvoz (to je za blagovni promet vzdolž državne obale) vrsto Pristanišč, ki imajo na tem področ-1U največ možnosti za uspešno u-veljavljenje. Medtem ko je bivši «modri na-*rt-.> predvideval državno pomoč za J® pristanišč, s0 nova sredstva kakor rečeno namenjena le 25 lukam. Z zmanišamem števila zainteresiranih luk je skupina strokovnjakov pri CIPE želela zagotoviti novim posegom bolj otipljivo in uspešno razsežnost. Osem italijanskih luk, ki o-Pravljajo skupno približno 50 odst. Vsega pomorskega blagovnega pro-hieta v Italiji, in med katere sodi Poleg Genove, Genove - Voltri, Sa-yone. La Spezie. Livorna, Neaplja ki Benetk tudi Trst, bo prejelo Skupno 65 odst. vseh nakazanih sredstev. Nadaljnjih 20 odst. sredstev bo prejela vrsta luk, ki nudijo posebne možnosti razvoja. Med slednje sodijo Civitavecchia, Cagliari, Crotone, Palermo, Catania, Bari in Ancona. Preostalih 15 odst. razpoložljivih sredstev nameravajo porazdeliti med 10 manjših luk, v tem tretjem spisku pa je tudi pristani- Ko gre za nove investicije v luške šče Portorosega pri Tržiču, Z novimi sredstvi naj bi se luke opremile tako, da bi lahko prejemale mraščajoči blagovni promet, za kat ✓ :ga se predvideva poprečna letna stopnja porasta v višini 8-10 odst. Poleg tega pa naj bi se luke usposobile za promet z novimi vrstami ladij (za prevažanje kontejnerjev, lash .itd.). Hkrati z novimi finančnimi pose gi nameravajo pristojni organi v prihodnjih letih pospešiti nastajanje tako imenovanih luških kompleksov, kakršen naj bi bil na našem področju kompleks Benetke - Tržič - Trst. Posamezne pristaniške ustanove pa naj bi se primerno preuredile in delovale v okviru novega državnega podjetja za pristanišča. infrastrukture, se namreč v Rimu sploh ne u poštev:-, posebnost tržaške luke, ki edina v Italiji o-perira v pretežni meri za tujino in ki prav zato po eni strani zagotavlja državnim blagajnam neprimerno večji devizni priliv kakor druge italijanske luke, po drugi pa je zaradi mednarodne strukture svojega blagovnega prometa izpostavljen konkurenci tujih luk. Delegacija Centralne afriške republike v Kopru Včeraj dopoldne je obiskala protestirali pri prefektu V delegaciji so bili poslanci Menichino, Lizzero in Castiglione Prefekt dr. Molinari dejal, da bo delegacija MSI le položila venec Val protestov proti jutrišnji fašistični manifestaciji v spominskem parku se širi. Vrsta protifašističnih organizacij in občin je prefektu poslala protestne brzojavke. Včeraj zjutraj je goriški prefekt dr. Molinari sprejel delegacijo ANPI in socialistične ter komunistične stranke. V njej so bili predsednik ANPI Mario Fantini-Sasso, zastopnika strank Paizza in Wal-tritsch, poslanci Menichino, Lizzero in Castiglione ter deželni svetovalec Zorzenon. Prefektu so obraz ložili protest protifašistične javno- drugih državah, pomeni zmanjšanje prog hud udarec, posebno še, ker smo v tem letu zabeležili precejšen porast potnikov na letališču v Ronkah. V nadaljevanju seje so razpravljali tudi o cenah. Odbornik Lodi je poročal o sestankih, ki so jih imeli na prefekturi in o namenih občin, ki so direktno najbolj zainteresirane, da bi zavrle višanje cen najnujnejšim prehrambenim proizvodom. Odbornika Waltritsah in Corbatto sta nato poročala o položaju v za-sti, ker lahko pride do take faši- | ^du Duca d'Aosta v Gradišču, kjer stične manifestacije ter zaskrblje- I je pri§i0 do nove strukture zavoda nost, da ne bi prišlo do provoka- I zaradi manjšega števila gojencev, cij in neredov. Poudarjeno je bi- odbornik VValtritsch je še poročal o ^°dj|XKsegenaJzabl nota^^odobLeni^ P”}10 luV.4,člans'ka3<;legaci-'e.Cen' j <*a si fašis« ^.stijo pravico sindikalnih zahtevah « uvedbo 40-posameznih luk ^ J J tra]ne afriške republike, ki jo je postavljati vence pred spomenik, ki urnega delovnega tednika v urno- Trstu se po vsem .tem obeta nova , SSetlSS &£? && Ifkolji“tiS "iSZ^^k.^ iz javnih sredstev, jo je sprejel pomočnik generalne- v zrak. V zvezi s prisotnostjo Al- dnevnem redu so bila še nekatera kolikšna je ta pomoč pa je zaen krat še odprto vprašanje. Glede na pritisk, kd ga znajo v tej zvezi iz- pre- ga direktorja Luke Ante Petrovčič i miranteja v naši deželi so zastop- in ji razkazal pristaniške naprave niki dveh levičarskih strank izra- ... -....; - in objekte, hkrati pa jo je tudi zili bojazen, da ne bi fasirii pri- vajati na pristojnih mestih v Rimu seznanil z dosedanjim razvojem in redili kakšno demonstracijo ter zah-«konkurencna» pristanišča, preti ne- s perspektivami podjetja. Afriški tevali, da državna oblast to varnost, da bodo tudi posegi v naš gostje so za tem odpotovali v Pi- preči. prid v naslednjih petih letih neu-, ran, kjer so obiskali Splošno Prefekt dr Molinari ie deial *"■ n“tebov*" —■»”*> d. S SstočS MSI potožili miHiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiHHiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiil|ll,,l,l,l,,lllimilMailll(IIIIIMII|llllllllllllllllllllllllllllllllllllll ( Ig vence pred spomenik in da ni ... w najavljena nobena druga manifesta- «K0LEKTIV IND0KINA» OB SIMPOZIJU 0 ZAŠČITI OKOLJA cija, niti govor niti pohod po me -----------------—-------—________________________________________________________________ j stu. Dejal je, da bo poskrbel, da i ne bo prišlo do izkoriščanja s strani fašistov. Zastopniki KPI PSI ter ANPI in parlamentarci so kljub temu izrekli javni protest demokratične javnosti, ki jo zastopajo, da sploh pride do takega javnega izživljanja tistih, ki so krivi, da so naši kraji in ljucje pretrpeli to- liko gorja. V Trstu zbrani znanstveniki naj razpravljajo o Vietnamu Mladinska skupščina na univerzi - Govorili so prof Candotti, glasbenik Nono in Pescetti iz Milan* Včeraj dopoldne je «Kolektiv Indo prostrane dežele, kot je lndokina, go kina*, ki deluje med študenti fizikal- vorili o »zaščiti narave* v prezir Io- ne fakultete, s katerim ca soiVu.je- "iki in jo tudi druge demokratične organi- stvom osnovnim človečanskim ču- cije in stranke, sklical tiskovno konferenco v prostorih medicinske fakultete tržaške univerze, da seznani jav nost s pobudami in smislom oporekanja simpozija o »zaščiti narave in vlogi fizikov*, ki ga prireja center za teoretsko fiziko v Trstu, finansira pa — po nekaterih vesteh — sama NATO. Simpozija se bosta, med drugimi, udeležila kot poročevalca tudi ameriška fizika Wheeler in Wigner, izumitelja laserskih bomb in bomb na fragmentacijo, ki so dandanes med najučinkovitejšimi uničevalnimi .orožji ZDA v Vietnamu. Proti njuni prisotnosti in sploh proti dejavnosti zloglasnega znanstvenega odseka »Ja-son», ki deluje v okviru Pentagona, se izrekajo tržaški pacifisti in demokrati, ki ne marajo, da bi ljudje, ki aktivno sodelujejo pri uničevanju ..■■■■■■■■•■i.. DEJAVNOST OBČINSKEGA KOMISARIATA ZA HIGIENO Avgusta so poslali 560 vzorcev na analizo Poostreno nadzorstvo nad morsko vodo -14 prijav sodnim oblastem V letošnjem avgustu so uslužben komisariata za higieno občinskega odseka za higieno in zdravstvo »Pravili 3.490 pregledov v raznih tovarnah in prodajalnah jedil in pijač ter vzeli 560 vzorcev, ki so jih Potem poslali raznim laboratorijem, ki jih bodo morali analizirati. 333 borcev so poslali oddelku za kemijo laboratorija za higieno in pro-filakso, 226 zdravniške mikrograf skemu oddelku istega laboratorija, k vzorca pa so poslali vsedržavni »stanovi za riž. V okviru higienično sanitarnega nadzora nad tlom ir. stanovanji Pa so opravili 321 pregledov, kjer s» vključeni tudi pregledi nekate hh stanovanjskih hiš. ki so na bieji stanovanjskih sposobnosti O so izdali tudi zadevna potrdila. V istem obdobju so uslužbenci ko-Banata za higieno naložili 20 glob zaradi prekrškov nad krajevnim Pravilnikom za higieno; prijavili sodnim oblastem 8 kršilcev zakonov in dekretov, 6 prijav pa je o*to, ker vzorci niso ustrezali predpisom. Treba je tudi omeniti poostreno tp nenehno nadzorstvo nad morsko »Odo, da bi ugotovili stopnjo tako bakteriološkega kot kemičnega onesnaženja. Navski svet «Sv. Marka» sprejel delegacija PSD1 Včeraj so se z delavskim svetom Sfsenala »Sv. Marka* srečali člani tajništva PSD1. Socialdemokrati so klavskemu svetu zagotovili, da pristajajo na skupno akcijo za dodeli-t»v novih naročil ladjedelnici, kakor tlrii za akcijo, ki naj - enkrat za vselej - reši kočljiva vprašanja trpkega gospodarstva. 2« psDI pomeni rešitev teh vprašaj predvsem uresničitev smernic CI . po katerem naj bodo tržaške lad-■ »delnice dodeljene popravljanju in spreminjanju ladij, kakor tudi specia-' stranim gradnjam. PSDI je priznala, »S CIPE ni uresničil svojih obvez in 't* ladjedelnice niso posodobili, tudi smradi tega, ker so ustavljena dela Prt zidanem doku. Po mnenju PSDI bo morala vlada r® enkrat preučiti celotno vprašanje iškega gospodarstva: tako načrte *a ladjedelnice, kakor tudi vsa vprašaja prometa skozi pristanišča in '»omarico. V tem smislu mora biti Trstu zagotovljeno pomembno mesto v vsedržavnem, evropskem okviru, kjer naj bo poudarjena predvsem vloga mesta, ki je stičišče z vzhodno in srednjo Evropo. Prva pobuda kolektiva bo ta, da na «e vem simpoziju nastopi z zahtevo oaj bi zbrani znanstveniki obravnavali — v okviru splošne problematike uničevanja okolja — tudi vietnamsko vojno ZDA in vprašanje u-porabe najsodobnejših tehnoloških sredstev za uničevanje prirodnih značilnosti in ljudstev. Zahtevo v tem smislu bodo predložili v torek kot popravek k dnevnemu redu simpozija. Skupščine »Kolektiva lndokina* se je udeležilo kakih dvesto mladincev, med njimi pa so bili tudi profesorji. Žal se tiskovne konference niso udeležili predstavniki krajevnega »informativnega* tiska. Prvi se je oglasil fizik prof. Ennio Candotti, ki je izrazil pobudnikom vrste manifestacij solidarnost italijanskih, angleških in francoskih fizikov. Candotti je tudi orisal pomen zahteve, naj bi zbrani fiziki — mimo vsake mistificirane »nevtralnosti*, ki ne obstaja niti za znanstvenike — razpravljali o zlorabi I znanosti v imperialističnih vojnah. Za njim je spregovoril napredni glasbenik Luigi Nono, ki je govoril j o značilnostih imperializma, ki danes v svetu nastopa z vojaško, politično, i gospodarsko in ideološko silo. Prime- 1 rov prisotnosti vseh teh oblik imperializma imamo mnogo tudi v Trstu in naši deželi, od ameriških baz in in- I dustnjskega kapitala do vojaških služnosti in podobno. Zadnji je spregovoril član milanskega odbora za Vietnam Paolo Pescetti, ki je opisal sedanji položaj v Vietnamu in ponovil predlog, naj bi zbirali večje količine kinina spričo množičnega širjenja malarije v opu-stošenih pokrajinah Vietnama. Pescetti je tudi predlagal, naj bi se čimprej sestalo mednarodno Rus-slovo sodišče za ameriške vojne zločine v Vietnamu. Protest pokrajine zaradi zmanjšanja poletov v Ronkah vprašanja s področja javnih del. Na tekmovanju «Seghizzi» sodeluje 29 zborov iz 9 držav Po zadnjih podatkih odbora »Se-ghizzi* se bo pevskega tekmovanja v dneh od 21. do 24. septembra udeležilo 29 zborov iz devetih držav. V teh dneh je odpovedalo svojo udeležbo pet zborov, med temi dva italijanska, zbor Vorpas iz Sovjetske zveze, zbor Arion iz Češkoslovaške in zbor iz Federativne nemške republike. Zelo zanimiv obeta bita shod pevskih strokovnjakov, ki se bodo za okroglo mizo pogovarjali o temi «Kaj poje Evropa danes*. S svojimi strokovnjaki bodo na tem srečanju sodelovale Italija, Jugoslavija, San Marino, Avstrija, Madžar-ska, Poljska, Češkoslovaška, Bolga-Protestno resolucijo v zvezi z name- n ja, Švica in Zahodna Nemčija, ravamm zmanjšanjem rednih letalskih prog začenši s L novembrom na letališču v Ronkah so izglasovali, na predlog predsednika Chien-tarolija, v četrtek na redni seji člani pokrajinskega odbora. Znano je, da namerava družba ATI, ki vzdržuje redne notranje letalske proge, ukiniti v zimski sezoni nekaj rednih prog. Te uknitve so baje v zvezi s težavami do katerih prihaja na letališču Fiumicino pri Rimu in zadeva veze • prestolnice z raznimi italijanskimi mesti. Za našo deželo, ki se je v zadnjih letih vilka 80 omenjenega lista, v katerem so sodne oblasti zasledile apologijo fašizma. Ob tej priložnosti je Pokrajinska zveza borcev poslala predsedništvu republike pismo, v katerem je zahtevala sodni postopek proti odgovornemu uredniku, ki je doma iz Tržiča. «Varstveni sistem INAM» knjiga že devetkrat v ponatisu Bolniška blagajna (INAM) je v teh dneh izdala na novo natiskano knjigo: »Varstveni sistem INAM*. Knjiga naj bi bila v razjasnilo ljudem, ki se za ta socialni problem zanimajo in katerim je pri srcu zdravstveno varstvo delavskega razreda. Priročnik, ki je že v deveti izdaji, koristi vsakemu človeku, ki bo v njem lahko dobil vsa potrebna pojasnila za pravilno tolmačenje delovanja tega zavoda. Knjiga se dobi na pokrajinskem sedežu INAM in stane 1.400 lir. cestni odsek v Števerjanu Zaradi popravila bo cesta zaprta od ponedeljka dalje Zaradi doslej še ne povsem znanih vzrokov se je v zadnjih nekaj dneh znižala raven občinske ceste v bližini županstva v Števerjanu, zaradi česar je moral župan Klanjšček odrediti zaporo oeste, da bi jo lahko popravili. Okvara je nastala na odseku ceste med križiščem pokrajinske ceste na Bukovju ter gostilno Dvor. Na nekem ovinku se je za približno deset centimetrov, nekako do polovice ceste in v doižini 7 metrov znižala asfaltna obloga. Da ne bi prišlo do nesreče, je občinska oblast že prejšnji dan zaznamovala kraj, od ponedeljka, 18. septembra dalje pa bodo cesto zaprli in jo popravili. V Brdih občasno prihaja tudi do večjih zemeljskih plazov. Ti pojavi se dogajajo zlasti jeseni in pozimi, ko obilica padavin razmoči opoko. Zaradi talne vode veliki zemeljski skladi pričnejo drseti navzdol. Usade zlahka opazimo domala na vseh cestah v Brdih, ki nimajo krepkih opornih zidov. Največji premik zemeljske gmote so zabeležili v števerjanu pred kakšnimi desetimi leti, na kraju med Bukovjem in križiščem. Premaknila se je zemeljska masa na površini nekaj hektarov. Kakšnih cesta znižala za pol metra, za ravno toliko pa so se premaknili tudi betonski stebri električne napeljave. ki niso bili več v vrsti z ostalimi. Okvara na cesti pri županstvu je posledica postopnega drsenja o-poke zaradi prevelike strmine in padavin. Ne vemo. kakšne tehnične ureditve se bodo lotili strokovnjaki, vendar se nam zdi, da je gradnja globlje v zemljo skopanih opornikov najboljše zdravilo. Od ponedeljka dalje, ko bo cesta zaprta, bodo vozniki uporabljali prav tako asfaltirano pot mimo cerkve. Drugi rok cepilvr proti kozam in davicl Na občinskem zdravstvenem 'Ta-du. Ulica Mazzini 7, bo od 25. septembra do 7. oktobra, od 9 do 10. ure, cepitev proti kozam in davici. Cepiti se bodo morali o-trocd, ki so že bili cepljeni enkrat in ki so se rodili od 1. jenuarja do 30. junija 1971. Zdravstveni urad poziva starše naj to čimprej storijo, da bodo tako brez težave pošiljali otroke v vrtce in osnovne šole. 100 metrov nad Bukovjem se je niimiiiiiiiiiiiiiiiJJiiiHiiiiimitiiiMiiiiimmHiiuiiiiiiiiiniiiHiiniHiiuiiiHiHmttiiiHiiiiiifviiiiimJHHimuiimMiiiHiiiMimtiiiimiiiiiimiiiiiiiMMmmiunMHMiiia VČERAJ OPOLDNE V DOBERDOBU Sodni postopek proti uredniku «Sentinelle d'Italia» Tajništvo predsednika italijanske republike je poslalo prejšnje dni pokrajinski Zvezi borcev pismo, v katerem zagotavlja, da so sprožili proti odgovornemu uredniku fašističnega lista »Sentinella dTtalia* povezala s številnimi mesti v drža- sodni postopek. Pred kratkim je vi in tudi z nekaterimi mesti v I namreč izšla številka, točneje šte- Na seniku domačina je zgorelo 50 stotov sena in veliko slame Vzroki požara niso znani - Lastnik je utrpel pol milijona Ur škode Na seniku na Trgu sv. Martina stanovanje, ker bi se sicer tudi to presso la časa di Cura »Prof. L. štev. 1, ki je last domačina Miloša lahko vnelo. Ferletiča je včeraj izbruhnil po- Po oceni gasilcev, je Ferletič u-žar, ki je zajel celo poslopje in . trpel približno pol milijona lir ško-povzročil precej škode. Prve pla- ! de. Vzroki požara še niso znani, mene so ljudje opazili okrog pol- Mogoče ga je zakrivil nekdo, ki je dne. Hitro so poklicali gasilce iz neprevidno odvrgel cigaretni ogo- Tržiča, kd so s cisternami nemudoma prihiteli na kraj požara. Stavba je bila takrat vsa v plamenih in vse je kazalo, da od sena in slame ne bo ostalo prav nič. Gasilci so se trudili do 18. ure, da bi pogasili požar in rešili vsaj nekaj krme, vendar jdm to ni uspelo. Zgorelo je vse, kar je bilo v seniku. 50 stotov sena, kup suhe detelje In veliko slamnatih snopov je šlo v pepel. Ogenj je poškodoval tudi cementni pOd, ki ga bo moral lastnik po vsej verjetnosti zamenjati. Nekaj škode je nastalo tudi na vozu, ki .je bil v poslopju. Na srečo ni v dotiku s senikom iiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiimitniiiiitiiiiutiiiiiuiiMiiiHuniiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiJummiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii VESTI Z ONSTRAN MEJE V 25 letih 100 milijard dinarjev za razvoj Nove Gorice Najmlajše slovensko mesto je hkrati živ spomenik razvoja Primorske po njeni priključitvi k SRS m SFRJ Skupna akcija policijskih organov Med četrtkom in petkom pregledali nad 8000 oseb V okviru občasnih kontrol za preprečitev kriminalnih dejanj, so a-genti kvesture, cestne policije, karabinjerji in finančni stražniki izvedli v noči med četrtkom in petkom, od 22. ure do 3. ure zjutraj v naši pokrajini policijsko akcijo, ki je dala naslednje rezultate. U-stavili so 8.827 oseb, od katerih 2.212 tujcev. Od teh so pozvali na zaslišanje eno osebo. Vrti tega so varnostni organi pregledali 4.621 vozil. 140 javnih lokalov ter 21 krajev dvomljive morale. Naprtili so tudi 154 glob zaradi kršitve . , . ,. „ , prometnih predpisov ter odvzeli 1 Agenti letečega oddelka kvesture, vozniško dovoljenje. Pregledali so, vseh krajevnih komisariatov javne tudi 12 oseb, ki so pod policijskim I varnosti, karabinjerji ter obmejni nadzorstvom. j policijski organi so se vedno na ___________ sledi za roparji, ki so v sredo izvedli dva brutalna roparska na-Komaj 19-letna Elisabetta Perich pada, na Proseku in v Ul. Ronche- V soboto, 30. septembra bo v Novi Gorici proslava v počastitev 25. obletnice priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Pripravljajo jo občinska organizacija Socialistične zveze in družbeno - politične organizacije v mestu. Po otvoritvi razstave fotografij, dokumentov in drugega gradiva o priključitvi Primorske, bo IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIHIIIIIIIHIIiniiniMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIUIIHUnimillllllllllim PO NOČNEM NAPADU V Ul. R0NCHET0 Hip roparjeve raztresenosti je oropanec spretno izrabi! Napadel ga je z nožem, kar je roparja še bolj razdražilo * Lov za roparji doslej brez uspeha iz Istrske ulice 18 se je včeraj zgodaj odločila za usoden korak. eno strta je zaužila večje število uspavalnih tablet in se nezavestna zgrudila v kopalnici stanovanja. Takšno jo je prva zagledala mati Silvia, ki se .je ob 6, uri vrnila domov iz nočne službe v tržaški bolnišnici. Dekle so takoj odpeljali v bolnišnico in jj skušali rešiti mlado življenje, a zaman. Za posledicami zastrupitve je umrla točno opoldne. Oplazili so ga deli porušene stene Zaradi zlomov nosnih kosti in ran po prsih se bo 59-letni Giuseppe Agosti iz kraja Cadorno pri Sede-glianu (Videm) moral na otorinolaringološkem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno 40 dni Včeraj popoldne, malo po 15. uri. je to. Preiskovalci razpolagajo le z nekaj pičlimi podatki o telesnih značilnostih nepridipravov, zaradi česar je njihova izsleditev še toliko težja Vsekakor so tukajšnji policisti stopili v stik tudi z jugoslovanskimi kolegi, kajti ne izključujejo možnosti pobega roparjev v Jugoslavijo. Vsaj kar zadeva pro-seška roparja je po pričevanju tako oropanca Štoke kot prič dokazano, da sta bila Srba, s temeljito kontrolo v krajevnih begunskih naseljih in v krajih, kjer se begunci navadno shajajo, pa so ugotovili, da roparja nista begunca — oziroma vsaj prijavljena nista kot takšna. Kar zadeva drugi rop v Ul. Ron cheto, do katerega je prišlo komaj osem ur po tistem na Proseku, pa naj bi bil zlikovec nagovoril oro- r_______. . _____ panca, 45-letnega Oscarra Mayerja delal pred poslopjem hotela »Sa- j Grega iz Ul. Baiamonti 12, v trža-vda» na Nabrežju Mandracchio, škem narečju. Ta st, kot znano, ko so ga oplazili deli stene, ki so zdravi zaradi ran po obrazu in jo delavci rušili. ’ i spodnjih udih doma, okrevati pa bi moral v približno 10 dneh. Med včerajšnjim temeljitejšim zaslišanjem na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti, je Grego podal preiskovalcem dokaj jasnejšo sliko o dogodku, ki se je v sredo opolnoči odigral na temačnem vrtu gostilne »Slatich* v Ul. Roncheto 16. Moški je — tako je dejal — nameraval domov, med potjo proti domu pa se je hotel za hip ustaviti v omenjeni gostilni, da bi spil kozarec vina. St.^oil je na vrt, ko je opazil, da je gostilna že zaprta. Prav v tistem trenutku pa se mu je približal neznan moški, mu z električno svetilko posvetil v obraz, nato pa pod grožnjo naperjenega samokresa zahteval denar. Grego je povedal, da se je ropar za hip razstresel, pri čemer je moški spretno izrabil to priložnost. Iz hlačnega žepa je nagl0 izvlekel nožič ter skušal zabifsti napadalca^ Ranil naj bi ga bil v trebuh. Toda tudi neznanec ni ostal križem rok Gre-gova nagla reakcija ga je še bolj razdražila, zaradi česar ga je pričel divje udarjati s pestmi po obrazu, da se je nesrečni Grego nezavesten zgrudil na tla. Šele nekaj ur kasneje se je osvestil in šel domoy. Okrog 10.30 pa se je zaradi hudih bolečin po obrazu in spodnjih udih zatekel v bolnišnico. svečana akademija. Slavnostni govornik bo predsednik občinske organizacije Socialistične zveze v Novi Gorici dr. Lojze Rot. Ob jubileju Primorske smo zbrali nekaj podatkov, ki ponazarjajo rast Nove Gorice oziroma napredek mesta v prvih petindvajsetih letih obstoja. Pri tem so sodelovali strokovnjaki gradbenega podjetja «Go rica», katastrskega urada in predstojnik statistične službe pri upravi občinske skupščine. Dragocene podatke je posredoval tudi predstojnik urbanističnega zavoda ing. arhitekt Tomaž Vuga. Povedali so, da ima Nova Gorica sedaj okoli 14 tisoč prebivalcev, skupaj s Šempetrom in Vrtojbo, ki tudi organsko sodita k mestu, pa nad 18 tisoč. Samo v gradnjo stanovanj, šol, trgovin, otroških vrtcev in industrijskih zgradb, so v petindvajsetih letih vložili nad 100 milijard starih dinarjev. Ob priključitvi je na primer v središču mesta bilo le nekaj starih hiš, sedaj pa je v tem delu Nove Gorice že skoraj 96 tisoč kvadratnih metrov zazidanih površin. Površina industrijskih, trgovinskih in drugih objektov lociranih v novem delu mesta, je v petindvajsetih letih narasla od 3.300 na več kot 47 tisoč kvadratnih metrov. Ob priključitvi tukaj ni bilo nobene šole, površine sedanjih vzgojno-izobra-ževalnih zavodov pa znašajo okoli 12 tisoč kvadratnih metrov. Nova Gorica spričo doseženega razvoja lahko že v celoti izvaja svojo vlogo središča goriškega območja. Zaradi lege ob meji z Ita-lijo pa je pomembna tudi politična funkcija tega mesta. Predsednik občinske organizacije Socialistične zveze dr. Lojze Rot je v nedavnem pogovoru za ljubljansko televizijo, ob obletnici priključitve Primorske, poudaril, da so Novo Gorivo začeli graditi tudi zato, da bd predstavljala politično izhodišče za razvoj vsestranskega sodelovatija s Slovenci v Italiji ter tudi za stike s sosednjim italijanskim ljudstvom. To mesto se bo očitno tudi v prihodnje hitro razvilo. V Novi Gorici zgrade vsako leto okoli 300 novih stanovanj S približno polovico hiš so udeleženi zasebniki, drugo polovioo stanovanj pa zgrade razne družbene organizacije Glede na sedanja gospodarska in družbena gibanja ter upoštevaje prihodnje možnosti gospodarstva in občanov predvidevajo, da bodo v Novi Gorici do leta 2.000 pozidali še nad 500 hektarjev površin. Mesto bo tedaj obsegalo 4.500 hektarjev, število prebivalcev Nove Gorice, tega središča severnoprimorskih občin, pa naj bi se povečalo na okoli 50 tisoč. M. D. Zaradi proslave 25-letnice priključitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji je Slovensko planinsko društvo iz Gorice že obvestilo svoje člane, da ne bo priredilo izleta na Triglav, napovedanega za danes in jutri, ter jih pozvalo, naj se udeležijo shoda v Cerknem. Vpis dijakov v Slovenski dijaški dom Starši, Id nameravajo poslati svoje otroke v šolskem leta 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki lih dobijo pri opravi doma. Uprava bo v dijaški dom sprejemala gojence, dokler bodo razpološljl-va mestu. Starši lahko dobijo vsa pojasnila In navodila pri upravi doma v Svetogorskl ulici št. 84. tel. 83-495, ob delavnikih, od 10. do 12. ure. Trije milijoni lir škode zaradi poiara v mizarski delavnici Včeraj je lastnik mizarske delavnice Giuseppe Zulli, Ulica Fatebe-nefratelli 6 poklical gasilce v svoje goreče skladišče. Na mesto sta prišla dva gasilska avtomobila, ki sta do 3. zjutraj neprestano brizgala vodo na plamene. Po prvih ugotovitvah je ogenj uničil približno 160 kvadratnih metrov strehe, nekaj kubikov lesa in pokvaril stroje. Škoda znaša približno tri milijone in pol lir. Kratek stik pa je bil kriv požara. rek. Samovžih je treba izključiti, ker imamo te dni precej hladno in vrhu tega tudi deževno vreme. Burja v Števerjanu povzročila škodo v sadovnjakih Z včerajšnjim nenadnim poslabšanjem vremena je pričel po vsej Goriški pihati močan veter, v Brdih pa burja. Sunki vetra so poškodovali sadno drevje ter zmetali na tla del pridelka, če vemo, da je toča v nekaterih predelih šte-verjana poleti uničila tudi do 80 odstotkov pridelka grazdja, so sedanja burja, dež in mraz prava nesreča. Vinogradniki bi prav sedaj potrebovali suho in sončno vreme, da bi grozdje dozorelo. Nova številka «Steverjanskega vestnika» Izšla je zadnja številka tStever-janskega vestnika». No 13 straneh objavlja to glasilo katoliškega prosvetnega društva, ki je tiskano na ciklostil, program športnega tedna športnega združenja *Brda», šolske uspehe v jesenskem roku, anagraf-ske podatke, napoved radijske oddaje 2. zamejskega festivala narodne glasbe in poročilo o gostovanju Mestnega gledališča ljubljanskega. Števerjanski fantje, ki so se udeležili kot gledalci olimpijskih iger v Munchnu, objavljajo svoje vtise in fotografske posnetke; prispevek je izpod peresa Marjana Terpina. Obsežni poročili obravnavata še nastop moškega pevskega zbora iz Kranja in koncert mladinskega pevskega zbora iz Češkoslovaške Fomaca Di Sessant — Villa Pia*, Strada Mongreno 180, Turin. Tečaj bo trajal dve leti in se ga lahko udeležijo mladenke od 18 do 30. leta. No seji Kmečko delavske zveze je župan poročal o sestanku na deželi zavoljo občinskega regulacijskega načrta. Iz poročila o sodelovanju zabavnega ansambla Lojzeta Hledeta na ptujskem festivalu narodne glasbe prepovedano. izvemo za novico o bližnjem izidu1 njegove prve plošče s pesmijo «čez mejo v vas...» 3-letnega fanta je ugriznil pes na dvorišču v Moši V ponedeljek zjutraj so pripeljali v bolnišnico 3-letnega Gianruja Simonetto iz Moše, katerega je ugriznil pes na domačem dvorišču. Imel bo za 7 dni. Padel s senika In si zlomil dve vretenci V goriški bolnišnici so pridržali za 30 dni na zdarvljenju Bruna Marego, iz Vileš, ki je v četrtek padel s 4 m visokega senika. Nezgoda se mu je pripetila, ko je delal pri nunah v Ulici Pailadio. Zlomil si je dve vretenci. šola GLASBENE MATICE — Gorica Vpisovanje se bo v Gorici zaključilo danes. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Sara Pasqualetto, Monica Vizzi, Federico Colautti, An-dreina Imparato Zufolo, Massimilia-no Buzzinelli, Alessandro Col a ut, Graziella Munari. SMRTI: 62-letni upokojenec Bruno Salomon, 82-letni upokojenec Vin-cenzo Piovesan, 88-letna gostilničarka Caterina Drossig vd. Grusovin. Kino Gorica VERDI 17.30 »La grande guerra*. Alberto Sordi in Vittorio Gassman. CORSO 17.30—22.00 »L'organizzazionn sfida 1’ispettore Tibbs*. S. Poitier in B. Nayr. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 »II corsaro delTisola verde*, B. Lancaster in N. Cravat. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45 - 22.00 »Due fratelli in un pošto chiamato Trini-tš», R. Harrison in D. 0'Brian. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Abuso di petere*. R. Pellegrini in M. Tok). Barvni film. Mladini pod 14. letom Občni zbor avtomobilskega kluba Zaradi pravil je avtomobilski klub v Gorici že napovedal prvo sklicanje svojih članov za torek 3. ok tobra ter drugo sklicanje v sredo 4. oktobra ob 21. uri. Na občnem zboru bodo razpravljali o vprašanjih, ki so zajeta v naslednjem dnevnem redu: poročilo upravnega sveta, poročilo revizorjev, razprava in odobritev proračuna, izvolitev vodstvenih organov. Člani si obračun lahko ogledajo v uradu kluba. Brezplačni bolničarski tečaj za hčere državnih uslužbencev Bolničarska šola »S. M. Grdine di Malta* razpisuje 4 brezplačna mesta za hčere državnih uslužbencev. Prošnje na kolkovanem papirju se morajo poslati do 1. oktobra na sledeči naslov: Direzione della Scuola Convitto Infermiere Professional! Tržič AZZURRO 18.00 »Decameron n. 3». B. Lončar in F. Benussi. Barvni film. EXCELSIOR 17.30 «11 caso Mattei*. Gian Maria Volontč. Barvni film. PRINCIPE 18.00 »Boccaccio*. E. Mon-tesano in S. Koš čina. Barvni film. l\ova Gorim SOČA (N. Gorica) «Most pri Remage-nu», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Dvoboj na Pacifiku*, ameriški barvni film — ob 18. m 20. RENČE »Mali veliki človek*, ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS »Žena bandit*, italijansko -francoski barvni film — ob 20. KANAL »Bitka za Rim — I. del*, italijansko - nemško - ameriški barvni film — ob 20. DESKLE »Bojevniki*, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči je dežurna lekarna Villa S. Glusto. Korzo Italija 244. tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V IR21ČU Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna ' Alla Salute, UL Cosulich tel. 72-480. ODZIV NA NAŠ POZIV BRALCEM, KI SO SE Z VELIKIM BORCEM KAKORKOLI SREČALI Spomin na Gramscija, s katerim sem leto in pol delil jetniško streho V posebnem zaporu potrpežljivo prenašal je bilo okoli 25 do 30 političnih jetnikov - Antonio Gramsci je svoje tegobe - Bil je zelo obziren - Dobro je poznal naše razmere Pod našimi sobami, ki jih je bilo, če me spomin ne vara. pet, je bila mrtvašnica. V tistih nočeh smo pogosto slišali odpiranje in zapiranje njenih vrat, ko so prinašali ali donašali trupla mrtvih jetnikov. V primerjavi z drugimi kaznilnicami smo jetniki tu imeli nekaj prednosti. Sobe so bile večje. bolj čiste in bolj svetle, i-meli smo boljšo zdravstveno oskrbo in tudi hrana je bila boljša in so jo delili po dvakrat na dan. Vrhu tega smo imeli po dva sprehoda na dan po posebnem pravokotnem dvorišču in sicer po dve uri in pol predpoldne ter po poldrugo uro popoldne. Kot protiutež temu pa smo bili popolnoma izolirani od drugih jetnikov jn nadzorstvo ter disciplina sta bili poostreni. Kakor se spominjam, nas je bilo tedaj v tem zaporu 25 do 30 političnih jetnikov, ostalih pa je bilo zagotovo nad 200 Med političnimi so bili po številu na prvem mestu anarhisti. Predvsem iz Toskane. Na drugem mestu so bili komunisti in med njimi velika osebnost in močan duh - Antonio Gramsci. Nekaj je bilo socialistov in med temi najvidnejši, vedno eleganten, pogumni antifašistični asket Sandro Per-tini, sedanji predsednik poslanske zbornice. Končno sem bil tu še jaz, Slovenec, bela vrana, za večino sojetnikov iz neznanih ali bolj malo znanih krajev in prav tako bolj malo poznanega naroda. Vse pa nas je družila skupna usoda, da smo bili obsojeni zaradi svojega antifašizma, zaradi odpora fašizmu na skupino trpljenje in smo skupino upali v boljše čase. Med nami je vladala strpnost, čeprav je vsak imel pogosto ločene poglede na stvarnost in čeprav je vsak od nas imel tudi svoje posebne in osebne probleme. Glede tega ni nikoli prišlo do nesoglasij. Kvečjemu smo zgolj akademsko pojasnjevali in razlagali svoja mnenja. Sicer pa je bil anarhizem resnično tako daleč in tako tuj življenjski problematiki Slovenca in Hrvata pod Italijo, da nazori anarhistov niso mogli biti zame živ predmet za morebitne razprave. V tej ječi p>a je bil med nami še drugi Slovenec, Ušaj, menda Teodor Ušaj. Bil je Goričan, obsojen kot komunist, telesno hudo prizadet. V zap>oru je postal mr-tvouden in zaradi tega stal še bolj ob strani. Meni je bil simpatičen. Bil je to fant, kateremu je v razgovoru z menoj lažje tekla domača govorica. Zadnje mesece 1932. leta sem bil z njim v isti sobi. U-šaju je bilo menda v olajšavo, de je mogel z domačim človekom občevati v materinščini, čeprav je dobro obvladaj italijanščino. V tej sobi smo bili trije: Ušaj, neki Lombardijec, katerega imena se sedaj ne spominjam, in jaz. Naša soba je bila druga na hodniku, tik prve, v kateri je bil Antonio Gramsci, ki je bil v celici sam. Z njim sem se prijetno razgo-varjal, ko smo se sprehajali ali posedali na dvorišču v dopoldanskih ali jx>px)ldanskih urah. Na prostornem dvorišču, ki .je bilo namenjeno veliko večjemu številu kaznjencev kot je bilo nas smo se nekako porazgubili, zlasti če upoštevamo, da je marsikdo iz tega ali drugega razloga ostal v sobi. Antonio Gramsci je bil tedaj telesno že skoroda strt. Mučile so ga najrazličnejše nadloge, ki jih je prenašal z neverjetno potrpežljivostjo in že modrijanskim mirom. Pogosto je ob pripovedovanju nadlog šinil preko njegovega obraza trpek, belesten izraz, ki pia ga je takoj razpršilo vsaj zunanje obvladovanje notranjega nemira. Ko se je nasmehnil, se je njegov obraz spremenil. Imel je sunkovit smeh, podoben sniehu našega prof. Lava Čermelja. Zadobil je neko lepoto, ki so jo še bolj poudarjale njegove modre oči za debelimi lečami očal, pxxi kratko pristriženimi že s sivimi nitmi prepraženimi črnimi lasmi. Govoril je tiho, ker ga je pogosto govorjenje močno utrudilo, čeprav je podobno kot nekdanji atenski modrijani, drobeč korak za korakom po prostranem dvorišču in vedno v družbi dveh, treh mlajših poslušalcev, skoro vsak dan predaval v lagodnem tonu in svoje znanje prenašal na poslušalce, ki jim je razlagal svoje politične in družbene nazore. Ko se je utrudil, je sedel in s Pertimijem zaigral na damo. Osebno sem bil z Gramscijem v najboljših odnosih, ki so češče prešli v prisrčno, medsebojno razumevanje. Kot zastopniku antifašističnih Slovencev, mu moje zadržanje ni bilo tuje in po nekem tihem medsebojnem spoštovanju in sporazumu se nisva nikoli dotaknila problemov in vprašanj, ki bi naju mogla ločiti ali privesti do nasprotovanja. Ta njegov obzir je bil dokaz njegove človeške strpnosti in razumevanja težav ter boja naše manjšine. Predmet razgovorov je bil najrazličnejši, od povsem osebnih zadev, pwi čemer sem bdi jaz prav gotovo skromnejši, ker mu o sebi zares nisem mogel veliko povedati, pa do obravnavanja splošnih zgodovinskih, kulturnih in zlasti leposlovnih problemov ter do tolmačenja dnevnih političnih dogodkov. Ker se mi je zdel njegov priimek italijansko nenavaden* in sem ga v zvezi s tem vprašal, mi je pojasnil, da je on davnega albanskega porekla. Posojal mi je knjige in revije. Teh je imel precej. Spominjam se, da so mu dovolili prejemati naslednje publikacije: Crocejev mesečnik »La Critiča*, in monografijo «Estetica», nadalje fašistično revijo »Gerar-chia», ki je pompozno poveličevala fašistično ideologijo in politiko, nadalje glasilo nacionalne politične linije senatnega predsednika Federzonija « La Nuova Antolo-gia», tedenski izvleček italijanskega in tujega tiska »Relazioni in-ternazianali*, razne knjige, kataloge in še marsikatero drugo čtivo, ki me je nanj opozarjal in mi ga posojal. Za Italijana je neverjetno dobro poznal zgodovine južnih Slovanov ter narodnostne probleme nekdanje Avstro — Ogrske Zapletal sem se z njim tudi v jezikovna paberkovanja. Kazal mi je slike svojih dveh sinov. Pravil mi je, kako je v Firencah osebno poznal Slataperja. Govorila pa sva tudi o dobrem proseškem vinu, ki ga je bil srkal med svojimi o-biski na Kontovelu in Proseku, pri Regentu in drugih svojih tovariših, ko je prihajal v naše njemu poznane kraje in med njihove ljudi. Skratka, Slovani in še posebej Slovenci Gramsdju niso bili neznani in tuji, oddaljeni; bili so del človeštva, za katerega se je zanimal, del njegovih političnih izkušenj. Prejeli smo Idrijski razgledi 1-2. XVII. 1972. Vsebina: Lado Božič: Prva svetovna vojna, italijanska okupacija in ukinitev prve slovenske realke. Dr. Jože Pfeifer: Epidemija črnih koz v Idriji leta 1801. Stanko Majnik: Kronika vojnih dni. Dr. Aleksander Gala: Iz Loške doline v Slovensko Primorje Slavica Pavlič: Matej Cigale-črnovnski rojak. Ing. Niko Jereb: Bodočnost zasebnega kmetijstva v občini Idrija. Dr. Srečko Novak: Ne zastrupljamo se samo z onesnaženimi vodami in zrakom, ampak tudi s hrupiom. Ing. Jože Čar: Za borbo proti sili-kozi. Prof. Vinko Cuderman: Delo kulturne skupnosti Idrija in realizacija programa kulturnih dejavnosti v letu 1971. Peter Krečič: Razstava krajin Rafka Terpi-na v idrijski galeriji. Športna dejavnost. Ohranili jih bomo v trajnem spominu. Oster duh in obsežno znanje s I področja splošne kulture, družbenih in političnih ved vse to je bilo v čudovitem ravnotežju z njegovo humanostjo, srčno toplino in prizanesljivostjo. Nekoč mi je rekel: «Non si vive solo di piane*, kar ml je dobro delo slišati iz njegovih ust. Mislec, ki je ostro analiziral italijansko stvarnost, nakazoval partiji px>litiko ob upoštevanju preteklosti miselnih in kulturnih tokov in značilnosti italijanskega naroda, globoko prepričan o pravilnosti in pravičnosti svojega boja neustrašen in dosleden v izpovedovanju tega svojega političnega, revolucionarnega srca, ki ga ni pačil nesmiseln ali ozek fanatizem, tak mislec je bil takratnemu žerimu eden najbolj nevarnih nasprotnikov. Zato se ga je fašizem dobesedno bal in temu primerno je z njim ravnal: preganjal ga je do smrti. V znani knjigi «Aula IV* berem v zvezi s procesom proti Gram-sciju in njegovim tovarišem pred posebnim sodiščem za zaščito države v juniju 1928 da je tedanji predsednik vlade zahteval, naj se Gramscijevim možganom onemogoči delovanje za dvajset let. Gramsci je sicer umrl že devet let kasneje, kar pa je njegov um ustvaril, živi še danes in bo še dolgo veliko pomenile v zgodovini italijanskega proletariata in s tem tudi v zgodovini italijanskega naroda. Marsikdaj si Gramscijevega razpoloženja in vedenja v ječi nisem znal razlagati. Ključ za boljše spoznavanje njegovih intimnih čustev mi je dalo branje njegovih pisem iz ječe, ki so izšla po zadnji svetovni vojni v zbirki. Ravnanje uprave ječe in stroga disciplina, ki jo je izvajal poveljnik kaznilnice (ravnatelja nisem nikoli videl) imenoval' smo ga «Talley-rand, le diable boiteux» — sta bili za vse, posebno pa še za telesno strtega Gramscija, hudi in ju je bilo težko prenašati. Gramsci je trpel za nespočnostjo in je bil neverjetno občutljiv. Pritoževal se mi je, da ponoči sliši kapljanje vode iz vodovodne pipo, ki je bila na drugem koncu hodnika. Da so se bali naših zvez s svetom izven zapora — in te so Gramsci in njegovi tovariši po mojem nedvomno imeli — je zgovoren naslednji primer!* nekega dne so pregledali in preiskali vse sobe in ljudi v njih. Začeli so pri Gramscije- vi sobi. Neki inšpektor z ministrstva za pravosodje je v spremstvu poveljnika kaznilnice in stražnikov nepričakovano in nenapovedano stopil v sobo. Bilo je 11. novembra 1932. Nekaj dni prej je fašizem ob svoji desetletnici proglasil pomilostitev, ki je zajela tudi politične jetnike. Tega 11. novembra smo bili v popoldanskih urah «na zraku*. Sprehajali smo se in pričakovali, da bodo tudi koga izmed nas izpustili Nenadoma so poklicali mojo kaznjeniško številko. Trenutno se je ne spomnim. Paznik me je odpeljal. Nisem računal, da bom izpuščen in se zato nisem poslovil od sojetnikov. Ravnodušno sem s paznikom stopil pred «Talleyranda», ki mi je skoraj vzhičeno dejal, da sem po-miloščen. Vidno se je začudil, ko sem ga poslušal mimo. Vprašal me je, če imam civilno obleko. Nisem je imel, ker sem obleko, s katero sem bil na procesu in ki sem jo v kaznilnici zamenjal s progasto jetniško obleko, z dovoljenjem ravnateljstva nekaj mesecev prej odstopil nekemu neznanemu jetniku, da je mogel v njej do-dom. Zato sem od kaznilniškega patronata dobil nekaj krp,’ v katerih sem priromal domov, potem ko sem prebil tri leta in pet dni v raznih ječah. Sodišče mi je bilo prisodilo štiri leta. To so bile moje druge jetniške izkušnje. V naslednjih letih so se te pomnožile še z drugimi. Ni mi bilo dovoljeno, da bi se poslovil od tovarišev. Zato sem Gramscija tedaj poslednjič videl. In ko sem zvedel, da je leta 1937 umrl, sem ostrmel, da je moglo njegovo že tedaj onemoglo telo toliko in tako dolgo zdrzati. «Non si vive solo di pane*. S smrtjo Antonia Gramscija so I-talijani izgubili velikega revolucionarja in glasnika svetih resnic, Slovenci pa prijatelja, ki bi bil dober zagovornik naših teženj in narodnih pravic. Dr. ANGELO KUKANJA Z današnjim drugim nadaljevanjem zaključujemo spomine dr. Angela Kukanje na dni, ko je v dobi fašizma delil usodo velikega italijanskega revolucionarja Antonia Gramscija. Pred tednom dni, 8. t. m., smo objavili spomine na Gramscija, ki jih je našemu sodelavcu povedal bivši zgoni-ški župan Lojze Pirc. Ker je prav gotovo med našimi ljudmi še kdo, ki se je kakor koli srečal z velikim italijanskim revolucionarjem, ga vabimo, da nam svoje spomine posreduje. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ CEJEVA NOVEJŠA DELA V TRŽAŠKI KNJIGARNI Med zamejskimi slovenskimi sli- Novost, ki jo umetnik sedaj u- karji se je Demetrij Cej povzpel do pomembnega mesta v ustvarjalni dejavnosti. Odlikuje ga precejšnja izrazna stalnost, kar je med naprednimi slikarji bolj redka značilnost. To stalnost pa skuša umetnik od časa do časa popestriti s tem, da v dvodimen-zionalnost svojih slik vnaša še tretjo dimenzijo in sicer z nad-vižnostjo otipljivega neslikarskega gradiva. Včasih je to bila osmojena obloga iz penaste plastike, nato pa raznozrnaste kroglice na gosto posejane nad obarvane ploskve Oboje pa je sestavljalo še vedn0 trden sestavni del podob. To je bilo še do pred nedavnim. Popolnoma drugačna pa je poživitev Cejeve izraznosti v njegovih najnovejših stvaritvah, v slikah, ki jih sedaj razstavlja v Tržaški knjigami. V teh delih so zasnove sicer bolj sproščeno zasnovane. so pa še vedno izpeljane iz bistva Cejevega pesniško-svojstvenega dojemanja sveta, ki se kaže predvsem v nasprotstvu strogi igri bolj ali manj predmetno nazobčane vodoravnosti obzorja, odvisno pač ali gre za stavbe ali drevje, ter od oblosti temnega sonca ali lune. SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Autoradio: 17.00 Radijski prenos papeževega obiska na evharističnem kongresu v Vidmu; 19.00 Orkestri; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.45 Prešeren - Košuta: Lepa Vida; 21.05 Ritmi; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbena fantazija; 16.00 Radijski oder; 16.20 Zborovsko petje. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je...: 10.45 Plošče Ricordi; 11.15 Plošče Saar; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Aktualnosti; 14.40 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni program; 18.00 Veselo v soboto px>px>ldne; 18.40 Popevke se vrstijo; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni vveekend; 23.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Ital. lahka glasba: 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena oddaja; 17.00 Veliki variete; 18.45 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Chiusano: «Le forze*; 20.45 Trije ansambli; 21.30 Jazzovski koncert; 22.10 Nočna serenada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete z Bramierijem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Ital. popevke: 1928; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pesmi; 15.40 Alto gra-dimento; 16.35 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Ping - pong; 18.30 Pojejo komiki; 20.10 Massenetova »Ma-non»; 23.05 Glasbeno - govorni spo- III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 14.00 Klavirske skladbe: Beethoven in Čajkovski; 14.40 Simf. koncert; 17.10 Koncert: na sporedu Schubert in Rossini; 18.15 Iranski koncert; 18.45 Gledališče in filmske novosti; 19.15 Bruck- ner, Bartok in Roussel; 21.30 Simfonični koncert; 22.45 Cranston: «Dialog o demokraciji* (radijska drama). FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Sodobna ital. glasba: 10.20 Skrjabinova Simfonija štev. 3; 12.20 Spohr: Fantazija opus 35; 12.30 čelista Cassado in Four-nier; 13.30 Schonbergov preludij in Malipierov Misterij sv. Frančiška Asiškega. SLOVENIJA 70.0, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Pihalni orkester RTV; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Naši operni pevci; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugo slaviji; 16.40 Iz francoske baročne glasbe; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Orkester Paul - Mauriat; 18.10 Gre-mo v kino; 18.50 Posnetki ansambla S. štingla; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Iz opernega sveta; 19.45 S knjižne ga trga; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Ansambel Borisa Franka; 21.00 V soboto zvečer — »Radijski radar*; 22.05 Radijska igra - G. Janner. »Lepa druščina*; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. ITAL TELEVIZIJA 9.45, 12.00, 17.00, 19.00 Neposreden prenos papeževega obiska v Benetkah ter v Vidmu na 38. evharističnem kongresu; 19.30 Izžrebanje loterije: 19.35 Nabožna oddaja; 19.45 športni dnevnik in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Simenon: »Mai-gret in pensione*; 22.15 Posebna oddaja; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Portret avtorja: Mstislav Rostropovič. JUG TELEVIZIJA 10.35 TV v šoli; .... športno popoldne; 18.45 Ansambel Janeza Jeršinovca in Planšarji; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov; 19.55 V živalskem vrtu; 20.25 S festivala športnih in turističnih filmov v Kranju; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Festival kajkavske po pevke; 23.00 Moj prijatelj Toni; 00.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Tekmovanje v tenisu — prenos iz Skopja; 16.30 Tekmovanje v atletiki — prenos iz Beo grada; 20.45 Maurizio in »Afričan people*; 21.15 Poročila; 21.30 Besedo ima obramba; 22.20 Jerry Lewis Show. vaja, je v skoro nevidno tankih a gostih mrežah iz prozorne plastike, v mrežah, ki so napete na visokodrobne okvire slik, tako da prekrivajo sliko na višini nekaj centimetrov. Na te pajčevinaste tvorbe pa Cej s skopimi potezami pričara nekakšen barvni odsev, ali bolje nekaj zaznavnih oblik ali črt s slike same, predvsem krog oziroma odsev kroga, nakar takšen rahlobežen posnetek spodnje podobe obogati ponekod še s pasovi ornamentalnih oblik, s črtami in čem drugim, česar ne opažamo v spodnji na platnu naslikani zasnovi. Na tak način doseže Cej učinek skoroda plastično prikazanega okolja, ki se stopnjuje zlasti, ko se gledalec ob sliki premika, ker se mu pač pri tem risba na mreži vsaj na videz giblje nad risbo poslikanega platna. Omenjeni nadvižnosti se torej v tem primeru pridružuje tudi kinetični učinek. Je pa oboje pravzaprav le optična prevara, ki pa nas prijetno preseneča, kajti kakovost Cejevega slikarstva predstavlja vsekakor še vedno spodnja, prava slika s prepesnitvijo pokrajin do tiste meje, ko ta postane osebno doživetie utripanja barvnih lis njenega videza ob izločitvi vseh podrobnosti, na katerih se sicer ustavlja človeško oko. MILKO BAMBIČ IMIllllliiiiIllllIlliilIllllllltlllllllllllllllllllllliililllliH Tri kratke filmske HOLLYWOOD, 15. — Ameriški filmski rešiser Don Taplor se je ponovno lotil snemanja «To-ma Sawyerja». Tokrat bo to znano delo postalo nekakšen «mušica!». Delo že snemajo v Missou-riju. Do tu nič posebnega. Posebnost tega dela pa je v tem, da i-gra eno izmed glavnih vlog 14-letni Thomas Conrad, sin ameriškega kozmonavta Charlesa Con-rada, ki je poveljeval «Apollu 12». Thomasa je za film angažiral producent Arthur Jacobs, ki je računal, da bi mogel kozmonavtov sin igrati glavno vlogo, pa so mu načrti spodleteli ker da je deček previsok. • • » PARIZ, 15. — Čez nekaj dni se bo tu začelo ■ snemanje filma z naslovom *Un homme libre» — ^Svoboden človek». Glavno vlogo v njem bo igral sloviti francoski pevec Gilbert Becaud, ki je baje sklenil, da se hoče uveljaviti kot umetnik, ne pa kot pevec. V tem je šel tako daleč, da v filmu sploh ne bo pel, še več, celo glasbene spremljave za film ni pripravil on, pač pa je to rih-logo poveril svojemu znancu in prijatelju Francisu Laiju. Film «Svoboden človek* bo režiral neki čilski režiser, ki pa že dolgo živi v Franciji. Je to Robert Miiller, ki za ta film pravi, da je csladko grenjka ko-medija», ki obravnava malone že klasično krizo v zakonu Poleg Gilberta Becauda. bomo v filmu videli še Olgo Georges -Picotovo ter Christiane Mivazzoli. HOLLYWOOD, 15. - Znano literarno delo Francisa Scotta Fitz-egeralda »Veliki Gatsby» pride na filmsko platno. Glavni vlagi bosta v njem igrala Ali McGraiv in Robert Redford. Film bo snemalo veliko filmsko podjetje cPara-mount». Snemanje se bo začelo šele prihodnje leto in sicer v maju in ga bo režiral Jack Clay-ton, scenarij zanj pa že pripravlja Francis Coppola. Ali McGraiv se je pred nedavnim ločila od Roberta Evansa, vodilne osebnosti producentske družbe, ki bo film snemala. Iz tega so sklepali da jo bo v filmu, ki je bil že v načrtu, zamenjala Candice Berger, medtem ko ji je vloga, ki je bila njej namenjena, ostala. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Filibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Dieter Forte: 5. Pregelj - Mejak: 6. GOSTOVANJE DRAME SNG 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmil Rabadan: Mali oder: Ted Whitehead: Otroška predstava: Saša Škufca: LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN UUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MONZER ALI UVOD V KNJIGO VODSTVO TOLMINCI IZ LJUBU ANE IZ MARIBORA KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE ALPHA BETA JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Balet SNG iz Ljubljane Dramsko kazalište «Gavella» iz Zagreba Mladinsko gledališče iz Ljubljane Mestno gledališče ljubljansko Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F .(okoliški — popoldanska predstava na dan praznika) premiera 13.500 lir 9.500 Ur 3.000 lir ponovitve 7.000 lir 6.000 lir 3.000 Ur Cene abonmajev za sedem predstav Parter I. Parter II. Balkon Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 Ur. Po isti ceni nudimo a-bonma tudi invalidom. Abonma red okoliški stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUST! VPISOVANJE ABONENTOV OD 18. SEPTEMBRA DO VKUUCNO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN. RAZEN NEDEU IN PRAZNIKOV, OD 8. DO 14. URE), UL PETRONIO 4, TEL. 734-265. POSTANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA! Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4 - 34138 TRST STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1972-73 NAROČILNICA Priimek in lme Naslov Vrsta abonmaja Podpis ». IIIIIIIUIIIIIIIIII||!lll||||||||||||||HIII||||||||tlllllinj|lll|II|lll,limill„l|„|||||||||||||||||||||||n||||1||||||||||lllllM Horosko OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Telegrafsko boste obveščeni o nekem u-spehu. Prijeten večer v krogu družine. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pogodba, ki jo boste sklenili, vam bo zagotovila lep zaslužek. Prenehajte že s tem, da ste vedno v strahu DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaša pot ni s cvetjem postlana, toda varno vas bo pripeljala do uspeha. Nihče vas ne bo prisilil na kolena. RAK (od 22. 6. do 22 7.) Denar, ki ste ga nekje naložili, ni preveč na varnem. Na čustvenem področju boste ujeli zadnjo priložnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaš glas je kot glas vpijočega v puščavi. Udarite raje s pestjo po mizi Mirne vesti ji lahko gledate v oči. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Lotite se kakega ročnega dela, ker ste zanj bolje ustvarjeni Odpovejte se čimprej neki svoji razvadi. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10 Le vztrajno naprej po začrtani pot Ljubosumnost je povsem neumesto* ŠKORPIJON (od 24. 9. do 21. U Preveč si domišljate, da mnoč zmorete. Prisluhnite besedam, ki Pr hajajo od srca. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12 Načrtno delo je najbolj zanesljiv1 Skušajte se ravnati po tem. Tak( odgovorite na neko pismo KOZOROG (od 22. 12. do 20 1 Popolnoma nepričakovano boste pr' jeli večjo vsoto denarja. Dober čl< vek se bo na vas obrnil za porn Sf . bosta tako skušala vživeti v to posebno okolje, ki skoraj yedno zahteva izredne napore. P*Wl nastopali tu- di neregistrirani kolesarji, bosta i-mela lažje delo in ne bosta stalno pod pritiskom strahu, da ne prideta lahko nastopala že v letošnji se- I do vsi najboljši jugoslovanski ko zoni, žal, pa se nista mogla odreči ! lesarji, z olimpijsko ekipo na čelu. Arezzo — Lecco 1 Ascoli — Varese x Bari — Brindisi 1 Brescia — Cesena 1 Como — Reggiana 1 Genoa — Perugia 1 Monza — Foggia x Novara — Mantova 1 Reggina — Catania 1 Taranto — Catanzaro 2 Venezia — Cremonese 1 Ra ven na — Sambenedett. 1 Crotone — Cosenza 1 L — prvi 1 2 1 drugi 2 x 2 2. — prvi 1 2 drugi 2 X 3. — prvi 1 2 drugi 2 1 4. — prvi X drugi 1 5. — prvi X 1 drugi 1 X 6. — prvi 1 drugi 2 ...... ŽE ČETRTIČ V ORGANIZACIJI ŠZ BRDA ŠPORTNI TEDEN V ŠTEVERJANU Na sporedu bodo tekmovanja v nogometu, namiznem tenisu, kolesarstvu, streljanju, odbojki, štafeti in ctučenju* [""vanju v Passarianu pri Vidmu je """topil tudi olimpijski zmagovalec VVilliams (ZDA) KONJSKI ŠPORT Od jutri do 22. t.m. bo špprtno združenje Brda priredilo v Štever-jamu svoj tradicionalni 4. športni teden. Ta prireditev je že v prejšnjih letih dobro uspela in štever-janska mladina se tudi letos pripravlja, da se je čim bolj množično udeleži. Spored prireditve bo dokaj pester in siicer bo taki: Nedelja, 17. septembra 11.00 nogomet v Formentinijevem parku (Britof - Dolenji konec). Ponedeljek, 18. septembra 20.30 namizni tenis (za moške in ženske). Torek, 19. septembra 20.30 «tučen,je» v gostilni «Dvoo (v primeru slabega vremena bo to tekmovanje na sporedu v soboto, 23. septembra). Sreda, 20. septembra 20.30 kolesarstvo (proga za najmlajše bo vodila od Križišča do Dvora, za odrasle pa od Bukovja do Trga svobode). Četrtek, 21. septembra Tri milijarde lir vrednega konja se splača zdraviti Konj z zlomljeno nogo je bil včasih zapisan smrti. Čeprav bi bil še tako dragocen se je njegova življenjska pot končala pri mesarju. Danes je to seveda drugače. Obstajajo specializirane živalske bolnišnice, kjer opravijo na pacientih tudi najbolj zapletene operacijske posege. Ozdravljenje zloma noge je zato prava igrača. Seveda, pa je treba tudi tako zdravljenje opraviti na moč natančrjo in resno, če se »pacient* imenuje Mili Reef. To je namreč izreden konj, ki je svojemu lastniku priboril že vrsto denarnih nagrad v vrednosti več desetin milijonov lir. Da bi ta »vir do-hodkov» ne usahnil prezgodaj, je moral Mili Reef trdo trenirati Pravzaprav, treniral je celo preveč. Zato se je zgodilo, da je zaradi preutrujenosti med hekim treningom klecnil in si zlomil nogo. Takoj so ga prepeljali v oskrbo zdravnikov, ki so mu naravnali nogo in jo obložili v mavčno oblogo Zdaj ta konjski rekonvalescent počiva pod skrbnim nadzorstvom veterinarjev. Ta skrb je seveda tem bolj opravičljiva, ker je Mili Reef kot dirkalni konj trenutno vreden vsaj tri milijarde lir. 20.30 streljanje z zračnp puško v dvorani župnijskega doma (za moške in ženske). Petek, 22. septembra 20.30 moška odbojka. Tekmovanje se bo zaključilo na zahvalno nedeljo z nagrajevanjem najboljših tekmovalcev in ekip ter s kulturnim sporedom. Pred tem pa bo na sporedu še štafeto. HOKEJ NA KOTALKAH DREVI V GORICI Pomemben nastop UGC Goriška ekipa UGG v hokeju na kotalkah bo z matematično gotovostjo vstopila v A ligo. Po zaporednih zmagah, ki jih je dosegla letos v B ligi, se je danes pripravila za zadnjo tekmo z ekipo Rotellistica Vercelli. Tekma, ki bo drevi ob 2i,30 v dvorani UGC v dolini Horna, bo brez dvoma zanimiva. Običajno namreč pokažejo igralci svoje zmožnosti v tekmah, pri katerih niso živčno napeti in igrajo sproščeno. Goričani bodo danes stopili na igrišče v takem vzdušju in to jim bo gotovo pomagalo, da bodo še enkrat pokazali svojo spretnost v tej igri. MOTOKROS FIRENCE, 15. — Svetovnega ekipnega prvenstva v motokrosu se bo udeležila tudi italijanska posadka. Tekmovanje bo v Assenu na Nizozemskem, tekmovali pa bodo v kategoriji do 500 ccm. raznim drugim delovnim in študijskim obveznostim. Na vsak način pa bosta prihodnje leto oblekla dres domačega kluba in nastopala v svojih kategorijah, medtem ko bosta vrste veteranov morda okrepila še Vodopivec in Macarol, ki sta se v letošnjih poletnih mesecih odlično izkazala v nekaterih dirkah krajevnega značaja. Radi Od 22. do 24. septembra 'Mladi kolesarji šestih držav na dirki po Istri PULJ, 15. — Prihodnji teden, od 22. do 24. septembra bo na sporedu že 12. mednarodna mladinska kolesarska dirka po Istri. Proga bo potekala po najlepših istrskih predelih od Pulja preko Vodrja-na, Poreča, Umaga, Buj, Pazina, Labina, Rabca do Rase in drugih istrskih krajev. Dirko prireja puljski kolesarski klub Siporex, nastopile pa bodo mladinske ekipe iz Italije, Švice, Vzh. Nemčije, Č5SR, Poljske in Jugoslavije Na tej dirki, ki spada med eno največjih mladinskih tekmovanj v Evropi, bodo zastopali jugoslovanske barve Kamcijančič (Siporex -Pulj), Končar (Rog - Ljubljana), Bobovčam (Metali i acommeree - Zagreb), Trček (Odred - Ljubljana), Rakuš - Bled. Poleg reprezentance pa bodo nastopali tudi nekateri najmočnejši jugoslovanski klubi posamezno. • * • LJUBU ANA, 15. - V nedeljo bo v Ljubljani kolesarska dirka za veliko nagrado Roga, ki bo hkrati tudi zadnja preizkušnja za cestno prvenstvo Slovenije. Proga dirke bo dolga 120 km, iz Ljubljane hp šla Poleg Biliča, čubriča, J. Valenčiča, Zakotnika in Pleška, bodo na startu še Stane Božičnik, Rudi Valenčič, Leček, Kuvalja Frelih. Na začasni lestvici vodita trenutno J. Valenčič in Božičnik s 40 točkami. NA MEDNARODNEM ATLETSKEM MITINGU Štirje olimpijski prvaki v Rietiju Poleg Tarmaka, Vasale, Matthewsa in Bragine bodo sodelovali tudi svetovni rekorderji Lusis, Seagren in Evans RIETI, 15. — V Rietiju bo v ne del jo mednarodni atletski miting, na katerem bodo nastopili tudi štirje olimpijski prvaki: Sovjeta Tarmak in Bragina, Finec Vašala in Američan Matthevvs ter trije svetovni rekorderji Lusis, Seagren in Evans. Poleg teh atletov bodo nastopili še mnogi drugi, kot Tu nizijec Gammoudi, Frama* Traca- Tudi znani italijanski trener Helenio Herrera je navdušen šahist iiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiuiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMuiiiiiiimiii NOGOMET V ČETRTEK POPOLDNE Ljubljanska Olimpija bo igrala v Kopru To bo četrtfinale republiškega tekmovanja za jugoslovanski pokal V četrtek popoldne bo z začet-1 za pokal predsednika Tita. kom ob 15.15 v Kopru vsekakor} Organizatorji srečanja so pova- najpomembnejši letošnji nogometni dogodek. Pomerilo se bo namreč domače moštvo s prvo enajsterico ljubljanske Olimpije. To bo četrfinale republiškega tekmovanja bili na ogled tekme predstavnike vseh obalnih klubov, hkrati pa tudi predstavnikov zamejskih klubov in tistih klubov v Italiji, s katerimi imajo tradicionalne športne stike. nelLi v skoku s palico, Američan Prefomtaine, katerega je v sredo, premagal Del Buono. Med domačimi atleti pa so v središču pozornosti seveda Mennea, Pigni, Del Buono, Arese, Simeon, Cramerotti, Azzairo im drugi. Spored obsega troskok, skok s palico, skok v višino, disk, 100 m in 110 m z ovirami, 400 m za moške in ženske, 100 m za moške in ženske, met kopja, tek na 200 in 1500 m moški in tek na 3000 m moški in ženske. D0MAČI%0RT iiPZ JUTRI NEDELJA, 17. SEPTEMBRA 1972 NOGOMET MLADINSKO PRVENSTVO 10.45 v Trstu pri Sv. Sergiju Cremcaffč — Gaja * * * 10.30 v Križu Vesna — Giarizzole * * * 10.30 na Proseku Primorje — Union POKAL PACCO — naraščajniki 12.15 v Trstu, Sv. Sergij Cremcaffi — Breg TURNIR DE MACOR1 18.30 v Trstu, Ul. Flavia Primorje — Libe rt as ŠPORTNI TEDEN «!Z BRDA. 11.00 v Števerjanu Britof — Dolenji konec KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIMCA 11.00 v Gabrovcu Nastopa tudi Adria JkrUnfr uledntifou Prejeli smo s prošnjo za objavo: V Primorskem dnevniku z dne 20. 8. 1972 je izšel članek pod naslovom »Mnogo novega pri mirenski Adrii*. UO našega kluba je mnenja, da :aradi dobrega oziroma prijatelj-kega sodelovanja s sosednjimi klubi (Vozila Gorica, Renče, Bilje) ta članek ni pisan v duhu politike kluba. V zvezi s tem obveščamo bralce, da vsebina tega članka ni odraz hotenj našega kluba, ampok osebno mišljenje dopisnika omenjenega članka. OU NK »iADRJiA* MIREN Organizatorjem olimpijskih iger ni povzročal težav le prevoz številnih tekmovalcev, ko so se vračali na svoje domove, ampak je bilo nemalo pro-blomov tndi z njihovo prtljago, s katero ao včasih zasedli, kot kaže naša slika, kar pol čakalnice na letališča Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Magglo 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali °9l8SI’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr* *.r.i- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trs* VČERAJ ZJUTRAJ V PLANINI Šest avstrijskih turistov mrtvih zaradi trčenja avtobusa v tovornjak Vozili sta bočno trčili pred gostilno Požar v Planini, kjer je cesta ravna in vidljivost dobra - Nesrečo raziskuje posebna komisija V OKVIRU 25-LETNICE PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI (Od našega dopisnika) PLANINA, 15. — Davi, nekaj minut pred šesto uro se je pripetila pred gostilno Požar v Planini ena izmed najhujših prometnih nesreč v zadnjih letih na Primorskem. Ob tisti uri sta trčila avtobus z avstrijskimi turisti in tovornjak madžarske registracije. Pri tem je bilo pet potnikov na mestu mrtvih, ena potnica je umrla med prevozom v bolnišnico, dve osebi sta bili huje ranjeni, tri pa laže. Vzroke nesreče še raziskuje posebna komisija in zaenkrat obstajajo samo domneve. Dejstvo je, da sta vozili trčili bočno na razmeroma ravni cesti, ki v tistem trenutku n; bila mokra, čeprav je pozneje ves dan deževalo. Kaže tudi, da ni bilo okvar na krmilnem mehanizmu ali na gumah, pa tudi veznika nista bila vinjena Najbolj verjetna domneva je torej, da je DAVID IN GOLJAT Gliste so močnejše kot orjaška moderna letala «jumbo jet». Po obilnem deževju je več sto-tisoč glist «zasedlo» glavno pristajalno stezo letališča v Clevelandu in tako preprečilo pristanek letal. S svojim sluzastim, telesom so močno zmanjšale trenje in letalo ni moglo zavirati. Pritisk na zavore na tako splozkih tleh tri brez dvoma povzročil tragedijo. «V deževnih dneh smo imeli vedno problem z glistami — je izjavil predstavnik uprave letališča — a doslej se niso nikdar pojavile o takem številu. Prisiljeni smo bili preusmeriti letala na stranske steze. Na glavno stezo pa smo poslali mehanično metlo, ki je v dobre pol ure izvojevala bitko z glistami». SRAMEŽLJIVEC Rufus, dokaj sramežljiv lev, se je danes prvič srečal s sedmimi vdovami leva Frasiera, ki je bil po vsem svetu znan zaradi svoje «moškosti», saj je v dveh letih postal oče kar 36-krat. Sloves prednika je verjetno tako prestrašil Rufusa, da se je sramežljivo približal vdovam. S takim nastopom pa se ni priljubil levinjam, ki so mu grozljivo zarenčale iz za-žugale s kremplji. Ubogi R ufus je stisnil rep med tace in zbežal. Morda bo v prihodnjih dneh zbral dovolj poguma in se bo z *moškim» nastopom priljubil levinjam in jih zadovoljil, v nasprotnem primeru pa bodo morali uslužbenci zoološkega vrta v Laguni Mills poiskati drugega cCasanovo*. Na kraj nesreče so v rekordnem času dvanajstih minut prihiteli številni reševalni avtomobili, med njimi tudi vojaški. Za šest ljudi pa ni bilo nobene pomoči vec, medtem ko so ranjence odpeljali v postojnsko in ljubljansko bolnišnico. Avstrijski avtobus je upravljal 30-letni Roland Winter. V njem se je peljala skupina 29 turistov iz avstrijskega kraja Erlauf. Namenjeni so bili na ogled Postojnske jame, potem pa bi se odpeljali še v Portorož. Madžarski tovornjak pa je upravljal 44-letni Anton Keleman. Vozil je papir iz Trsta za Budimpešto. Obe vozili sta po trčenju obstali sredi ceste, pri čemer je avstrijsko vozilo zaneslo nekoliko na drugo stran cestišča. To pa seveda ničesar ne pomeni, predvsem pa se ne sme presojati vnaprej glede krivde, dokler komisija natančno ne ugotovi vzrokov. Zaradi trčenja so nastopile velike težave v prometu in so morali vozila usmerjati po obvoznici skozi staro Planino. Na kraj nesreče sta tudi takoj prispela predsednik postojnske občinske skupščine Miran Fajdiga in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Zvone Nastran. Poskrbela sta za takojšnjo namestitev preživelih avstrijskih turistov v bližnjih hotelih na stroške občine. In še izjava gospe Ingelmajer, ki pri nesreči ni bila poškodovana: «Bilo je strašno, vse se je zgodilo v trenutku, kljub temu pa nas ni zajela panika*. L. OMLADIČ Odkrita v Čilu zarotniška organizacija SANTIAGO DE CHILE, 15. - Predsednik Allende je včeraj izročil predstavnikom tiska pismeno izjavo v kateri sporoča, da so oblasti odkrile zaroto, ki je nameravala zrušiti sedanjo politično upravo v Čilu. V sporočilu je čilski predsednik označil ta poskus kot ^septembrsko zaroto*. Preiskovalni organi so ugotovili, da so zarotniki nameravali izvesti širokopotezno akcijo, ki naj bi se začela s študentskimi manifestacijami, tem pa bi sledile splošna stavka in politične demonstracije po vsej državi. Allende pravi še v svojem sporočilu, da so zarotniki razdelili čile v osem področij. Prevratniški načrt je predvideval ohromitev prevozov, kar naj bi onemogočilo dobavo osnovnih potrebščin velikim mestnim središčem. Prav tako so zarotniki nameravali preprečiti dvema ladjama, ki prevažata žito, da bi izkrcali svoj tovor v čilskih pristaniščih. Po Allendejevi izjavi, naj bi zaroto vodil major Arturo Marshall, ki je v juniju letos zbežal v Bolivijo, ker so ga obtožili prevratniškega delovanja. Zarotniki so nameravali tudi osvoboditi generala Roberta Viauxa, ki je sedaj v priporu, ker je obtožen, da je sodeloval pri umoru gen. Reneja Schneiderja, ki je bil leta 1970, ko je Allende prišel na oblast, poveljnik kopenskih sil. Umor gen. Schneiderja gre povezati s poskusom, da se prepreči izvolitev socialističnega prvaka za čilskega državnega poglavarja. Zarotniki so nameravali tudi poškodovati cestne in železniške povezave, da bi preprečili prevoz vojaštva v prestolnico ob proslavah 162. obletnice čilske neodvisnosti, ki bodo prihodnji ponedeljek. liiiilllliiililiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiililiiliiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiic-ufiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiilillil ROMANJE SLOVENSKIH VERNIKOV NA BARBANO IN V VIDEM Danes višek evharističnega kongresa s prihodom papeža Pavla VI. v Videm Samozavesten pozdravni nagovor beneškega župnika Emila Cenciča ■ Goriški nadškof Cocolin je med mašo pridigal v slovenščini in ožigosal tiste, ki ne trpijo raznolikosti v čaščenju evharistije v materinih jezikih vernikov VIDEM, 15. — Jutri bo prispel z letalom na letališče pri Ronkah papež Pavel VI. Po obisku oglejske bazilike, bo s helikopterjem odšel v Videm. . Italijansko vlado 'to na evftarištiČffčtti kčhgtešu' uradno zastopal notranji minister Mariano Rumor. Ob priložnosti evharističnega kongresa je predsednik deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Berzanti naslovil na prebivalstvo dežele poslanico v kateri pozdravlja obisk Pavla VI. v naši deželi v okviru koncilskega duha ter poudarja želje vsega prebivalstva, naj bi se okrepili miroljubni odnosi na tem obmejnem področju italijanske države. Jutri bo odpotoval iz Trsta v Videm skupaj s številnimi romarji tudi tržaški župan Spaccini. Sunki mrzlega vetra so bičali še v temi včeraj zjutraj ob 4. uri beneške Slovence, ko so se zbirali v vaseh pod Kolovratom okoli avtobusov, da jih pripeljejo do Gra-deža in od tam nadaljujejo pot s čolni na Barbano. Tam se je zbralo nad 2.000 slovenskih romarjev iz štirih škofij: koprske, tržaške, goriške in videmske. Napolnili sc do zadnjega kotička prostrano bar-bansko cerkev. 60 slovenskih duhovnikov je pripeljalo slovenske vernike iz vseh krajev, kjer bivajo Slovenci pod Italijo. Maševal je koprski škof Jenko s somaševanjem 8 duhovnikov. Po maši so se s čolni vrnili v Gradež, kjer so jih čakaii avtobusi. Vsa množica je prispela v Videm na Trg I. maja pred baziliko Matere vseh milosti okoli 15. ure popoldne. Tam jih je že čakalo nekaj sto drugih slovenskih romarjev, ki so prišli z lastnima sredstvi in z drugimi avtobusi. Med to 3 tisoč glavo množico je bilo slišati narečja iz Kanalske doline, dalje slovenska istrska narečja, kraška narečja z Tržaškega in Goriškega in goriško-briško narečje. Nekaj sto romarjev je drobilo svoje pojoče beneško narečje. Italijanski uradni katoliški list v Vidmu «La vita cattolica* je kot posebno svečanost v baziliki Vseh milosti na Trgu I. maja najavil rgani menijo, da so atentat or-'anizirali protestantski skrajneži, do milanski sodniki proučili. Govor; se pa, da Valpreda opozarja sodnike, da po 33 mesecih preventivnega zapora niso izsledili nobenega novega dokaza prot njemu, pač pa so odkrili razbremenilne okoliščine. V zvezi s preiskavo o delovanju Frede in Vgnture sta odvetnika Calvi in Lombardi izjavila, da včerajšnje zasliševanje Franca Frede potrjuje izjave Valpredovih branilcev. Ti so vedno trdili, da so preiskovalni organi vodili enostransko preiskavo proti Valpredi. Odvetnika sta dodala, da b; morali sodniki takoj osvoboditi Valpredo, zaradi pomanjkanja obremenilnih okoliščin. HOLLYWOOD, 15. - Filmski igralec Groucho Marx, edini še živeči član znane skupine bratov Marx, je v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti dva tedna, ker je njegov organizem v zadnjih dneh znatno opešal. • • « CAPF HATTERAS, 15. - Včeraj zvečer sta tovorni ladji «Transha-waii» in «Republica de Colombia* trčili na Atlantskem oceanu v višini države Caroline Morje je bilo mirno, a mesto, kjer sta ladji trčili je zelo nevarno in ga imenujejo ^pokopališče Atlantika*. JUTRI V CERKNEM SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA-SPOMENIKA NOB Dograjena je prva faza poslopja, drugo fazo bodo začeli graditi takoj - Notranja ureditev m razvrstitev prostorov - Pogovor z ravnateljem šole tov. Štucinom - Program jutrišnje slovesnosti Cerkno živi zadnje ure velikega pričakovanja — otvoritve šole spomenika NOB. Primorska partizanska metropola bo jutri — kot nekoč tisoče in tisoče partizanskih borcev — spet sprejela na tisoče in tisoče ljudi, ki bodp prišli skupno z domačini slavit to veliko zmago, ki je res zmaga dela in prizadevanj, ki pa je tudi zmaga zavesti in trdne volje, da tradicija velikih, usodnih dni, živi v nas dalje in dalje v bodočnost z rodovi, ki bpdo prihajali in se iz nje — tradicije NOB, oplajali za nove naloge. Na tisoče in tisoče slovenskih ljudi se bo jutri zbralo v kraju, ki idealno simbolizira boj za narodno in socialno osvoboditev slovenskega in zlasti primorskega človeka in ki je na vsakem koraku živa priča ne le boja, temveč tudi 25-letnega razvoja v svobodni domovini. In misel bo nujno posvečena spominu padlih po cerkljanskih grapah in gričih in prav tako nujno bo posvečena živim, tistim, • ki so preživeli epopejo in še tistim, ki so prišli za njimi in ki so danes srečni dediči velikega moralnega bogastva, v isti sapi pa graditelji sedanjosti in bodočnosti. Kajti rdeča nit povezuje sedanjost s preteklostjo in preteklost s sedanjostjo. • « • Ko je tudi med nas v zamejstvo prišel glas o pobudi preživelih ude- Ravnatelj šole Jožko Štucin Predsednik delovnega odb. Jože Oblak ležencev usodnega VI. tečaja partijske šole, da se v Cerknem postavi 47 mladim žrtvam tega tečaja in drugim padlim na Cerkljanskem spomenik v obliki šole s posebnimi nalogami, je naletel na spontan odziv. V našem dnevniku smo dan za dnem objavljali stolpce darovalcev in znesek je rasel in prerasel pričakovanja. Naš tržaški in naš goriški slovenski človek sta še enkrat izpričala svojo pripravljenost, da sodelujeta pri vseh pobudah, katerih namen je počastiti žrtve narodnoosvobodilnega boja. Toliko večja pa je bila ta pripravljenost v primeru Cerknega, ker gre za akcijo, ki izpričuje in na zgovoren način manifestira e-notnost slovenskega narodnega prostora, saj je zajela Slovence od Prekmurja do Soče in Jadrana. Razumljivo je zato, da vlada med našimi ljudmi tudi veliko zanimanje za samo jutrišnjo slovesnost, katere se bodo udeležili s skupinskimi izleti z avtobusi in posamezno, kot zamejski Slovenci pa bomo sodelovali tudi pri slavnostnem programu z združenim zborom pevcev iz Doline, Bazovice, Padrič, Trebč itd. ki bo nastopil skupno s pevci iz Ajdovščine in Idriie ter Cerknega. • * » Tri dni pred slovesnostjo smo obiskali Cerkno. Slabi dve uri vožnje, 115 km skozi Novo Gorico in Most na Soči do Želina ob Idrijci in na levo mimo prvih že postavljenih slavolokov. Ob vhodu v vas na desni strani urejajo zborovalni prostor. Delavci postavljajo slavnostno tribuno in mlaje. Na levi pri cerkvi in pokopališču stoji spomenik z grobnico 731 partizanom, talcem in žrtvam nasilja, 89 gard-baldincem in 176 neznanim borcem Stopnišče — glavni vhod v šolsko poslopje z Bevkovim posvetilom. Malp naprej vedno na levi strani stoji novo šolsko poslopje na še svežem in ne do kraja urejenem gradbišču. Pred glavnim stopniščem šolski otroci urejajo nasad, na samem stopnišču odstranjujejo prah, tudi iz notranjosti poslopja prihajajo razigrani mladostni glasovi. Šola se mora vendar predstaviti v vsej svoji praznični lepoti in dela je še mnogo. Skozi notranje prostore nas pospremita delovodja tov. Vojko Jereb in mlada arhitektka, odgovorna za zunanjo ureditev prostora, tov. Jožica Golob-Klanoič. Predvsem nam pojasnita, da je dograjena šele prva faza poslopja in da bodo z drugo fazo začeli takoj po nedeljski slavnosti. Poslopje je naslonjeno na položen grič in čeprav je enonadstropno ne daje pravega višinskega vtisa. Problem za fotografa, kako mu dati na fotografiji pravo dimenzijo. Toda v notranjosti je občutek takoj drugačen. Široko stopnišče te popelje na dolg hodnik, ki se odpira na desno in levo. Na skrajni desni je vhod za šolarje z garderobami, na nasprotni strani stoo-nišča je prostorna telovadnica že opremljena z orodji in športnhfti napravami z ustreznimi prhami itd., levo od nje je večnamembni prostor z manjšim odrom za interne prireditve, ki pa lahko služi za učilnico, na skrajni levi je prostor za knjižnico in čitalnico, ki bo poimenovana po Francetu Bevku. Nad telovadnico in večnamembnim prostorom so v višini prvega nadstropja nekakšne galerije-balkoni za gledalce in za poslušalce predavanj. V pritličju desno od vhodnega stopnišča so še prostori za te hnični pouk. V prvem so razvrščene učilnice za matematiko, fizi-ko, kemijo, angleščino itd. Ob vsaki učilnici je kabinetni prostor, potem je tu še soba za ambulanto, ki jo bo uredila zdravnica dr. Franja, slavno ime iz še bolj slavne partizanske bolnišniče «Franja» v neposredni bližini Cerknega, za njo zbornična soba in potem upravni prostori s sprejemnico za starše in drugimi ustreznimi prostori. Učilnice so že opremljene, kabineti še ne, ni še vseh učil toda vse je že nakupljeno in do začetka pouka 1. oktobra bo vse v redu. Ko se vrnemo na prosto prevzame besedo mlada arhitekta. «Pod desnim traktom gledano s ceste — pravi — bomo uredili spominski park s skulpturami in okrasnim drevjem, med sedanjim levim traktom in novim pod njim, ki bo zgrajen v drugi fazi, bjo amfitea-tralni prostor za zunanje prireditve, med poslopjem in cesto bodo na položnem prostoru urejene zelene površine, tik ob cesti pa bo zeleni pais, ki bo ščitil šolski kompleks Ipred hrupom, prahom in ki bo obenem nudil potrebno varnost učencem. Ko bo dokončno urejen zunanji prostor, bo tudi sam pogled na šolsko poslopje mnogo pridobil, toda tudi že danes, ko vsega tega še ni, učinkuje zgradba prijetno, prej skromno kot vsiljivo, vsekakor pa ubrano z okoljem. Očitno je, da je arnitekt upošteval do največje možne mere prav moderno načelo ubranosti na zunaj in čimvečje funkcionalnosti v notranjosti. Kot glavni in dejal bi tudi najprijetnejši vtis, ki ti ga daje notranja ureditev in razvrstitev ter oprema prostorov je, da je ekonomičnost prevladala nad vizualno monumentalnostjo. • * » Ravnatelj cerkljanske osemletke tov. Jožko Štucin, ki bo seveda danji osemletki v praksi, n0VP.,r'j programu nove šole-spomeoika NCb pa bo njena hospitacijska dejavnost z nalogo, da demonstrira P°uK NOB v osnovni šoli in posreduje pedagoški javnosti posplošena spP] znanja o uspešnih metodah krajevne zgodovine ter s celotnim delen* išče najuspešnejše vzgojne metode v duhu NOB. Hospitacije v to namen bodo skupinske za učitelje zgodovine ter v obliki ekskurzij u-čencev iz drugih šol ter seveda v drugih oblikah, kot so strokovna zborovanja, seminarji itd. Cerkljansko samo z bogastvom svojin partizanskih obeležij, je celo ena sama učilnica zgodovine NOB *® njena zgodovinska obeležja so naj' bolj neposredna, najbolj zgovorna in najbolj učinkovita učila. Vendar s sistematičnim poukom v tern smislu najbrž še ne bo mogoče Začeti takoj. Zaenkrat še ni n® razpolago ustreznega zgodovinarja in sprva si bodo pomagali s štipendisti na ljubljanski univerzi, k’ po potrebi že sedaj sodelujejo s šolo. Na omari ravnateljeve sobe 50 razvrščeni kipci manjšega formata. Tov. Štucin naim pojasni, da so to skulpture kiparja Batiča, ® jih bodo na jutrišnji svečanosti Podelili tistjm šolam, podjetjem in ustanovam, ki so se najbolj i^®' zale v nabiralni akciji za zgraditev šole. Potem teče pogovor o nadaljnji ciji. Ravnatelj zagotavlja, da z del* sploh ne bodo prekinili in da mora zato, tudi nabiralna akcija teči dalje-kajti sredstev še ni dovolj. Pripoveduje o zgledih velike zavesti pri liu" deh in navaja primere posameznikov, ki prinašajo za šolo svoja darila, dragocene izdelke v čipkah, umetniške slike, celo nagačenega medveda J*®1 je podarilo neko lovsko društvo za prirodoslovni kabinet itd. Akcija " pravi — je odkrila dušo ljudi in na' vezanost na narodnoosvobodilne ideale- Na vprašanje, kako mu je kot prvemu ravnatelju šole, ne prikriva svojega zadovoljstva. Kar ponosen sem. da se vse to dogaja pod mojo vla- Pogled v eno izmed učilnic tudi ravnatelj nove šole in ki je v vseh teh treh letih, kar je v teku akcija za šolo, tudi ves povezan z njo in živi z njo, nas je seznanil z nekaterimi značilnostmi nove šole oziroma s praktično realizacijo njeno namembnosti po kateri naj bo nekaka vodilna šola za preučevanje zgodovine NOB. Predvsem mu je bilo do tega, da razčisti včasih nekoliko napačne pojme o Značaju šole. Nova šola bo navadna osemletka z ustreznim predmetnikom. Vanjo se bodo v prvem letu preselili štirje višji razredi sfedanje, v neustreznih prostorih nameščene osemletke, skupno okrog 250 od 550 otrok. Nižji raizredi bodo ostali še v starem poslopju do dograditve druge faze. Kar zadeva poučevanje zgodovine NOB je to že na se- Telovadnica je že nared.. davino — se posmeje — in brž dostavi, da mu ni žal truda in Priza’ devanj, da se le nekaj konkretne^® naredi. • « » Pri predsedniku delovnega odbor* tov. Jožetu Oblaku smo zvedeli P® drobnosti o današnjem in jutrišnjo*® programu. Slovesnosti se pričnejo danes popoldne z zbiranjem mladi**s®' pohodnih brigad, zvečer pa bodo ®a okoliških gričih prižgali kresove. tri ob 9. uri po lokalnem času p® zbor 15 mladinskih brigad, katerim b° spregovoril načelnik štaba za spl°šn® ljudsko obrambo Albert Jakopič - Kal' timir. Člani brigade se bodo nato P°* klonili spominu 47 žrtev partijski® tečaja. Popoldanski spored na slavnostne*® zborovalnem prostoru se bo začel s himno in pozdravnim govorom, nat® pa bo imel glavni govor sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ. p° pevskih točkah, ki jih bodo izvaja® združeni zbori bo spregovoril P*-®® sednik pokroviteljskega odbora z® zgraditev šole dr. Joža Vilfan, ki ®° trem učenkam šole izročil ključe 'lC' vega šolskega poslopja ter spominska priznanja — Batičeve skulpture štiri®1 organizacijam in šestim šolam, ki s° se najbolj izkazale pri zbiranju Prl' spevkov. Po slavnostnem programu bo b1®.' žen omejen ogled nove šole, v kate*1 bodo odprli tudi tri razstave. Tov. Jože Oblak nas je še zaP*^ sil naj zapišemo, da morajo biti tobusi in osebni avtomobili vsaj e® uro prej na parkirnih prostorih, bodo pozneje cesto za motoma voz* zaprli. Za pravočasen dostop na P*r ki me prostore niso za vozila potreb®* nobene značke. Ker se bo spored začel ob 11. uri po lokalnem času P1*" r*j° torej biti motoma vozila na P*r” kiriščih do 10. ure po lokalne*** čas®’ Prireditelji nadalje prosijo vse udeležence proslave, naj strogo upoštevaj® navodila prometnikov in rediteljev, d® ne bo nepotrebnih zastojev in goeie-Tekst Jože Koren Fotografija Mario Ma