Naš vladar w IHariboru. Na predvečer prlhofla. NaS Maribor je videl v svoji* sredini že marsikaterega visokega tujega gosta, nebroj tujib knezov in kronanih glav, toda vsi ti so bili le tujci, bili so pta6 gostje, ki nikdar niso čutili z narodom iii ncrod n8 ž njimi. Toda sedaj, ko je naš narod zazaal, da prihaja v njegovo sredo kraljevi princ, njegov osvo boditelj iz tujega robstva, knez, ki je nas Slovcnce nazval svoje ibrate in nam priboril svobodo, seda] se je polastila naroda nestrpno koprneča želja, da vidi na lastne o?i svojega rešitelja in osvoboditelja in ga po tisočletnern snženjstvu pozdravi kot prvega narodnega vladarja na slovenskih obmejnih tleh. Od vseh sU*ani so prihajali že na Vidov dan brezštevilne ljudske množine v Maribor. Celi dan in celo no6 se je Maribor pripravljal, da kar najslovesneje pozdravi in aprejme svojega vladarja/ Maribor je bil nad vse priSakovanje lepo okrašen, ves v zelenju in v zastayah. Na tisoče rok je bilocelo noft na delu, da okra35 vso prostoro, ulice, ceste In poslopja, le nekaj najBtmpenejšili nemškutarjer je moralo delati nečastno lajemo. Pjrefl prlhodom. Ze od ranega jutra je vladalo v mestu živahno vrvenje. Na tisoče in tisoče ljudstva Je prihajalo v mesto; Maribor je bil podoben velikem mravljišču. Ob državni cesti, tam ob tiru koroške železnice jo postavila Zveza jugoslovanskih železničarjev prekrasen slavolok-z napisom: ,/Zivel naš osvoboditelj! Drugi nad vse okusno okrašen slavolok jo bil pred novim dravskim mostom. Ob obeli straneli, državne ceste je pričakovala regontov prihod tisoSera množica, od vseh strani. Krasen* in nad vse očarajoč je bil pogled z novega dravskega raosta na v zastavah vi lirajočG mesto. Vse mestne ulico in vsi trgi so bili natlačeno polni Ijudstva, kojega Stevilo se ceni nad 30.000 oseb. Prihitcl jo narod iz Korotana, iz vseh štajerskih obmejniti občin in naše Prekmurje je po slalo v Maribor čez 300 oseb. Hegent prlhaja. Le tožko in nestrpno jo narod pričakoval regentov prihod, vsaka minuta. jo bila uro dolga in zdelo se je, da 90 tazaJti ua urali sploh nteo pr«mitalv. Ko je ob pol eni uri popoldne počil prvi strel iz topa in na to še drugih dvajset, so se sekunde čakanja spremenile v dolge ure. Zdelo se je, da je za treno tek nehaJo biti vsako srce, za trenotek je zavladala grobna tišina3 nrhfie se ni ganil, vse je zrlo in imelo uprte ofii proti onemu mestu, odkoder so se že slišali prvi zvoki fanfar in votl.emu šumenju podobni živioklici. Prišel je zaželjen trenotek: kraljeva garda na velikih konjih krasne postave ter 24 avtomobilov so naznanjali, da se bliža on, v katerega oči so bile uprte o6i vseh — regent Aleksander. Med neprestani-« mi živio-klici, mahljanjeni z robcije narod pozdravljal regenta ves 6as do prelepe tribune pred rotovžerru Regent, krasna viteška postava, nad vse prikupljive zunanjosti je veš čas neumorno do tribune pozdrav ljal in odzdravljal zbranemu narodu. jRegent pred mcstno hišo. Med. nepopisnim navdušenjem je stopil regent pred baldahin, kjer ga je mestni gerent dr. Leskovar pozdravil v imenu Maribora in cele severne Jugoslavije. Na gerentov pozdrav je odgovoril prestolonaslednik s krepkim, a lepo in milo donečim glasom: »HvaIa Vam srCna za iskreni sprejera in pozdrav! Obljii-< bl.iam Vam, da bom Marfbor posetil še veCkrat. %\ * veli!" Spreiem deputacii. Regenta Je pred baldahinom pozdpavila soproga generala Maistra, mn izročiJa šopek, na kar se je regent razgovarjal z <luhovš6ino na 6elu ii škof doktor Napotnik in s poslanci. V mestni hjši je regent sprejel nad 100 deputacij, med temi vse naše krščanske organizacije. Deputaciji Orlov je' izrazil-želio, da bi orlovski tabor dobro uspel, Nad vse prisrfino ie tudi sprejel deputaoijo Prekmurcev. Rtagentova zahvala. Po končanem sprejemu deputacij je regent r spremstvu ministra dr. Korošca in gerenta dr. Les kovarja' stopil na balcon mestno hiše. V trenotku, ko ga je narod zagladal, ni bilo živio-idicev ne konoa in ne kraja, Ko se ]e nekoliko polegel vihar navdu -> šenja, je zaklical regent: «Hvala Vram bračo Slovenci! Ziveli! Nato se je regent podal v Narodni, dona na obed, katerega se je udetežilo okoli 110 oseb. Regant t »tolnlcl. Kakor povsod na svojem obisku, se jje regent tudi v Mariboru podal v stolnico, k]er ga je stolni župnik sprejel z blagoslovljeno vodo, ga spremljal pred glavni oltar ter tam opravil predpisano molitOT, za vJadarja. Dar RuSanov regentu. Nad vse prijazno ]o, sprejel regent deputacija Rušanov, o katerih je regentu primpomnil minrster dr. Korošec, da so ravno narodno zavedni Rušani morali pretrpeti največja zasramovanja in pregajanja, nakar je kraljevič v svoji narodni navdušenosti zagrabil kar obo roki vsakega Rušana, jim stresel roke in se jim zahvaljeval za. prestane žrtve. Deputacija Rušanov je izroičila regontu v dar umetniško izgotovljeno košaro s pohorsko c\ etlioo,,xododen drum". Regent je bil izvanrcdno vesel tega darila, katero je moralo stati pri slavnostnera obedu v Narodnem domu na mizi pred njim. Begentovo slovo. Po obedu so je regent točno ob 3. uri odpeljal proti kolodvoru,, kjer ga je že čakal dvorni vlak. Nes Cas vožnje na kolodvor ga je narod burno in navduŠeno pozdravljal. Na peronu so se zbrali vsi ftlani deželne vlade, škoi dr. Napotnik s stolnim proštom dr. Matekom, dr. Leskovar, okrajni glavar dr,; Lajnšič, zastopniki uradov, Sol,. druStev, župaiii, časnikarji itd. Ko je prometni rninister dr. KoroŠec da! znamenje za odhod dvoniega vlaka, je zaigrala godba in narod je kakor orkan pozdravljal v slovo odhaja.joč6ga ljmlomilega vladarja. Vtes^ ftas jo i-egent prit srčno odzdravljal in Se, ko jc zadnji voz dvornega vlaka izginil izprod o6i, ni bilo živio-klicev ne kon« ca ne kraja. Neizbrisen utis jo napravil regentov obisk na nas obmejno Slovenco, ki mu kiičemo v slovo: Log ga olirani zdravega v blagor naše mile očetnjave!